25.1.2018

Uradni list Evropske unije

L 20/3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/112

z dne 24. januarja 2018

o podaljšanju odobritve aktivne snovi z majhnim tveganjem laminarin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 22(1) v povezavi s členom 20(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Direktivo Komisije 2005/3/ES (2) je bil laminarin vključen kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)	Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)	Odobritev aktivne snovi laminarin, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. julija 2018.

(4)	Zahtevek za obnovitev odobritve laminarina je bil predložen v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)	Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)	Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 22. aprila 2016 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)	Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Komisiji je 3. maja 2017 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za aktivno snov laminarin lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o obnovitvi za laminarin 5. oktobra 2017 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)	Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe k poročilu o obnovitvi.

(10)	V zvezi z eno ali več reprezentativnimi rabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje laminarin, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno podaljšati odobritev laminarina.

(11)	Ocena tveganja za obnovitev odobritve laminarina temelji na omejenem številu reprezentativnih rab, ki pa ne omejujejo rab, za katere se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo laminarin, lahko registrirajo. Zato je primerno, da se omejitev na rabo navedene snovi samo kot sprožilca odpravi.

(12)

Komisija nadalje meni, da je laminarin aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Laminarin ni problematična snov in izpolnjuje pogoje iz točke 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Laminarin je polisaharid v rjavih algah in je v okolju naravno prisoten. Za dodatno izpostavljenost ljudi, živali in okolja zaradi uporab, odobrenih na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009, se pričakuje, da bo zanemarljiva v primerjavi z naravno izpostavljenostjo.

(13)	Zato je primerno obnoviti odobritev laminarina kot snovi z majhnim tveganjem.

(14)	V skladu s členom 20(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 13(4) navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011.

(15)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/841 (7) je bilo podaljšano obdobje odobritve laminarina, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred prenehanjem njegove odobritve. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala uporabljati od 1. marca 2018.

(16)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Obnovitev odobritve aktivne snovi

Odobritev aktivne snovi z majhnim tveganjem laminarin se obnovi, kot je določeno v Prilogi I.

Člen 2

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. marca 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2) Direktiva Komisije 2005/3/ES z dne 19. januarja 2005 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve imazosulfurona, laminarina, metoksifenozida in s-metolaklora na seznam aktivnih snovi (UL L 20, 22.1.2005, str. 19).

(3) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

(6) EFSA Journal 2014; 12(10):3868.

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/841 z dne 17. maja 2017 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10, benalaksil, bentazon, bifenazat, bromoksinil, karfentrazon-etil, klorprofam, ciazofamid, desmedifam, dikvat, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), etoksazol, famoksadon, fenamidon, flumioksazin, foramsulfuron, Gliocladium catenulatum sev: J1446, imazamoks, imazosulfuron, izoksaflutol, laminarin, metalaksil-M, metoksifenozid, milbemektin, oksasulfuron, pendimetalin, fenmedifam, pimetrozin, s-metolaklor in trifloksistrobin (UL L 125, 18.5.2017, str. 12).

PRILOGA I

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

Laminarin

št. CAS 9008-22-4

št. CIPAC 671

(1→3)-β-D-glukan

(v skladu s Skupno komisijo IUPAC-IUB o biokemijski nomenklaturi)

≥ 860 g/kg na suho snov

1. marec 2018

28. februar 2033

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi snovi laminarin ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

(1) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivne snovi je na voljo v poročilu o obnovitvi.

PRILOGA II

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)	v delu A se črta vnos 95 za laminarin;

(2)	v delu D se doda naslednji vnos:

Številka

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

„12

Laminarin

št. CAS 9008-22-4

št. CIPAC 671

(1→3)-β-D-glukan

(v skladu s Skupno komisijo IUPAC-IUB o biokemijski nomenklaturi)

≥ 860 g/kg na suho snov

1. marec 2018

28. februar 2033

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi snovi laminarin ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.“

(1) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivne snovi je na voljo v poročilu o obnovitvi.

25.1.2018

Uradni list Evropske unije

L 20/7

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/113

z dne 24. januarja 2018

o obnovitvi odobritve aktivne snovi acetamiprid v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Direktivo Komisije 2004/99/ES (2) je bil acetamiprid vključen kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)	Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)	Odobritev aktivne snovi acetamiprid, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 30. aprila 2018.

(4)	Vloga za obnovitev odobritve acetamiprida je bila vložena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)	Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)	Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 27. novembra 2015 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)	Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Komisiji je 19. oktobra 2016 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za acetamiprid lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o obnovitvi za acetamiprid 23. januarja 2017 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)	Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe k osnutku poročila o obnovitvi.

(10)	V zvezi z eno ali več reprezentativnimi rabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje acetamiprid, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno podaljšati odobritev acetamiprida.

(11)	Ocena tveganja za obnovitev odobritve acetamiprida temelji na omejenem številu reprezentativnih rab, ki pa ne omejujejo rab, za katere se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo acetamiprid, lahko registrirajo. Zato je primerno, da se omejitev na rabo navedene snovi samo kot insekticida odpravi.

(12)	Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(13)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2016 (7) je bilo podaljšano obdobje odobritve acetamiprida do 30. aprila 2018, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred prenehanjem njegove odobritve. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala uporabljati od 1. marca 2018.

(14)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Obnovitev odobritve aktivne snovi

Odobritev aktivne snovi acetamiprid se obnovi, kot je določeno v Prilogi I.

Člen 2

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. marca 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2) Direktiva Komisije 2004/99/ES z dne 1. oktobra 2004 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS v zvezi z vključitvijo acetamiprida in tiakloprida kot aktivnih snovi (UL L 309, 6.10.2004, str. 6).

(3) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(6) EFSA Journal 2016;14(11):4610. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu.

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2016 z dne 17. novembra 2016 o spremembi Izvedbene Uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi acetamiprid, benzojska kislina, flazasulfuron, mekoprop-P, mepanipirim, mesosulfuron, propineb, propoksikarbazon, propizamid, propikonazol, Pseudomonas chlororaphis sev: MA 342, piraklostrobin, kvinoksifen, tiakloprid, tiram, ziram, zoksamid (UL L 312, 18.11.2016, str. 21).

PRILOGA I

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

acetamiprid

št. CAS 135410-20-7

št. CIPAC 649

(E)-N1-[(6-kloro-3-piridil)metil]-N2-ciano-N1-metilacetamidin

≥ 990 g/kg

1. marec 2018

28. februar 2033

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi snovi acetamiprid ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

V svoji celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

—	tveganje za vodne organizme, čebele in druge neciljne členonožce;

—	tveganje za ptice in sesalce;

—	tveganje za potrošnike;

—	tveganje za izvajalce.

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

(1) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivne snovi je na voljo v poročilu o obnovitvi.

PRILOGA II

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)	v delu A se vnos 91 za acetamiprid črta;

(2)

v delu B se doda naslednji vnos:

Številka

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

„119

acetamiprid

št. CAS 135410-20-7

št. CIPAC 649

(E)-N1-[(6-kloro-3-piridil)metil]-N2-ciano-N1-metilacetamidin

≥ 990 g/kg

1. marec 2018

28. februar 2033

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi snovi acetamiprid ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

V svoji celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

—	tveganje za vodne organizme, čebele in druge neciljne členonožce;

—	tveganje za ptice in sesalce;

—	tveganje za potrošnike;

—	tveganje za izvajalce.

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.“

(1) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivne snovi je na voljo v poročilu o obnovitvi.

25.1.2018

Uradni list Evropske unije

L 20/16

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 125 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede prednjega vidnega polja voznika motornega vozila [2018/116]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 1 sprememb 01 – začetek veljavnosti: 8. oktober 2016

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitev pojmov v tem pravilniku

Vloga za podelitev homologacije

Homologacija

Specifikacije

Preskusni postopek

Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

Skladnost proizvodnje

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Dokončno prenehanje proizvodnje

11.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

12.

Prehodne določbe

PRILOGE

Sporočilo

Namestitev homologacijskih oznak

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

Metoda za prenos primarnih referenčnih oznak vozila na tridimenzionalni koordinatni sistem

1. PODROČJE UPORABE

1.1 Ta pravilnik se uporablja za prednje vidno polje 180° voznikov motornih vozil kategorije M1 (1).

1.2 Njegov namen je zagotoviti ustrezno vidno polje, če so vetrobransko steklo in druge zastekljene površine suhe in čiste.

1.3 Zahteve tega pravilnika so oblikovane tako, da veljajo za vozila kategorije M1 z voznikom na levi strani. Pri vozilih kategorije M1, v katerih je voznik na desni strani, se te zahteve uporabljajo po obrnjenih merilih, če je to primerno.

2. OPREDELITEV POJMOV V TEM PRAVILNIKU

2.1	„homologacija tipa vozila“ pomeni celotni postopek, s katerim pogodbenica Sporazuma potrdi, da tip vozila izpolnjuje tehnične zahteve tega pravilnika;

2.2

„tip vozila glede na vidno polje“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

2.2.1

zunanjih in notranjih oblikah ter razporeditvah v prostoru iz odstavka 1, ki lahko vplivajo na vidljivost; in

2.2.2

obliki in merah vetrobranskega stekla ter njegovi pritrditvi;

2.3

„tridimenzionalni koordinatni sistem“ pomeni referenčni sistem, ki sestoji iz navpične vzdolžne ravnine X-Z, vodoravne ravnine X-Y in navpične prečne ravnine Y-Z (glej sliko 6 v Dodatku k Prilogi 4). Koordinatni sistem se uporablja za določanje merskih razmerij med legami konstrukcijsko določenih točk na risbah in njihovimi legami na dejanskem vozilu. Postopek za postavitev vozila v ta referenčni sistem je opredeljen v Prilogi 4. Vse koordinate, ki veljajo za talno ničelno točko, se določijo za vozilo v stanju, pripravljenem za vožnjo (2), in s sopotnikom na sprednjem sedežu z maso 75 kg ± 1 %;

2.3.1

vozila, katerih vzmetenje omogoča nastavitev oddaljenosti od tal, se preskusijo pod običajnimi pogoji uporabe, kot jih je določil proizvajalec vozila;

2.4

„primarne referenčne oznake“ pomenijo izvrtine, površine, oznake in identifikacijske oznake na karoseriji vozila. Vrsto referenčnih oznak, ki se uporabljajo, in lego vsake take oznake glede na koordinate X, Y in Z tridimenzionalnega koordinatnega sistema in glede na konstrukcijsko talno ravnino določi proizvajalec vozila. Te oznake so lahko kontrolne točke, ki se uporabljajo pri sestavljanju karoserije vozila;

2.5	„kot naslona sedežev“ pomeni kot, opredeljen v odstavku 2.6 ali 2.7 Priloge 1 k revidirani Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (3).

2.6	„dejanski kot naslona sedežev“ pomeni kot, opredeljen v odstavku 2.6 Priloge 1 k revidirani resoluciji R.E.3;

2.7	„konstrukcijsko določen kot naslona sedežev“ pomeni kot, opredeljen v odstavku 2.7 Priloge 1 k revidirani resoluciji R.E.3;

2.8

„točke V“ pomenijo točke, katerih lega v prostoru za potnike je določena kot funkcija navpičnih vzdolžnih ravnin, ki potekajo skozi središča predvidenih skrajnih zunanjih sedežnih mest na sprednjih sedežih ter glede na točko R in konstrukcijsko določen kot naslona sedežev; te točke se uporabljajo za preverjanje skladnosti z zahtevami o vidnem polju;

2.9	„točka R ali referenčna točka sedeža“ pomeni točko, opredeljeno v odstavku 2.4 Priloge 1 k revidirani resoluciji R.E.3;

2.10	„točka H“ pomeni točko, opredeljeno v odstavku 2.3 Priloge 1 k revidirani resoluciji R.E.3;

2.11	„referenčne točke vetrobranskega stekla“ pomenijo točke na sečišču vetrobranskega stekla in premic, ki potekajo iz točk V naprej proti zunanji površini vetrobranskega stekla;

2.12	„neprebojno vozilo“ pomeni vozilo, ki je namenjeno zaščiti potnikov in/ali blaga ter izpolnjuje zahteve glede oklepne zaščite pred izstrelki;

2.13	„prozorna površina“ pomeni površino vetrobranskega stekla vozila ali drugih zastekljenih površin, katerih prepustnost svetlobe, merjena pravokotno na površino, ni manjša od 70 %; v primeru neprebojnega vozila faktor prepustnosti svetlobe ni manjši od 60 %;

2.14	„točke P“ pomenijo točke, okoli katerih se obrača glava voznika, ko opazuje predmete, ki so na vodoravni ravnini v višini oči;

2.15	„točki E“ pomenita točki, ki predstavljata središči oči voznika in se uporabljata za določanje obsega zakrivanja vidnega polja z A-stebričkoma;

2.16	„A-stebriček“ pomeni katero koli oporo strehe, ki je pred navpično prečno ravnino na oddaljenosti 68 mm pred točkami V in vključuje neprozorne dele, kot sta okvir vetrobranskega stekla in okvir vrat, ki so na te opore pritrjeni ali neposredno mejijo nanje;

2.17	„področje vodoravne nastavitve sedežev“ pomeni področje običajnih položajev pri vožnji, kot jih je določil proizvajalec vozila za nastavitve voznikovega sedeža v smeri osi X (glej odstavek 2.3);

2.18

„povečano področje nastavitve sedežev“ pomeni področje, ki ga je določil proizvajalec vozila za nastavitve sedežev v smeri osi X (glej odstavek 2.3) in presega področje običajnih položajev pri vožnji iz odstavka 2.17 ter se uporablja za spreminjanje sedežev v ležalnike ali zaradi olajšanja vstopa v vozilo.

3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1 Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede vidnega polja voznika vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2 Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in naslednji podatki:

3.2.1

opis tipa vozila glede na točke iz odstavka 2.2, skupaj z merskimi risbami in fotografijo ali eksplozijsko predstavitvijo prostora za potnike. Navedejo se številke in/ali simboli, ki označujejo tip vozila, ter

3.2.2

podatke o primarnih referenčnih oznakah, ki so dovolj podrobni, da je oznake mogoče identificirati ter preveriti lego vsake posamezne oznake glede na ostale in glede na točko R.

3.3 Vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije, se predloži tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

4. HOMOLOGACIJA

4.1 Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.2 Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 01 za Pravilnik v tej obliki) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke istemu tipu vozila, ki je opremljen z drugim tipom vidnega polja, ali drugemu tipu vozila.

4.3 Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1, skupaj s fotografijami in/ali risbami, ki jih je predložil vložnik, v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), ali zložene na ta format in v ustreznem merilu.

4.4 Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, ki ustreza vzorcu iz Priloge 2 k tem pravilniku, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (4);

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5 Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številke pravilnikov, homologacijske številke in dodatni simboli.

4.6 Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7 Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila ali nanjo.

5. SPECIFIKACIJE

5.1 Vidno polje voznika

5.1.1 Prozorna površina vetrobranskega stekla zajema vsaj referenčne točke vetrobranskega stekla (glej sliko 1 v Dodatku k Prilogi 4):

5.1.1.1

vodoravno referenčno točko pred V1 in 17° na levo (glej sliko 1 v Dodatku k Prilogi 4);

5.1.1.2

zgornjo navpično referenčno točko pred V1 in 7° nad vodoravno ravnino;

5.1.1.3

spodnjo navpično referenčno točko pred V2 in 5° pod vodoravno ravnino;

5.1.1.4

zaradi preverjanja skladnosti z zahtevami za prednje vidno polje na drugi polovici vetrobranskega stekla se določijo tri dodatne referenčne točke, ki so simetrične s točkami iz odstavkov 5.1.1.1 do 5.1.1.3 glede na srednjo vzdolžno ravnino vozila.

5.1.2 Kot zakrivanja vsakega A-stebrička, kot je opisan v odstavku 5.1.2.1, ne presega 6° (glej sliko 3 v Dodatku k Prilogi 4). V primeru neprebojnih vozil ta kot ne presega 10°.

Kota zakrivanja A-stebrička na sovoznikovi strani iz odstavka 5.1.2.1.2 ni treba določati, če sta stebrička nameščena simetrično glede na srednjo vzdolžno navpično ravnino vozila.

5.1.2.1 Kot zakrivanja posameznega A-stebrička se meri tako, da se naslednja vodoravna preseka postavi na ravnini enega nad drugega:

presek 1:

iz točke Pm, kot jo določa odstavek 5.3.1.1., izhaja ravnina, ki oklepa kot 2° navzgor z vodoravno ravnino, ki poteka skozi točko Pm naprej. Določi se vodoravni presek A-stebrička, ki se začenja v najbolj sprednji točki preseka A-stebrička in nagnjene ravnine (glej sliko 2 v Dodatku k Prilogi 4).

presek 2:

isti postopek se ponovi, le da je poševna ravnina nagnjena za 5° navzdol glede na vodoravno ravnino, ki poteka skozi točko Pm naprej (glej sliko 2 v Dodatku k Prilogi 4).

5.1.2.1.1 Kot zakrivanja A-stebrička na voznikovi strani je kot, ki nastane v ravnini pogleda in katerega kraka izhajata iz točke E2, pri čemer je en krak tangenta na notranji rob preseka S1, drugi krak pa vzporednica s tangento iz točke E1 na zunanji rob preseka S2 (glej sliko 3 v Dodatku k Prilogi 4).

5.1.2.1.2 Kot zakrivanja A-stebrička na sovoznikovi strani je kot, ki nastane v ravnini pogleda in katerega kraka izhajata iz točke E3, pri čemer je en krak tangenta na notranji rob preseka S1, drugi krak pa vzporednica s tangento iz točke E4 na zunanji rob preseka S2 (glej sliko 3 v Dodatku k Prilogi 4).

5.1.2.2 Nobeno vozilo ne sme imeti več kot dva A-stebrička.

5.1.3 Razen v primeru iz odstavka 5.1.3.3 ali 5.1.3.4 v vidnem polju, ki je v območju 180° pred voznikom pod vodoravno ravnino skozi točko V1 in nad tremi ravninami, ki potekajo skozi točko V2, od katerih je prva pravokotna na ravnino X-Z in nagnjena navzdol za 4°, drugi dve pa sta pravokotni na ravnino Y-Z in nagnjeni navzdol za 4°, ne sme biti nobenega dela, ki zakriva voznikov pogled, razen A-stebričkov, ločilnega profila fiksnega ali premičnega ventilacijskega okenca ali bočnega okna, zunanjih radijskih anten, naprav za posredno gledanje, ki pokrivajo obvezno posredno vidno polje, in brisalnikov vetrobranskega stekla (glej sliko 4 v Dodatku k Prilogi 4).

Naslednjih delov ne prištevamo med tiste, ki zakrivajo vidno polje:

(a)

vgrajeni ali tiskani vodniki „radijskih anten“, katerih širina ni večja od naslednjih vrednosti:

(i)	vgrajeni vodniki: 0,5 mm;

(ii)	tiskani vodniki: 1,0 mm. Ti vodniki „radijskih anten“ ne smejo potekati skozi območje A (5). Vseeno lahko skozi območje A potekajo trije vodniki „radijskih anten“, če njihova širina ne presega 0,5 mm;

(b)

vodniki naprav za „odleditev/sušenje“ v območju A z običajno „cik-cak“ ali sinusoidno obliko in naslednjimi merami:

(i)	največjo vidno širino: 0,030 mm;

(ii)

največjo gostoto vodnikov:

(a)	pri navpičnih vodnikih: 8/cm;

(b)	pri vodoravnih vodnikih: 5/cm.

5.1.3.1 V primeru naprav kamera-monitor se uporabljajo izvzetja iz odstavka 5.1.3 za kamere, nameščene v zunanjosti vozila, vključno z njihovimi držali in ohišji. Enako izvzetje velja za sistem kamera-monitor, ki nadomešča vzvratno ogledalo razreda I.

5.1.3.2 Pri vozilih, ki so serijsko opremljena s homologiranimi vzvratnimi ogledali, ki se lahko nadomestijo z napravami kamera-monitor, se izvzetja iz odstavka 5.1.3 uporabljajo tudi za monitorje, če (6):

(a)	njihovo zakrivanje neposrednega pogleda ne presega stopnje zakrivanja pri ustreznem zunanjem vzvratnem ogledalu, vključno z njegovim ohišjem in držalom, in

(b)	je lega monitorja čim bližja legi vzvratnega ogledala, ki ga nadomešča.

5.1.3.3 Dovoljeno je zakrivanje, ki ga povzročita zunanji rob volana in instrumentna plošča znotraj volana, če je ravnina, pravokotna na X-Z, ki poteka skozi točko V2 in je tangencialna na skrajno zgornjo točko zunanjega roba volana, nagnjena navzdol za najmanj 1°.

Če je volan nastavljiv, je v običajnem položaju, kot ga določi proizvajalec; če tega podatka ni, pa na sredini območja nastavitve.

5.1.3.4 Dovoljeno je zakrivanje med ravnino, ki poteka skozi točko V2 in je nagnjena navzdol za najmanj 1°, in ravnino, ki poteka skozi točko V2 in je nagnjena navzdol za najmanj 4°, če stožčasta projekcija tega zakrivanja, ki se začne v točki V2, na območje „S“, kot je opredeljeno v odstavku 5.1.3.2.1, ne zavzema več kot 20 odstotkov tega območja. Če je volan nastavljiv, je v običajnem položaju, kot ga določi proizvajalec; če tega podatka ni, pa na sredini območja nastavitve.

5.1.3.4.1 Območje „S“ (glej sliko 7 v Dodatku k Prilogi 4) je pravokotno navpično območje na ravnini, ki je pravokotna na koordinato X in se nahaja 1 500 mm pred točko V2. Zgornji rob območja „S“ tvori ravnina, ki poteka skozi točko V2 in je nagnjena navzdol za 1°. Spodnji rob območja „S“ tvori ravnina, ki poteka skozi točko V2 in je nagnjena navzdol za 4°. Levi in desni rob območja „S“ sta navpična in ju tvorita presečnici treh ravnin, nagnjenih za 4°, ko je določeno v odstavku 5.1.2.2.

5.1.3.4.2 Če vetrobransko steklo sega dlje kot 1 500 mm pred točko V2, se lahko razdalja med območjem „S“ in točko V2 ustrezno poveča.

5.1.4 Če je točka V2 več kot 1 650 mm nad tlemi, mora biti izpolnjena naslednja zahteva:

Valjast predmet višine 1 200 mm in premera 300 m, ki se nahaja znotraj prostora, ki ga tvorijo navpična ravnina 2 000 mm pred vozilom, navpična ravnina 2 300 mm pred vozilom, navpična ravnina 400 mm od voznikove strani vozila in navpična ravnina 600 mm od nasprotne strani vozila, je vsaj deloma viden, gledano neposredno s točke V2 (glej sliko 1), ne glede na to, kje v navedenem prostoru se predmet nahaja, razen če je neviden zaradi mrtvih kotov, ustvarjenih z A-stebričkoma, brisalniki vetrobranskega stekla ali volanom.

Če se voznikov sedež nahaja v osrednjem položaju pri vožnji, se valjast predmet, višine 1 200 mm, nahaja znotraj prostora, ki ga tvorijo navpična ravnina 2 000 mm pred vozilom, navpična ravnina 2 300 mm pred vozilom in navpična ravnina 500 mm od stranskega dela vozila (glej sliko 2).

Besedilo slike

5.2 Lega točk V

5.2.1 Lega točk V glede na točko „R“, ki je določena s koordinatami XYZ tridimenzionalnega koordinatnega sistema, je prikazana v preglednicah I in IV.

5.2.2 V preglednici I so navedene osnovne koordinate za konstrukcijsko določen kot naslona sedežev 25°. Pozitivna smer koordinat je razvidna iz slike 1 v Dodatku k Prilogi 4.

Preglednica I

Točka V	X	Y	Z
V1	68 mm	– 5 mm	665 mm
V2	68 mm	– 5 mm	589 mm

5.3 Lega točk P

5.3.1 Lega točk P glede na točko „R“, ki je določena s koordinatami XYZ tridimenzionalnega koordinatnega sistema, je prikazana v preglednicah II, III in IV.

5.3.1.1 V preglednici II so navedene osnovne koordinate za konstrukcijsko določen kot naslona sedežev 25°. Pozitivna smer koordinat je razvidna iz slike 1 v Dodatku k Prilogi 4.

Točka Pm je presečišče premice P1–P2 in vzdolžne navpične ravnine, ki poteka skozi točko „R“.

Preglednica II

Točka P	X	Y	Z
P1	35 mm	– 20 mm	627 mm
P2	63 mm	47 mm	627 mm
Pm	43,36 mm	0 mm	627 mm

5.3.1.2 V preglednici III so navedeni nadaljnji popravki koordinat X točk P1 in P2, ki jih je treba opraviti, če področje vodoravne nastavitve sedežev iz odstavka 2.16 presega 108 mm. Pozitivna smer koordinat je razvidna iz slike 1 v Dodatku k Prilogi 4.

Preglednica III

Področje vodoravne nastavitve sedežev	Δx
108 do 120 mm	– 13 mm
121 do 132 mm	– 22 mm
133 do 145 mm	– 32 mm
146 do 158 mm	– 42 mm
več kot 158 mm	– 48 mm

5.4 Popravki za konstrukcijsko določene kote naslona sedežev, ki ne znašajo 25°

V preglednici IV so navedeni nadaljnji popravki koordinat X in Z vsake točke P in vsake točke V, ki jih je treba opraviti, če konstrukcijsko določen kot naslona sedežev ne znaša 25°. Pozitivna smer koordinat je razvidna iz slike 1 v Dodatku k Prilogi 4.

Preglednica IV

Kot naslona sedežev (v °)	Vodoravne koordinate Δx	Navpične koordinate Δz	Kot naslona sedežev (v °)	Vodoravne koordinate Δx	Navpične koordinate Δz
5	– 186 mm	28 mm	23	– 18 mm	5 mm
6	– 177 mm	27 mm	24	– 9 mm	3 mm
7	– 167 mm	27 mm	25	0 mm	0 mm
8	– 157 mm	27 mm	26	9 mm	– 3 mm
9	– 147 mm	26 mm	27	17 mm	– 5 mm
10	– 137 mm	25 mm	28	26 mm	– 8 mm
11	– 128 mm	24 mm	29	34 mm	– 11 mm
12	– 118 mm	23 mm	30	43 mm	– 14 mm
13	– 109 mm	22 mm	31	51 mm	– 18 mm
14	– 99 mm	21 mm	32	59 mm	– 21 mm
15	– 90 mm	20 mm	33	67 mm	– 24 mm
16	– 81 mm	18 mm	34	76 mm	– 28 mm
17	– 72 mm	17 mm	35	84 mm	– 32 mm
18	– 62 mm	15 mm	36	92 mm	– 35 mm
19	– 53 mm	13 mm	37	100 mm	– 39 mm
20	– 44 mm	11 mm	38	108 mm	– 43 mm
21	– 35 mm	9 mm	39	115 mm	– 48 mm
22	– 26 mm	7 mm	40	123 mm	– 52 mm

5.5 Lega točk E

5.5.1 Točki E1 in E2 sta od točke P1 oddaljeni 104 mm.

Medsebojna oddaljenost točk E2 in E1 je 65 mm (glej sliko 4 v Dodatku k Prilogi 4).

5.5.2 Premica E1–E2 se zavrti okrog točke P1 tako, da je tangenta iz točke E1 na zunanji rob preseka S2 A-stebrička na voznikovi strani pravokotna na premico E1–E2 (glej sliko 3 v Dodatku k Prilogi 4).

5.5.3 Točki E3 in E4 sta od točke P2 oddaljeni 104 mm. Medsebojna oddaljenost točk E3 in E4 je 65 mm (glej sliko 4 v Dodatku k Prilogi 4).

5.5.4 Premica E3–E4 se zavrti okrog točke P2 tako, da je tangenta iz točke E4 na zunanji rob preseka S2 A-stebrička na sovoznikovi strani pravokotna na premico E3–E4 (glej sliko 3 v Dodatku k Prilogi 4).

6. PRESKUSNI POSTOPEK

6.1 Vidno polje voznika

6.1.1 Merska razmerja med primarnimi referenčnimi oznakami vozila in tridimenzionalnim koordinatnim sistemom se določijo po postopku iz Priloge 4.

6.1.2 Lega točk V1 in V2 glede na točko „R“ se določi s koordinatami XYZ tridimenzionalnega koordinatnega sistema, kot je prikazano v preglednici I iz odstavka 5.2.2 in preglednici IV iz odstavka 5.4. Referenčne točke vetrobranskega stekla se potem določijo na podlagi popravljenih točk V, kot je določeno v odstavku 5.1.1.

6.1.3 Relativna lega točk P, točke „R“ in središčnice voznikovega sedežnega mesta se določi s koordinatami XYZ tridimenzionalnega koordinatnega sistema v skladu s preglednicama II in III iz odstavka 5.3. Popravki za konstrukcijsko določene kote naslona sedežev, ki ne znašajo 25°, so prikazani v preglednici IV iz odstavka 5.4.

6.1.4 Kot zakrivanja (glej odstavek 5.1.2) se meri v poševnih ravninah, kot je prikazano na sliki 2 v Dodatku k Prilogi 4. Relativna lega točk P1 in P2, ki sta povezani s točkama E1 in E2 oziroma točkama E3 in E4, je prikazana na sliki 5 v Dodatku k Prilogi 4.

6.1.4.1 Premica E1–E2 se nastavi, kot je opisano v odstavku 5.5.2. Kot zakrivanja A-stebrička na voznikovi strani se izmeri, kot je določeno v odstavku 5.1.2.1.1.

6.1.4.2 Premica E3–E4 se nastavi, kot je opisano v odstavku 5.5.4. Kot zakrivanja A-stebrička na sovoznikovi strani se nato izmeri, kot je določeno v odstavku 5.1.2.1.2.

6.1.5 Proizvajalec lahko izmeri kot zakrivanja na vozilu ali na risbah. Če obstaja dvom, lahko tehnična služba zahteva preskuse na vozilu.

7. SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

7.1 Vsaka sprememba tipa vozila, kot je opredeljen v odstavku 2.2, se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Homologacijski organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe ne vplivajo negativno na pogoje za podelitev homologacije, in podeli razširitev homologacije,

7.1.2

meni, da spremembe vplivajo na pogoje za podelitev homologacije, in zahteva dodatne preskuse ali preverjanja, preden podeli razširitev homologacije.

7.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3 Homologacijski organ obvesti druge pogodbenice o razširitvi s sporočilom na obrazcu iz Priloge 2 k temu pravilniku. Vsaki razširitvi dodeli serijsko številko, ki se imenuje številka razširitve.

8. SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1 Postopki v zvezi s skladnostjo proizvodnje morajo biti v skladu s splošnimi določbami iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) in izpolnjevati naslednje zahteve:

8.2 vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 5;

8.3 Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri skladnost metod nadzora, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1 Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 8.

9.2 Če pogodbenica prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, tako da jim pošlje sporočilo na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ta pa obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11. NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

12. PREHODNE DOLOČBE

12.1 Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

12.2 Po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 01 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije podelijo le, če tip vozila, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

12.3 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitev homologacij za obstoječe tipe, ki so bile podeljene v skladu s prvotno različico tega pravilnika.

12.4 Homologacije vozil v skladu s prvotno različico tega pravilnika ostanejo v veljavi tudi po začetku veljavnosti sprememb 01 tega pravilnika. Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, jih še naprej priznavajo.

12.5 Ne glede na zgornje prehodne določbe pogodbenicam, ki začnejo uporabljati ta pravilnik po datumu začetka veljavnosti sprememb 01, ni treba priznati homologacij, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2) Masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, vključuje maso vozila in karoserije skupaj s hladilno tekočino, mazivi, gorivom, vsemi drugimi tekočinami, orodji, rezervnim kolesom in voznikom. Ocenjena masa voznika je 75 kg (porazdeljena na naslednji način: 68 kg za maso osebe v vozilu in 7 kg za maso prtljage v skladu s standardom ISO 2416:1992). Posoda za gorivo vsebuje 90 % prostornine, kot jo je navedel proizvajalec, druge naprave, ki vsebujejo tekočine (razen tistih za odpadno vodo), pa 100 %.

(3) Revizija 2 R.E.3 je na voljo kot dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2, kot je bil spremenjen;

(4) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(5) Kot je opredeljeno v odstavku 2.2 Priloge 18 k Pravilniku št. 43 o homologaciji varnostnih stekel in materialov za zasteklitev.

(6) Glej odstavek 46 poročila ECE/TRANS/WP.29/GRSG/88 o obdobju uporabe tega odstavka.

PRILOGA 1

Besedilo slike

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

(glej odstavke 4.4 do 4.4.2 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede voznikovega prednjega vidnega polja homologiran v Belgiji (E6) v skladu s Pravilnikom št. 125. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 125, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

PRILOGA 3

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih (1)

Dodatek 1 –

Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke „H“ (naprava 3-D H) (1)

Dodatek 2 –

Tridimenzionalni referenčni sistem (1)

Dodatek 3 –

Referenčni podatki za sedežna mesta (1)

(1) Postopek je opisan v Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2). www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html

PRILOGA 4

Metoda za prenos primarnih referenčnih oznak vozila na tridimenzionalni koordinatni sistem

1. PRENOS PRIMARNIH REFERENČNIH OZNAK VOZILA NA KOORDINATNI SISTEM

Zaradi preverjanja specifičnih mer na ali v vozilu, ki je predloženo v postopek homologacije v skladu s tem pravilnikom, je treba natančno prenesti konstrukcijsko določene koordinate vozila v tridimenzionalni koordinatni sistem iz odstavka 2.3 tega pravilnika, ki je bil določen v fazi zasnove vozila, in tudi primarne referenčne oznake iz odstavka 2.4 tega pravilnika, da je tako mogoče specifične točke iz konstrukcijskih risb določiti na vozilu, ki je bilo izdelano v skladu s temi konstrukcijskimi risbami.

2. METODA ZA PRENOS REFERENČNIH OZNAK NA KOORDINATNI SISTEM

V ta namen se na tleh določi referenčna ravnina, ki je označena s koordinatama X-X in Y-Y. Metoda je prikazana na sliki 6 v Dodatku k tej prilogi. Referenčna ravnina je trdna, gladka, ravna površina, na kateri stoji vozilo in na kateri sta trdno pritrjeni dve milimetrski merilni skali, pri čemer skala X-X ni krajša od 8 m, skala Y-Y pa ni krajša od 4 m. Skali morata biti postavljeni pravokotno druga na drugo, kot je prikazano na sliki 6 v Dodatku k tej prilogi. Presečišče teh skal je talna ničelna točka.

3. PREVERJANJE REFERENČNE RAVNINE

Zaradi upoštevanja možnih manjših neravnin na referenčni ravnini ali preskusni površini je treba na skalah X in Y meriti odstopanja glede na talno ničelno točko v razdaljah 250 mm in jih označiti tako, da se pri preverjanju vozila lahko naredijo popravki.

4. POSTAVITEV VOZILA PRI PRESKUSU

Pred nadaljnjim merjenjem je treba z ustreznimi sredstvi uskladiti referenčne oznake s konstrukcijsko določenimi koordinatami, da se tako izravnajo manjša odstopanja pri vzmetenju koles itd. Razen tega morajo biti mogoči manjši popravki v bočni in/ali vzdolžni namestitvi vozila zaradi natančne postavitve vozila glede na koordinatni sistem.

5. REZULTATI

Ko je vozilo pravilno postavljeno glede na koordinatni sistem in konstrukcijo, je mogoče določiti lego točk, ki so potrebne za preučevanje zahtev za prednje vidno polje.

Preskusne metode za ugotavljanje izpolnjevanja teh zahtev lahko vključujejo uporabo teodolitov, svetlobnih virov ali naprav za senco ali druge metode, za katere se lahko dokaže, da dajejo enakovredne rezultate.

DODATEK

Slika 1

Določitev točk V

(1)	Premica, ki poteka po srednji vzdolžni ravnini vozila.

(2)	Premica, ki poteka po navpični ravnini, ki poteka skozi točko R.

(3)	Premica, ki poteka po navpični ravnini, ki poteka skozi točki V1 in V2.

Slika 2

Opazovalne točke A-stebričkov

Slika 3

Koti zakrivanja

Besedilo slike

Slika 4

Ocena zakrivanj v prednjem vidnem polju, ki je v območju 180° pred voznikom

Slika 5

Dimenzionalni diagram relativnih leg točk E in P

Slika 6

Raven delovni prostor

Besedilo slike

Slika 7

Določitev območja „S“

(odstavek 5.1.3.2 tega pravilnika)

Besedilo slike

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 20

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 61 25. januar 2018

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/111 z dne 12. januarja 2018 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Bayerisches Rindfleisch/Rindfleisch aus Bayern (ZGO))	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/112 z dne 24. januarja 2018 o podaljšanju odobritve aktivne snovi z majhnim tveganjem laminarin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	3
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/113 z dne 24. januarja 2018 o obnovitvi odobritve aktivne snovi acetamiprid v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	7
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/114 z dne 16. januarja 2018 o spremembi Odločbe 2009/11/ES o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov v Španiji (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 87) ( 1 )	11
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/115 z dne 24. januarja 2018 o spremembi, glede lokacije centra za nadzor varnosti Galileo, Izvedbenega sklepa (EU) 2016/413 o določitvi lokacije talne infrastrukture sistema, ki izhaja iz programa Galileo, in potrebnih ukrepov za zagotovitev njenega obratovanja ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2012/117/EU ( 1 )	14
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Pravilnik št. 125 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede prednjega vidnega polja voznika motornega vozila [2018/116]	16