ISSN 1977-0804
Uradni list
Evropske unije
L 12
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 61
17. januar 2018
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 12 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 61 |
|
|
|
Popravki |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/1 |
Obvestilo o podaljšanju Konvencije o trgovanju z žitom (1995)
Mednarodni svet za žito je na 45. zasedanju (London, 5. junij 2017) sklenil, da bo Konvencijo o trgovanju z žitom (1995) (1) podaljšal za dve leti, tj. do 30. junija 2019.
(1) UL L 21, 27.1.1996, str. 49.
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/1 |
Obvestilo o podaljšanju Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992
Mednarodni svet za sladkor je na 52. zasedanju (London, 1. december 2017) sklenil, da bo Mednarodni sporazum o sladkorju (1992) (1) podaljšal za dve leti, tj. do 31. decembra 2019.
(1) UL L 379, 23.12.1992, str. 16.
UREDBE
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/2 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/63
z dne 26. septembra 2017
o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/571 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) ter zlasti člena 65(8)(c) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/571 (2) določa organizacijske zahteve za izvajalce storitev sporočanja podatkov, vključno s ponudniki stalnih informacij za lastniške instrumente. Ker so podrobnosti o sistemih objav za stalne informacije za nelastniške instrumente, kot so obveznice, strukturirani finančni produkti, pravice do emisij in izvedeni finančni instrumenti, tesno povezane z določbami Delegirane uredbe (EU) 2017/571, je primerno v isti delegirani uredbi opredeliti tudi obseg stalnih informacij za nelastniške instrumente ter torej spremeniti Delegirano uredbo (EU) 2017/571. |
|
(2) |
Da bi vzpostavili okvir, ki zagotavlja poslovne spodbude za vodenje stalnih informacij za nelastniške instrumente, bi moralo biti CTP dovoljeno, da vodijo stalne informacije, ki zajemajo le enega ali pa več razredov sredstev. |
|
(3) |
CTP bi morali zagotoviti, da objavljajo zahtevane informacije o poslih, ki zajemajo vsaj 80 % skupnega obsega in števila poslov, ki so jih za vsak zadevni razred sredstev v predhodnih šestih mesecih objavili sistemi odobrenih objav in mesta trgovanja. Ta pristop zagotavlja, da CTP objavljajo informacije, ki so pomembne z vidika uporabnika, ter se hkrati izognejo visokim stroškom, ki nastanejo z vključitvijo vseh informacij, ki jih objavijo vsi APA in vsa mesta trgovanja. |
|
(4) |
CTP bi morali imeti na voljo dovolj časa, da dosežejo količnike kritja, ki jih določa ta uredba, če morajo svojemu toku podatkov dodati nova mesta trgovanja in APA. |
|
(5) |
Zaradi skladnosti in nemotenega delovanja finančnih trgov morajo določbe v zvezi s ponudniki stalnih informacij o nelastniških instrumentih in nacionalne določbe o prenosu Direktive 2014/65/EU veljati od istega dne. Za zagotovitev nemotenega prehoda na novo ureditev je potrebno, da prvo obdobje za določitev količnikov kritja, ki jih morajo doseči ponudniki stalnih informacij, zajema obdobje, ki se začne 1. januarja 2019. |
|
(6) |
Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). |
|
(7) |
ESMA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, in zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3). |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Delegirana uredba (EU) 2017/571 se spremeni:
|
(1) |
vstavi se naslednji člen 15a: „Člen 15a Obseg stalnih informacij za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente 1. Ponudnik stalnih informacij (v nadaljnjem besedilu: CTP) v svoj tok elektronskih podatkov vključi podatke o enem ali več naslednjih razredov sredstev:
2. CTP v svoj tok elektronskih podatkov vključi podatke, ki so na voljo javnosti v skladu s členoma 10 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014, ki dosegajo oba naslednja količnika kritja:
Za namene točke (b) se obseg poslov določi v skladu z mero obsega iz tabele 4 Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/583 (*1). 3. CTP oceni količnike kritja iz odstavka 2 vsakih šest mesecev, in sicer na podlagi podatkov, ki zajemajo predhodnih šest mesecev. Ocenjevalna obdobja se začnejo vsako leto 1. januarja in 1. julija. Prvo obdobje zajema prvih šest mesecev leta 2019. 4. CTP zagotovi, da doseže minimalne količnike kritja, določene v odstavku 2, takoj ko je to mogoče in v nobenem primeru pozneje kot:
(*1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (UL L 87, 31.3.2017, str. 229).“;" |
|
(2) |
člen 21 se nadomesti z naslednjim: „Člen 21 Začetek veljavnosti in uporaba Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 3. januarja 2018. Vendar se člen 15a(4) uporablja od 1. januarja 2019, členi 14(2), 15(1), (2) in (3) ter 20(b) pa od 3. septembra 2019.“ |
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. septembra 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 349.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/571 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov (UL L 87, 31.3.2017, str. 126).
(3) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/5 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/64
z dne 29. septembra 2017
o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta za določitev načina uporabe meril iz člena 20(1)(c)(iii) za oceno, ali bi nekateri dogodki pomembno in negativno vplivali na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v eni ali več državah članicah
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (1) in zlasti člena 20(6)(c) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Glede na splošno naravo pogoja glede kakovosti iz člena 20(1)(c)(iii) Uredbe (EU) 2016/1011 in potrebo po zagotovitvi, da pristojni organi ta pogoj uporabljajo skladno, je v zvezi s ključnimi referenčnimi merili primerno določiti opredeliti, kako bi lahko (i) prenehanje zagotavljanja referenčne vrednosti ali (ii) zagotavljanje referenčne vrednosti na podlagi vhodnih podatkov, ki ne predstavljajo več dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja, ali (iii) zagotavljanje referenčne vrednosti na podlagi nezanesljivih vhodnih podatkov pomembno in negativno vplivalo na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v eni ali več državah članicah. |
|
(2) |
Ključne referenčne vrednosti se pogosto uporabljajo v državah članicah, ki niso država članica, v kateri se zagotovijo, ter se uporabljajo na različne načine, odvisno od države članice, v kateri se uporabljajo. Zato obstaja možnost za precejšen vpliv v eni ali več držav članic na ravni Unije. Podobno obstaja možnost za pomemben negativen vpliv v zvezi z enim ali več merili iz člena 20(1)(c)(iii). Zato je pomembno izvesti oceno tako na nacionalni ravni ali na ravni trga kot tudi na ravni Unije. |
|
(3) |
V Uredbi (EU) 2016/1011 je naštetih pet področij, na katerih lahko pride do pomembnih negativnih vplivov. Medtem ko se celovitost trga osredotoča na trg za specifičen finančni produkt, se finančna stabilnost nanaša na finančni sistem države članice ali Unije kot celoto. Na potrošnike se primarno vpliva prek finančnih instrumentov in investicijskih skladov, vključno s pokojninskimi skladi, v katere so vlagali, ter prek finančnih pogodb, ki so jih podpisali, ki se sklicujejo na zadevne ključne referenčne vrednosti. Morebitni vpliv na realno gospodarstvo je neposredno vezan na vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb in investicijskih skladov, ki se sklicujejo na to referenčno vrednost. Morebitni vpliv na financiranje gospodinjstev in podjetij se bo verjetno povečal z vrednostjo neodplačanih posojil vezano na obseg gospodarstva. Potrošniki ter financiranje gospodinjstev in podjetij so bolj dovzetni za negativne vplive, kadar je splošna raven zadolženosti gospodinjstev in podjetij visoka – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ocena pristojnih organov
1. Pristojni organi v skladu z merili iz členov 2, 3, 4, 5 in 6 ocenijo, ali obstaja pomemben in negativen vpliv na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v eni ali več držav članic, kot je navedeno v členu 20(1)(c)(iii) Uredbe (EU) 2016/1011.
2. Kadar pristojni organi pričakujejo, da bo do takega pomembnega in negativnega vpliva prišlo v več kot eni državi članici, opravijo ločeno oceno za vsako zadevno državo članico kot tudi splošno oceno za vse države članice.
Člen 2
Pomemben in negativen vpliv na celovitost trga
Pristojni organi po naslednjih merilih ocenijo, ali obstaja pomemben in negativen vpliv na celovitost trga:
|
(a) |
vrednost finančnih instrumentov, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, neposredno ali posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti, in s katerimi se trguje na mestih trgovanja v zadevnih državah članicah, tako v absolutnem smislu kot glede na skupno vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestih trgovanja v teh državah članicah; |
|
(b) |
vrednost finančnih pogodb v zadevnih državah članicah, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, neposredno ali posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti, tako v absolutnem smislu kot glede na skupno vrednost neizpolnjenih finančnih pogodb v zadevnih državah članicah; |
|
(c) |
vrednost investicijskih skladov, ki se za merjenje uspešnosti sklicujejo na referenčno vrednost, neposredno ali posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti, v zadevnih državah članicah, tako v absolutnem smislu kot glede na skupno vrednost investicijskih skladov z dovoljenjem za delovanje ali priglašenih za trženje v teh državah članicah; |
|
(d) |
ali je referenčna vrednost v skladu s členom 28(2) Uredbe 2016/1011 navedena kot morebitna zamenjava za druge referenčne vrednosti, ki so vključene na seznam ključnih referenčnih vrednosti iz člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011, ali je že bila uporabljena kot predhodnica teh referenčnih vrednosti; |
|
(e) |
v zvezi s standardi za računovodske namene ali druge regulativne namene:
|
Člen 3
Pomemben in negativen vpliv na finančno stabilnost
Pristojni organi po naslednjih merilih ocenijo, ali obstaja pomemben in negativen vpliv na finančno stabilnost:
|
(a) |
vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb in investicijskih skladov v zadevnih državah članicah, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, neposredno ali posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti, tako v absolutnem smislu kot glede na:
|
|
(b) |
ranljivost finančnih institucij, ki so podpisale ali vložile v finančne instrumente, finančne pogodbe in investicijske sklade, ki se sklicujejo na referenčno vrednost. |
Člen 4
Pomemben in negativen vpliv na potrošnike
Pristojni organi po naslednjih merilih ocenijo, ali obstaja pomemben in negativen vpliv na potrošnike:
|
(a) |
s sklicevanjem na finančne instrumente in investicijske sklade, ki se ponujajo potrošnikom:
|
|
(b) |
s sklicevanjem na institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje:
|
|
(c) |
s sklicevanjem na kreditne pogodbe za potrošnike:
|
Člen 5
Pomemben in negativen vpliv na realno gospodarstvo
Pristojni organi ocenijo, ali v zadevnih državah članicah obstaja pomemben in negativen vpliv na realno gospodarstvo, pri čemer upoštevajo vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb in investicijskih skladov, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, neposredno ali posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti, tako v absolutnem smislu kot glede na bruto nacionalni proizvod teh držav članic.
Člen 6
Pomemben in negativen vpliv na financiranje gospodinjstev in podjetij
Pristojni organi po naslednjih merilih ocenijo, ali obstaja pomemben in negativen vpliv na financiranje gospodinjstev in podjetij v eni ali več držav članic:
|
(a) |
vrednost kreditov gospodinjstvom in nefinančnim podjetjem v zadevnih državah članicah, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, tako v absolutnem smislu kot glede na skupno vrednost kreditov gospodinjstvom in nefinančnim podjetjem v teh državah članicah; |
|
(b) |
ocena števila gospodinjstev v zadevnih državah članicah, ki so vzela kredite, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, tako v absolutnem smislu kot glede na celotno število gospodinjstev v teh državah članicah; |
|
(c) |
ocena števila nefinančnih podjetij v zadevnih državah članicah, ki so vzela kredite, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, tako v absolutnem smislu kot glede na celotno število nefinančnih podjetij v teh državah članicah; |
|
(d) |
stopnja zadolženosti gospodinjstev in podjetij v zadevnih državah članicah. |
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. septembra 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 171, 29.6.2016, str. 1.
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/9 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/65
z dne 29. septembra 2017
o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo tehničnih elementov opredelitev iz člena 3(1) Uredbe
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (1) in zlasti člena 3(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 mora biti številka, da se šteje kot „indeks“, objavljena ali na voljo javnosti. Opredelitev indeksa je tako osnova za opredelitev referenčne vrednosti, kot je navedena v Uredbi (EU) 2016/1011. |
|
(2) |
Zato je treba opredeliti, v katerih primerih se šteje, da je številka na voljo javnosti, da se prepreči regulativna arbitraža med jurisdikcijami v Uniji. |
|
(3) |
Subjekt izdajatelja številke se ne bi smel šteti kot javnost za namene Uredbe (EU) 2016/1011, saj sicer ne bi bilo nobene razlike med „biti na voljo“ in „biti na voljo javnosti“. Iz istega razloga se ozko opredeljeno število prejemnikov prav tako ne bi smelo šteti za javnost. |
|
(4) |
Za številko bi se moralo šteti, da je na voljo javnosti, kadar lahko do nje neposredno ali posredno dostopa širša skupina ljudi. Uporaba referenčne vrednosti, ki uporabniku zagotavlja dostop do referenčne številke, bi se morala šteti za posreden dostop. |
|
(5) |
Številka je lahko na voljo na različne načine v istem času ali sosledno, prek izdajatelja številke ali s posredovanjem številke s strani katerega koli primarnega prejemnika. |
|
(6) |
Za zagotovitev, da se opredelitev „zagotavljanja referenčne vrednosti“ uporablja na enoten način, je primerno določiti, da upravljanje ureditev za določanje referenčne vrednosti, kot je navedeno v členu 3(1)(5)(a), vključuje stalno upravljanje zagotavljanja referenčne vrednosti ter določanje, prilagajanje in tekoče vzdrževanje metodologije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Dajanje na voljo javnosti
1. Za namene Uredbe (EU) 2016/1011 se za številko šteje, da je na voljo javnosti, kadar je številka dostopna potencialno neomejenemu številu pravnih in fizičnih oseb, ki niso izdajatelji indeksa ali ki niso določeno število prejemnikov, povezanih z izdajateljem indeksa.
2. Številka je na voljo javnosti, kadar je dostopna takšnim osebam neposredno ali posredno kot posledica, med drugim, njene uporabe s strani enega ali več nadzorovanih subjektov kot referenčne vrednosti za finančni instrument, ki ga ti izdajajo, ali za določitev zneska za izplačilo na podlagi finančnega instrumenta ali finančne pogodbe ali za merjenje uspešnosti investicijskega sklada ali za zagotavljanje posojilne obrestne mere, izračunane kot cenovni razpon ali pribitek k takšni številki.
3. Dostop je mogoč na različne načine in prek različnih medijev, ki jih določi izdajatelj ali se o njih dogovorita izdajatelj in prejemniki, brezplačno ali proti plačilu pristojbine, vključno, med drugim, prek telefona, protokola za prenos podatkov, interneta, odprtega dostopa, novic, medijev, prek finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki se sklicujejo na številko, ali na zahtevo uporabnikov.
Člen 2
Upravljanje ureditev za določanje referenčne vrednosti
Za namene Uredbe (EU) 2016/1011 upravljanje ureditev za določitev referenčne vrednosti vključuje oboje od naslednjega:
|
(a) |
tekoče upravljanje struktur izdajatelja in njegovega osebja, ki sodeluje v postopku določanja referenčne vrednosti; |
|
(b) |
določanje, prilagajanje in tekoče vzdrževanje specifične metodologije za določanje referenčne vrednosti. |
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. septembra 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 171, 29.6.2016, str. 1.
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/11 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/66
z dne 29. septembra 2017
o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi, kako oceniti nominalni znesek finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti, nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov in čisto vrednost sredstev investicijskih skladov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (1) in zlasti člena 20(6)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Skupna vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, je ključno merilo za kategorizacijo te referenčne vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 kot ključne, pomembne ali nepomembne. Zato je nujno, da se nominalni znesek finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti, nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov in čista vrednost sredstev investicijskih skladov izračunavajo na enak način po celotni Uniji, da se zagotovi skladna kategorizacija referenčnih vrednosti v državah članicah in enotna uporaba Uredbe (EU) 2016/1011. |
|
(2) |
Za zagotovitev zanesljivosti referenčnih vrednosti bi bilo treba nominalni znesek finančnih instrumentov, nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov in čisto vrednost sredstev investicijskih skladov izračunati z uporabo regulativnih podatkov, kjer so ti na voljo. |
|
(3) |
Skupno vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov bi bilo treba izračunati ob upoštevanju neposrednih sklicev na te finančne instrumente, finančne pogodbe ali investicijske sklade ali posrednih sklicev na referenčno vrednost v kombinaciji referenčnih vrednosti. Kadar se finančni instrument, finančna pogodba ali investicijski sklad sklicuje na več referenčnih vrednosti, je to večkratno sklicevanje primerno upoštevati pri izračunu skupne vrednosti finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, saj ti finančni produkti niso odvisni zgolj od te referenčne vrednosti. Zato je treba določiti izračun skupne vrednosti v primeru posrednih sklicevanj, da se po vsej Uniji uporablja neposredno in meri skladno – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Nominalni znesek finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti in enote v kolektivnih naložbenih podjemih
Nominalni znesek finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti in enote v kolektivnih naložbenih podjemih, je skupni izdan nominalni znesek v denarni vrednosti, kot je naveden v polju 14, razpredelnice 3 v Prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/585 (2).
Člen 2
Nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov
Nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov iz člena 20(6)(a) Uredbe (EU) 2016/1011 je nominalni znesek iz polja 20 razpredelnice 2 v Prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/104 (3). Vendar je v primerih, ko je ta nominalna vrednost negativna, ta enak absolutni vrednosti.
Za posle z indeksi za kreditne izvedene finančne instrumente se za nominalno vrednost uporabi faktor indeksa iz polja 89 razpredelnice 2 v Prilogi k Delegirani uredbi (EU) 2017/104.
Člen 3
Čista vrednost sredstev kolektivnih naložbenih podjemov
Čista vrednost sredstev kolektivnih naložbenih podjemov iz člena 20(6)(a) Uredbe (EU) 2016/1011 je eno od naslednjega:
|
(a) |
za kolektivne naložbene podjeme, za katere velja Direktiva 2009/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4): čista vrednost sredstev na enoto, ki se poroča v zadnjem letnem ali polletnem poročilu iz člena 68(2) navedene Direktive, pomnožena s številom enot; |
|
(b) |
za kolektivne naložbene podjeme, za katere velja Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5): zadnja razpoložljiva vrednost čistih sredstev iz člena 104(1)(c) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 231/2013 (6). |
Člen 4
Uporaba alternativnih zneskov in vrednosti
Kadar zneski ali vrednosti za izračun skupne vrednosti finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki se sklicujejo na referenčno vrednost iz členov 1, 2 in 3, niso na voljo ali so nepopolni, se skupna vrednost iz člena 20(1)(a) Uredbe (EU) 2016/1011 in skupna povprečna vrednost iz člena 24(1)(a) navedene uredbe izračuna z uporabo alternativnih zneskov ali vrednosti, vključno s približki in zneski ali vrednostmi, ki jih poročajo zasebni ponudniki informacij, ali odprtimi podatki o obrestnih merah, ki jih izračunajo in objavijo upravljavci trga, če so ti približki in zneski ali vrednosti iz dovolj uglednih virov in so dovolj zanesljivi.
Upravljavec, ki uporablja alternativne zneske ali podatke, izračuna skupni znesek na podlagi razpoložljivih podatkov po svojih najboljših močeh in zmogljivostih.
Upravljavec, ki uporablja alternativne zneske ali podatke, pristojnemu organu predloži pisno specifikacijo virov podatkov, ki jih je uporabil, pri obveščanju tega pristojnega organa v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2016/1011.
Člen 5
Valuta
Zneski in vrednosti iz členov 1, 2 in 3 se izrazijo v EUR. Zneski in vrednosti se po potrebi pretvorijo z uporabo referenčnega dnevnega deviznega tečaja za euro, ki ga objavi Evropska centralna banka.
Člen 6
Posredno sklicevanje na referenčno vrednost v kombinaciji referenčnih vrednosti
Kadar se referenčna vrednost uporablja posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti, so zneski ali vrednosti za namene pragov iz člena 20(1) in člena 24(1)(a) Uredbe (EU) 2016/1011:
|
(a) |
teža referenčne vrednosti v kombinaciji referenčnih vrednosti, izražena v odstotkih, pomnožena s skupnim zneskom ali vrednostjo ali povprečno vrednostjo zadevnega finančnega instrumenta ali investicijskega sklada, kar je ustrezno, kadar je ta teža jasno določena ali jo je mogoče približno določiti na podlagi drugih razpoložljivih informacij; |
|
(b) |
skupni znesek ali vrednost ali povprečna vrednost zadevnega finančnega instrumenta ali investicijskega sklada, kar je ustrezno, deljeno s številom referenčnih vrednosti v kombinaciji referenčnih vrednosti, kadar dejanska teža referenčne vrednosti ni določena ali je ni mogoče približno določiti. |
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. septembra 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 171, 29.6.2016, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/585 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za standarde podatkov in oblike referenčnih podatkov o finančnih instrumentih ter tehnične ukrepe v zvezi z ureditvami, ki jih vzpostavijo Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter pristojni organi (UL L 87, 31.3.2017, str. 368).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/104 z dne 19. oktobra 2016 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 148/2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov glede regulativnih tehničnih standardov o minimalnih podatkih, o katerih je treba poročati repozitorijem sklenjenih poslov (UL L 17, 21.1.2017, str. 1).
(4) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(5) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
(6) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom (UL L 83, 22.3.2013, str. 1).
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/14 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/67
z dne 3. oktobra 2017
o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev za oceno vpliva zaradi opustitve ali spremembe obstoječih referenčnih vrednosti
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (1) in zlasti člena 51(6) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Za zagotovitev, da pristojni organi uporabljajo člen 51(4) Uredbe (EU) 2016/1011 na enak način, je primerno natančno določiti, pod katerimi pogoji lahko pristojni organi sklepajo, da bi opustitev ali sprememba obstoječe referenčne vrednosti lahko povzročila dogodek višje sile ali onemogočila izpolnitev pogojev finančne pogodbe ali finančnega instrumenta ali pravil investicijskega sklada, ki se sklicuje na to referenčno vrednost, ali jih drugače kršila. |
|
(2) |
To zlasti velja za primer dogodka višje sile, izraza, ki se različno razlaga po državah članicah. |
|
(3) |
Precej drugačna vrednost v indeksu je pogost vzrok za onemogočanje izpolnitve ali kršitev pogojev finančne pogodbe ali finančnega instrumenta ali pravil investicijskega sklada, ki se sklicujejo na to referenčno vrednost. Te precej drugačne vrednosti lahko povzroči nenadna prekinitev v časovni vrsti indeksa ali drugačna stopnja volatilnosti indeksa, kar je lahko posledica sprememb metodologije zagotavljanja referenčne vrednosti ali vhodnih podatkov, na katerih temelji izračun referenčne vrednosti. Pristojni organi bi morali oceniti morebitne vplive takšnih sprememb za vsak primer posebej, saj sta resnost prekinitve ali obseg spremembe volatilnosti indeksa precej odvisna od narave referenčne vrednosti in finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki se nanjo sklicujejo. |
|
(4) |
Spremembe vrste uporabljenih vhodnih podatkov ali zanesljivosti virov podatkov lahko vplivajo na primernost referenčnega merila za nekatere vrste uporabe. Pristojni organi bi morali zato oceniti, ali bi te spremembe lahko povzročile dogodek višje sile ali onemogočile izpolnitev pogodbenih pogojev ali jih drugače kršile. |
|
(5) |
Dogodki višje sile, onemogočanje izpolnitve ali druge kršitve pogodbenih pogojev so manj verjetni, kadar obstaja sprejemljiva nadomestna referenčna vrednost ali vsaj postopek za izbor takšne nadomestne referenčne vrednosti, opisan v zadevni dokumentaciji. |
|
(6) |
Indeksi, ki merijo zelo specifične trge, se lahko močno zanašajo na ugled, presojo ali strokovnost izdajatelja indeksa. Pristojni organi bi morali zato oceniti, ali bi v teh okoliščinah sprememba izdajatelja indeksa lahko povzročila dogodek višje sile ali onemogočila izpolnitev pogodbenih pogojev ali jih drugače kršila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pogoji za oceno
1. Pristojni organ za namene člena 51(4) Uredbe (EU) 2016/1011 pri oceni, ali bi opustitev ali sprememba referenčne vrednosti, ki ne izpolnjuje zahtev navedene uredbe, povzročila dogodek višje sile ali onemogočila izpolnitev pogojev finančne pogodbe ali finančnega instrumenta ali pravil investicijskega sklada, ki se sklicujejo na to referenčno vrednost, ali jih drugače kršila, upošteva naslednje pogoje:
|
(a) |
sprememba referenčne vrednosti bi zahtevala vsebinsko spremembo narave vhodnih podatkov, metodologije za določitev teh podatkov, samega postopka zbiranja podatkov ali drugih elementov zagotavljanja referenčne vrednosti, kar bi povzročilo precej drugačno vrednost referenčne vrednosti; |
|
(b) |
zaradi spremembe narave vhodnih podatkov ali metodologije za določitev teh podatkov, da se zagotovi skladnost referenčne vrednosti z Uredbo (EU) 2016/1011, referenčna vrednost ne bi več reprezentativno odražala tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi ga referenčna vrednost merila, kar bi končno povzročilo spremembo narave referenčne vrednosti; |
|
(c) |
za referenčno vrednost, ki ne izpolnjuje zahtev Uredbe (EU) 2016/1011, ni na voljo nadomestne referenčne vrednosti, ki:
|
|
(d) |
obstoječe finančne pogodbe, finančni instrumenti in investicijski skladi, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, in njihovi spremni dokumenti ne določajo nadomestne referenčne vrednosti ali vsebujejo pravil za določitev takšne nadomestne referenčne vrednosti niti nobenih drugih ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih; |
|
(e) |
prenos referenčne vrednosti z enega upravljavca na drugega bi povzročil znatno spremembo referenčne vrednosti. |
2. Pogoji iz odstavka 1 se uporabljajo za vsak posamezen primer posebej.
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 3. oktobra 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 171, 29.6.2016, str. 1.
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/16 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/68
z dne 8. januarja 2018
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Carne de Salamanca“ (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Španije za registracijo imena „Carne de Salamanca“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
|
(2) |
Komisija v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 ni prejela nobenega ugovora, vendar so nemški organi obvestili službe Komisije, da so za vrste mesa, določene v enotnem dokumentu, potrebna dodatna pojasnila v zvezi z razvrščanjem goveda. Na zahtevo služb Komisije so španski organi spremenili točko 3.2 enotnega dokumenta s podrobnejšim opisom proizvoda v zvezi z vrstami mesa. |
|
(3) |
Ker je ta sprememba formalne narave, ni potrebna ponovna objava zahtevka za registracijo v smislu člena 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012, vendar bi bilo treba spremenjeni enotni dokument objaviti v informativne namene. |
|
(4) |
Zato je treba ime „Carne de Salamanca“ registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime „Carne de Salamanca“ (ZGO) se registrira.
Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki) iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Spremenjeni enotni dokument se v informativne namene objavi v Prilogi k tej uredbi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 8. januarja 2018
Za Komisijo
V imenu predsednika
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 435, 24.12.2015, str. 12.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
PRILOGA
ENOTNI DOKUMENT
Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (*1)
„CARNE DE SALAMANCA“
Št. ES: ES-PGI-0005-01174 – 8.11.2013
ZOP ( )
ZGO (X)
1. IME
„Carne de Salamanca“
2. DRŽAVA ČLANICA ALI TRETJA DRŽAVA
Španija
3. OPIS KMETIJSKEGA PROIZVODA ALI ŽIVILA
3.1 Vrsta proizvoda
Skupina 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki)
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1
Meso s to zaščiteno geografsko označbo se pridobiva bodisi iz čistokrvnih potomcev plemenic pasme Morucha ali pa iz križancev plemenic pasme Morucha in samcev pasem Charolais in Limousin, odstavljenih pri starosti najmanj pet mesecev in vzrejenih z uporabo tehnik ekstenzivne vzreje in temu ustrezne rabe naravnih virov.
Glede na starost živali ob zakolu ločimo med naslednjimi vrstami:
|
— |
teleta: živali, namenjene za zakol, stare najmanj 8 mesecev, vendar manj kot 12 mesecev, kategorije Z, |
|
— |
mlado govedo za zakol („añojo“): živali, namenjene za zakol, stare najmanj 12 mesecev in največ 24 mesecev, kategorij A in E, |
|
— |
bikci ali telice: živali, namenjene za zakol, stare več kot 24 mesecev in največ 48 mesecev, kategorij B in E. |
Najkrajši čas zorenja mesa, ki se šteje od dneva zakola, je 2 dneva za meso telet, 4 dni za meso mladega goveda za zakol („añojo“) in 6 dni za meso bikcev ali telic.
Mesnatost trupa zajema razrede U, R in O.
Najmanjša teža trupa se razlikuje glede na kategorijo živali:
|
— |
140 kg za teleta, |
|
— |
200 kg za mlado govedo za zakol („añojo“), |
|
— |
280 kg za bikce ali telice. |
Stopnja zamaščenosti na površini trupa in v prsni votlini bo v vseh primerih 2, kar ustreza označbi „zadovoljiva“.
Štiriindvajset ur po zakolu je pH-vrednost mesa, izmerjena v dolgi hrbtni mišici trupa, enaka ali manjša od 6.
Po zakolu in obdelavi ima zaščiteno sveže meso naslednje značilnosti:
|
— |
teleta: meso je rožnate do svetlo rdeče barve s svetlečo površino in maščobo bele barve ter čvrsto na dotik, |
|
— |
mlado govedo za zakol („añojo“): meso je svetlo do češnjevo rdeče barve s svetlečo površino in maščobo bele do svetlo rumenkaste barve ter čvrsto na dotik, |
|
— |
bikci ali telice: meso je intenzivne, češnjevo rdeče do vijolične barve s svetlečo površino in maščobo rumenkaste ali smetanaste barve ter čvrsto na dotik. |
3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)
—
3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)
Ker plemenice niso nikoli v hlevu, njihova prehrana celo leto temelji na izkoriščanju pašnikov in strnišč na pašnih površinah, ta prehrana pa se v času pomanjkanja naravnih virov dopolnjuje s senom in slamo z lastnega gospodarstva.
Spomladi se izkorišča bogata paša, ki se delno pobere in uskladišči. Poleti se živali bodisi premestijo na obrežna območja različnih rek in potokov, ki prečkajo gospodarstva, ali pa se pasejo na strniščih, ki ostanejo po pobiranju krme ali po žetvi.
S prihodom jeseni se živali vrnejo k paši na obraslih pašnikih, njihova krma pa se glede na količino paše, ki je na voljo, dopolnjuje s krmo ali senom, pobranim spomladi.
Ob koncu leta, ko so pašniki skoraj izčrpani, se pojavi želod, ki je pomemben, a nezadosten vir krme za živali, tako da se njihova prehrana dopolnjuje s shranjeno spomladansko pašo ali krmo in slamo, pobrano na lastnem gospodarstvu.
Teleta ostanejo z materami na poljih celo naravno obdobje dojenja, od pet do sedem mesecev, in začnejo mlečno prehrano zgodaj dopolnjevati s krmo, ki si jo na pašniku delijo z materjo. Po odstavitvi se do zakola pitajo s senom, krmo itd. z lastnega gospodarstva in naravno krmo na osnovi žit.
V času pomanjkanja krme zaradi neugodnih podnebnih razmer in v fazi pitanja lahko dobijo dodatno hrano, kot so krma in seno izključno z opredeljenega geografskega območja ter rastlinska krma, v kateri prevladujejo žita (najmanj 60 % količine) in ki ne presega 50 % suhe snovi na leto. Uporaba proizvodov, ki bi lahko vplivali na normalno hitrost rasti in razvoja živali, je izrecno prepovedana.
3.5 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Na opredeljenem geografskem območju potekajo rojstvo, vzreja in pitanje zaščitenih živali do njihovega zakola.
3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.
Proizvod je lahko predstavljen v obliki porcij, filejev, kosov ali mletega mesa, pod pogojem da te operacije izvajajo subjekti pod nadzorom, s katerim se zagotavlja ustrezna uporaba zaščitene označbe.
3.7 Posebna pravila za označevanje
Trupi se v klavnici označijo z neizbrisnimi metodami ali na nosilcih za enkratno uporabo na notranji strani obeh polovic trupa tako, da je mogoče vse štiri četrtine trupa popolnoma identificirati tudi po ločitvi.
Kosi zaščitenega mesa in embalaža s porcijami, fileji, kosi ali mletim mesom se odpošljejo z nameščeno oštevilčeno oznako, ki vsebuje vsaj skupni navedbi „Indicación Geográfica Protegida“ in „Carne de Salamanca“.
Če je bilo meso pridobljeno izključno iz živali pasme Morucha, se lahko vključi tudi navedba „Raza Morucha“.
4. JEDRNATA OPREDELITEV GEOGRAFSKEGA OBMOČJA
Provinca Salamanka.
5. POVEZAVA Z GEOGRAFSKIM OBMOČJEM
5.1 Posebnosti geografskega območja
Vzreja in proizvodnja goveda za proizvodnjo proizvoda „Carne de Salamanca“ sta močno povezani s posebnim geografskim okoljem – pašnimi površinami, imenovanimi dehesa –, ki je ekološko zelo pomembno in za katerega so značilni hrasti.
Te površine so zaradi celinskega podnebja z dolgimi, mrzlimi zimami, dolgim obdobjem zmrzali, suhimi in vročimi poletji in velikimi temperaturnimi nihanji ter dežjem, ki je značilen predvsem za jesen in zimo, bogate z različnimi vrstami, kot so hrasti z usnjatimi zimzelenimi listi in grmičasta podrast. V tej pokrajini je za pašnike značilno grmičevje sredozemskega tipa, ki ga povezujemo s črniko, hrastom plutovcem, puhastim hrastom, gorskim hrastom in drugimi vrstami grmičevja, zlasti brškinom (Cistus ladanifer), bodičevjem, poponom in košeničico. Najdejo se tudi enoletne trave in stročnice. Vse to rastlinstvo navedene pokrajine tvori najpomembnejši del naravnih virov prehrane goveda.
Za način proizvodnje v tem okolju je značilno, kako kmetje nadaljujejo tradicionalne prakse, ki temeljijo na prilagojenosti goveda na vire iz okolja, ne da bi se kadar koli med letom zaprlo v hleve. Živali ne potrebujejo nikakršne posebne namestitve, saj stalno živijo na prostem, pred slabim vremenom pa jih varujejo le hrasti. S tem način vzreje spoštuje naravne cikle; teleta se skotijo na prostem brez kakršne koli pomoči in ostanejo pri materi od pet do sedem mesecev, v katerih se prehranjujejo z materinim mlekom in s pašo.
Govedo si deli prostor s konji, biki za bikoborbe in iberskimi prašiči, za vse te živali pa skrbijo t. i. vaqueros charros, pastirji, ki pogosto jezdijo na konju ter živali vodijo tako, da se dehesa čim bolje izkoristi in varuje. Mesto Salamanca je priznalo posebni pomen in edinstvenost teh posameznikov in na enem od osrednjih trgov v njihovo čast postavilo kip umetnika Venancia Blanca.
Skozi stoletja je v tem okolju z naravno selekcijo nastalo govedo, prilagojeno težkim naravnim razmeram in izkoriščanju pašnikov. Zato sta pri teh živalih poudarjena materinski čut za zaščito telet pred napadi volkov in lisjakov ter odpornost, da preživijo tak način vzreje. Ti vrlini sta značilni za živali pasme Morucha in njene križance. Pasemska osnova za proizvod „Carne de Salamanca“ je pasma Morucha, ki se je izoblikovala na pašnikih Salamanke, kjer so živali te pasme v preteklosti uporabljali kot delovne živali pri poljedelstvu in za manjše bikoborske prireditve (lidia), ob tem pa so jih izkoristili tudi kot vir mesa. Vendar je pasma sčasoma postala izjemno primerna za proizvodnjo mesa zlasti zaradi svojih materinskih značilnosti in načina vzreje. Na polovici prejšnjega stoletja so bile uvedene nove pasme, na primer Charolais in Limousin, ki se redijo v enakih pogojih. Z leti so se živali pasme Morucha ter križanci pasem Morucha in Charolais ali Limousin popolnoma prilagodili lokalnemu ekosistemu in so sposobni izkoriščati rastlinske vire, iz njih pa se proizvaja zelo cenjeno meso.
5.2 Posebnosti proizvoda
Za trupe proizvoda „Carne de Salamanca“ je značilna zadovoljiva stopnja zamaščenosti na površini trupa in v prsni votlini.
Proizvod „Carne de Salamanca“ je le rahlo žilnato zaradi tanjših mišičnih vlaken. Meso je intenzivne in svetleče rožnate do vijolične barve. Medmišična maščoba, ki mesu daje značilen okus in vonj, je dobro porazdeljena in se ne kopiči, njena barva pa je bela do rumena ali smetanasta.
5.3 Vzročna povezava med geografskim okoljem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)
Tradicionalni načini prehranjevanja, od materinega mleka do naravne paše, vzreja živali v naravnem okolju salamanške pokrajine dehesa in pasemska osnova živali, tj. pasma Morucha, so brez dvoma najpomembnejši dejavniki, ki omogočajo pridobivanje proizvoda s posebnimi značilnostmi, zaradi katerih se proizvod razlikuje od druge govedine. To so zlasti tanjša mišična vlakna, močnejša lesk in obarvanost, ki variira med rožnato in vijolično, ter dobro porazdeljena maščoba, ki se ne kopiči.
Zaradi tradicionalne ekstenzivne vzreje so se skozi desetletja z naravno selekcijo razvile živali, popolnoma prilagojene lokalnemu okolju, ki:
|
— |
so majhne do srednje velike in imajo nizko težo, njihova prebava pa je tako dobra, da lahko svoje prehranjevalne potrebe zadovoljijo z revnimi pašniki, |
|
— |
imajo dobro razvite mišice, primerne za gibanje, ter so zelo gibčne in okretne, tako da se lahko pasejo na razprostranjenih površinah, saj se morajo dnevno premakniti za več kilometrov, da se lahko prehranijo in najdejo vodo, |
|
— |
so odporne na ekstremne podnebne razmere na geografskem območju, tako poleti kot pozimi. |
Genska sestava te vrste živali in dnevna intenzivna mišična vadba sta pozitivno povezani z mišično maso z mišičnimi vlakni, ki so tanjša, kot je običajno pri govedu, zaradi česar ima meso le rahlo vlaknasto teksturo.
Zamaščenost trupa je povezana z načinom vzreje in visoko stopnjo odpornosti ter hitrim razvojem živali. Stalno gibanje jim preprečuje prekomerno kopičenje maščobe v posameznih predelih, zaradi česar so živali bolj učinkovite pri premikih na dolge razdalje v iskanju hrane. V času izobilja krme lahko kopičijo rezerve z medmišično maščobo, kar ne ovira njihove gibčnosti. Rezultat vsega tega je meso z dobro razporejeno maščobo, ki se ne kopiči in je bele do rumene ali smetanaste barve, odvisno od starosti ob zakolu.
Teleta zaradi spoštovanja naravnega cikla dojenja (živali se odstavijo starejše kot običajno) in ker stalno spremljajo svoje matere po dehesi, začnejo dopolnjevati svojo prehrano z materinim mlekom z viri iz okolja, ki so v veliki meri pomladni pašniki, ki vsebujejo več pigmentov (klorofil in karotenoide), kar daje mesu značilna lesk in barvo. To skupaj s pasemsko osnovo, ki ima genetsko bolj rdeče meso, daje mesu lesk in intenzivno, rožnato do vijolično barvo.
Vzreja goveda in uživanje njegovega mesa sta tesno povezana s to regijo, saj se je že v petnajstem stoletju meso iz Salamanke („Carne de Salamanca“) zaradi svojega ugleda in slovesa uporabljalo za plačilo graščinskih dajatev.
Od sredine dvajsetega stoletja lokalni mesarji in gostilničarji v izložbah oziroma na jedilnih listih s ponosom poudarjajo razpoložljivost proizvoda „Carne de Salamanca“, da bi s tem svojim strankam pokazali, da lahko pričakujejo najboljše kose mesa z območja, ki jih potrošniki zelo cenijo in po njih povprašujejo.
Prepoznavnost proizvoda „Carne de Salamanca“ in povpraševanje potrošnikov po njem sta razvidna iz številnih dokumentov: Luis Carandell na primer v uvodu v svojo knjigo Vivir en Madrid (1967) piše: „Rojen sem bil leta 1929 v Barceloni, leta 1947 pa sem se ponovno rodil v Madridu. […] Mesto, v katerega je prihajala zelenjava iz Valencie, ribe iz Bilbaa, meso iz Salamanke, vino iz Manče in tkanina iz Katalonije“.
Sklic na objavo specifikacije proizvoda
(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)
http://www.itacyl.es/opencms_wf/opencms/informacion_al_ciudadano/calidad_alimentaria/4_condiciones_DOP/index.html
(*1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil.
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/22 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/69
z dne 16. januarja 2018
o preklicu registracije zaščitene geografske označbe „Carne de Morucha de Salamanca“ (ZGO)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 54(1) Uredbe;
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 7(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (2) določa, da se postopek iz členov od 49 do 52 Uredbe (EU) št. 1151/2012 smiselno uporablja za preklic registracije iz člena 54(1) navedene uredbe. |
|
(2) |
V skladu s členom 50(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 v povezavi s členom 7(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 je bila vloga Španije za preklic registracije zaščitene geografske označbe (ZGO) „Carne de Morucha de Salamanca“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). |
|
(3) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Carne de Morucha de Salamanca“ (ZGO) preklicati in izbrisati iz registra zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb. |
|
(4) |
V skladu z zadnjim pododstavkom člena 54(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 se ti preklici sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 57(2) navedene uredbe. |
|
(5) |
Ukrep iz te uredbe je v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Registracija imena „Carne de Morucha de Salamanca“ (ZGO) se prekliče.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. januarja 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo simbolov Unije za zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti ter v zvezi z nekaterimi pravili o izvoru, nekaterimi postopkovnimi pravili in nekaterimi dodatnimi prehodnimi pravili (UL L 179, 19.6.2014, str. 17).
(3) UL C 201, 24.6.2017, str. 5.
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/24 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/70
z dne 16. januarja 2018
o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za ametoktradin, klorpirifos-metil, ciprokonazol, difenokonazol, fluazinam, flutriafol, proheksadion in natrijev klorid v ali na nekaterih proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 5(1) in člena 14(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za fluazinam, flutriafol in proheksadion so bile določene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005. Za klorpirifos-metil so bile MRL določene v Prilogi II in delu B Priloge III k navedeni uredbi. Za ametoktradin, ciprokonazol in difenokonazol so bile MRL določene v delu A Priloge III k navedeni uredbi. Za natrijev klorid niso bile določene posebne MRL in snov ni bila vključena v Prilogo IV k navedeni uredbi, tako da se uporablja privzeta vrednost 0,01 mg/kg iz člena 18(1)(b) navedene uredbe. |
|
(2) |
V okviru postopka za registracijo fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov ametoktradin, za uporabo na zeliščih in užitnih cvetovih je bila v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 vložena vloga za spremembo obstoječih MRL. |
|
(3) |
Za klorpirifos-metil je bila taka vloga vložena za kakije in granatna jabolka. Za ciprokonazol je bila taka vloga vložena za semena borage. Za difenokonazol je bila taka vloga vložena za marelice, jagode, glavnate kapusnice, solato in solatnice, liste blitve, zelišča in užitne cvetove, kardij, belušno zeleno, por, rabarbaro, stročnice, ječmen in korenine ali korenike. Za fluazinam je bila taka vloga vložena za čebulo, šalotko in česen. Za proheksadion je bila taka vloga vložena za slive. |
|
(4) |
V skladu s členom 6(2) in (4) Uredbe (ES) št. 396/2005 je bila vložena vloga za flutriafol, ki se uporablja na hmelju. Vložnik trdi, da ob odobrenih načinih uporabe navedene snovi na taki kmetijski rastlini v Združenih državah ostanki presegajo MRL iz Uredbe (ES) št. 396/2005 in da je za preprečevanje trgovinskih ovir pri uvozu navedene kmetijske rastline potrebna višja MRL. |
|
(5) |
V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 396/2005 so zadevne države članice navedene vloge ocenile in Komisiji poslale poročila o ocenah. |
|
(6) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je preučila vloge in poročila o ocenah, zlasti glede tveganj za potrošnike in po potrebi za živali, ter predložila obrazložena mnenja o predlaganih MRL (2). Navedena mnenja je poslala vložnikom, Komisiji in državam članicam ter jih javno objavila. |
|
(7) |
Za ciprokonazol je Agencija ocenila vlogo, da bi določila MRL za semena oljne ogrščice in predložila obrazloženo mnenje o predlagani MRL (3). V skladu z obstoječimi smernicami Unije za ekstrapolacijo MRL je primerno MRL za semena oljne ogrščice določiti tudi za semena borage. |
|
(8) |
Agencija je glede vseh drugih vlog ugotovila, da v celoti izpolnjujejo zahteve po podatkih in da so spremembe MRL, ki jih zahtevajo vložniki, sprejemljive z vidika varnosti potrošnikov na podlagi ocene izpostavljenosti potrošnikov za 27 posebnih skupin evropskih potrošnikov. Upoštevala je najnovejše informacije o toksikoloških značilnostih snovi. Niti pri vseživljenjski izpostavljenosti tem snovem z uživanjem vseh živil, ki bi te snovi lahko vsebovala, niti pri kratkotrajni izpostavljenosti zaradi čezmernega uživanja zadevnih proizvodov ni bilo ugotovljeno tveganje, da se sprejemljivi dnevni vnos ali akutni referenčni odmerek preseže. |
|
(9) |
Natrijev klorid je odobren kot osnovna snov z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1529 (4). Pogoji uporabe navedene snovi naj ne bi privedli do prisotnosti ostankov v živilih ali krmi, ki bi lahko pomenili tveganje za potrošnika. Navedeno snov je zato primerno vključiti v Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 396/2005. |
|
(10) |
Iz obrazloženih mnenj Agencije in ob upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je razvidno, da ustrezne spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
|
(11) |
Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(12) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloge II, III in IV k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. januarja 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) Znanstvena poročila Agencije so na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu:
Reasoned opinion on the modification of the existing maximum residue levels for ametoctradin in herbs and edible flowers (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih mejnih vrednosti ostankov za ametoktradin v zeliščih in užitnih cvetovih). EFSA Journal 2017; 15(6):4869 [21 str.].
Reasoned opinion on the modification of the existing maximum residue levels for chlorpyrifos-methyl in kaki/Japanese persimmon and granate apple/pomegranate (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih mejnih vrednosti ostankov za klorpirifos-metil v kakijih in granatnih jabolkih). EFSA Journal 2017; 15(5):4838 [24 str.].
Reasoned opinion on the modification of the existing maximum residue levels for difenoconazole in various crops (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih mejnih vrednosti ostankov za difenokonazol v različnih kmetijskih rastlinah). EFSA Journal 2017; 15(7):4893 [33 str.].
Reasoned opinion on the modification of the existing maximum residue levels for fluazinam in onions, shallots and garlic (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih mejnih vrednosti ostankov za fluazinam v čebuli, šalotki in česnu). EFSA Journal 2017; 15(7):4904 [22 str.].
Reasoned opinion on the setting of import tolerance for flutriafol in hops (Obrazloženo mnenje o določitvi uvozne tolerance za flutriafol v hmelju). EFSA Journal 2017; 15(7):4875 [22 str.].
Reasoned opinion on the modification of the existing maximum residue level for prohexadione (considered variant prohexadione-calcium) in plums (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječe mejne vrednosti ostanka za proheksadion (ki se šteje za različico proheksadion-kalcija) v slivah). EFSA Journal 2017; 15(6):4837 [20 str.].
(3) Reasoned opinion on the modification of the existing MRLs for cyproconazole in rapeseed (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih MRL za ciprokonazol v semenih oljne ogrščice). EFSA Journal 2011;9(5):2187 [30 str.].
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1529 z dne 7. septembra 2017 o odobritvi osnovne snovi natrijev klorid v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (UL L 232, 8.9.2017, str. 1).
PRILOGA
Priloge II, III in IV k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenijo:
|
(1) |
v Prilogi II se stolpci za klorpirifos-metil, fluazinam, flutriafol in proheksadion nadomestijo z naslednjim: „Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(2) |
Priloga III se spremeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(3) |
v Prilogo IV se po abecednem vrstnem redu vstavi naslednji vnos: „natrijev klorid“. |
(*1) Meja analitskega določanja
(*2) Kombinacija pesticid – številčna oznaka, za katero velja MRL, kot je določena v delu B Priloge III.
(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
|
(F) |
= |
topen v maščobi |
Fluazinam (F)
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o naravi ostankov v predelanih proizvodih navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 18. oktobra 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o poskusih za ugotavljanje ostankov navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 18. oktobra 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o naravi ostankov v predelanih proizvodih navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 18. oktobra 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o poskusih za ugotavljanje ostankov navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 18. oktobra 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o analitskih metodah navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 18. oktobra 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
|
(+) |
Veljavna mejna vrednost ostanka za hren (Armoracia rusticana) v skupini Začimbe (oznaka 0840040) je enaka vrednosti za hren (Armoracia rusticana) v skupini Zelenjava – korenovke in gomoljnice (oznaka 0213040), pri čemer se v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 upoštevajo spremembe v vrednostih ostankov, ki so posledica predelave (sušenja).
|
Flutriafol
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o naravi ostankov v predelanih proizvodih navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 27. januarja 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o poskusih za ugotavljanje ostankov navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 27. januarja 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
|
(+) |
Veljavna mejna vrednost ostanka za hren (Armoracia rusticana) v skupini Začimbe (oznaka 0840040) je enaka vrednosti za hren (Armoracia rusticana) v skupini Zelenjava – korenovke in gomoljnice (oznaka 0213040), pri čemer se v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 upoštevajo spremembe v vrednostih ostankov, ki so posledica predelave (sušenja).
|
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o pogojih shranjevanja vzorcev iz študij o krmljenju navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 27. januarja 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o metabolizmu prežvekovalcev in pogojih shranjevanja vzorcev iz študij o krmljenju navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 27. januarja 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o pogojih shranjevanja vzorcev iz študij o krmljenju navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 27. januarja 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
|
(+) |
Evropska agencija za varnost hrane je za nekatere informacije o metabolizmu prežvekovalcev in pogojih shranjevanja vzorcev iz študij o krmljenju navedla, da niso na voljo. Pri pregledu MRL bo Komisija upoštevala informacije iz prvega stavka, če bodo predložene do 27. januarja 2018, če pa navedene informacije do navedenega datuma ne bodo predložene, bo upoštevala, kot da jih ni.
|
Proheksadion (proheksadion (kislina) in njegove soli, izraženi kot proheksadion-kalcij)
|
(+) |
Veljavna mejna vrednost ostanka za hren (Armoracia rusticana) v skupini Začimbe (oznaka 0840040) je enaka vrednosti za hren (Armoracia rusticana) v skupini Zelenjava – korenovke in gomoljnice (oznaka 0213040), pri čemer se v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 upoštevajo spremembe v vrednostih ostankov, ki so posledica predelave (sušenja).
|
(*3) Meja analitskega določanja
(2) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
|
(F) |
= |
topen v maščobi |
Ametoktradin (R)
|
(R) |
= |
opredelitev ostanka se razlikuje za naslednje kombinacije pesticid – številčna oznaka: ametoktradin – oznaka 1000000 razen 1040000: ametoktradin, metabolit 4-(7-amino-5-etil [1,2,4]triazolo, [1,5-a]pirimidin-6-il) butanojska kislina (M650F01) in metabolit 6-(7-amino-5-etil [1,2,4]triazolo [1,5-a]pirimidin-6-il) heksanojska kislina (M650F06), izraženi kot ametoktradin |
|
(+) |
Veljavna mejna vrednost ostanka za hren (Armoracia rusticana) v skupini Začimbe (oznaka 0840040) je enaka vrednosti za hren (Armoracia rusticana) v skupini Zelenjava – korenovke in gomoljnice (oznaka 0213040), pri čemer se v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 upoštevajo spremembe v vrednostih ostankov, ki so posledica predelave (sušenja).
|
Ciprokonazol (F)
|
(+) |
Veljavna mejna vrednost ostanka za hren (Armoracia rusticana) v skupini Začimbe (oznaka 0840040) je enaka vrednosti za hren (Armoracia rusticana) v skupini Zelenjava – korenovke in gomoljnice (oznaka 0213040), pri čemer se v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 upoštevajo spremembe v vrednostih ostankov, ki so posledica predelave (sušenja).
|
Difenokonazol
|
(+) |
Veljavna mejna vrednost ostanka za hren (Armoracia rusticana) v skupini Začimbe (oznaka 0840040) je enaka vrednosti za hren (Armoracia rusticana) v skupini Zelenjava – korenovke in gomoljnice (oznaka 0213040), pri čemer se v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 upoštevajo spremembe v vrednostih ostankov, ki so posledica predelave (sušenja).
|
(*4) Meja analitskega določanja
(3) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
|
(F) |
= |
topen v maščobi |
Klorpirifos-metil (F)
|
(+) |
Veljavna mejna vrednost ostanka za hren (Armoracia rusticana) v skupini Začimbe (oznaka 0840040) je enaka vrednosti za hren (Armoracia rusticana) v skupini Zelenjava – korenovke in gomoljnice (oznaka 0213040), pri čemer se v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 upoštevajo spremembe v vrednostih ostankov, ki so posledica predelave (sušenja).
|
SKLEPI
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/53 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/71
z dne 12. decembra 2017
o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije na Nizozemskem iz uporabe Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES
(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 8339)
(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (1) in zlasti člena 35(3) Direktive,
ob upoštevanju zahtevka, ki so ga družbe DONG Energy A/S (DONG) (2), Eneco B.V. (Eneco) in N.V. Nuon Energy (Nuon) (v nadaljnjem besedilu: vložniki) poslale po elektronski pošti 30. januarja 2017,
po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila,
ob upoštevanju naslednjega:
1. DEJANSKO STANJE
|
(1) |
Družbe DONG, Eneco in Nuon so 30. januarja 2017 Komisiji po elektronski pošti poslale zahtevek v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek). |
|
(2) |
Zahtevek, ki so ga predložile družbe DONG, Eneco in Nuon, ki štejejo za naročnike v smislu člena 4 Direktive 2014/25/EU, se nanaša na „trg proizvodnje in veleprodaje električne energije“, kot je opisano v zahtevku. |
|
(3) |
Vložniki so „javna podjetja“ v smislu Direktive, saj so pod končnim nadzorom države, regionalnih ali lokalnih organov:
|
|
(4) |
Ker zahtevku ni bilo priloženo stališče, ki ga je sprejel neodvisen nacionalni organ v smislu člena 35(2) Direktive 2014/25/EU, je Komisija o zahtevku obvestila nizozemske organe in zahtevala tudi dodatne informacije v elektronski pošti z dne 24. marca 2017. Nizozemski organi so odgovor na to zahtevo po informacijah poslali po elektronski pošti 19. junija 2017. Odgovor se je štel za nepopolnega, zato je Komisija 27. julija 2017 zaprosila za dodatna pojasnila, ki so jih nizozemski organi poslali 25. septembra 2017. |
|
(5) |
Glede na dejstvo, da odgovori na zahtevo po informacijah niso bili prejeti do roka, ki ga je določila Komisija, je bil rok za sprejetje sklepa v obdobju med iztekom roka, določenega v zahtevku za predložitev informacij (17. april 2017), in prejemom popolnih informacij (25. september 2017) začasno prekinjen, zato je bil kot nov rok za sprejetje sklepa Komisije določen 12. december 2017. |
2. PRAVNI OKVIR
|
(6) |
Direktiva 2014/25/EU se uporablja za oddajo javnih naročil za opravljanje dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in veleprodajo električne energije, razen če je ta dejavnost izvzeta v skladu s členom 34 navedene direktive. |
|
(7) |
Člen 34 Direktive 2014/25/EU določa, da se za javna naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje ene od dejavnosti, za katere velja Direktiva, Direktiva ne uporablja, če je dejavnost v državi članici, v kateri se opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti zadevnega sektorja. |
3. OCENA
3.1 Prost dostop do trga
|
(8) |
Dostop se šteje za neomejenega, če je država članica uveljavila in uporablja ustrezno zakonodajo Unije, s katero se odpira zadevni sektor ali njegov del. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU. V zvezi s sektorjem električne energije se nanaša na Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
|
(9) |
Nizozemska je Direktivo 2009/72/ES prenesla v nacionalno zakonodajo z nizozemskim zakonom o električni energiji iz leta 1998 (5) (Elektriciteitswet). Na podlagi tega in v skladu s členom 34(1) se dostop do trga na celotnem ozemlju Nizozemske ne bi smel šteti za omejenega. |
3.2 Neposredna izpostavljenost konkurenci
|
(10) |
Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, od katerih sam po sebi nobeden ni odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta sklep, je eno od meril, ki ga je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila. |
|
(11) |
Ta sklep ne posega v uporabo pravil o konkurenci in na druga področja prava Unije. Zlasti merila in metodologija, uporabljena pri oceni neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU, niso nujno enaka tistim, uporabljenim pri oceni v skladu s členom 101 ali 102 Pogodbe ali Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (6). Ta vidik je izpostavilo tudi Splošno sodišče v nedavni sodbi (7). |
|
(12) |
Upoštevati bi bilo treba, da je cilj tega sklepa ugotoviti, ali so storitve, na katere se nanaša zahtevek, izpostavljene takšni stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju iz Direktive 2014/25/EU, zagotovila pregledno in nediskriminacijsko izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša. V tem okviru je pomembno upoštevati, da na zadevnem trgu pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse subjekte na trgu (8). Zato imajo družbe, za katere navedena pravila ne veljajo, pri delovanju na teh trgih možnost ustvarjanja konkurenčnega pritiska na subjekte na trgu, za katere veljajo pravila o javnem naročanju. |
3.2.1 Opredelitev proizvodnega trga
|
(13) |
Na podlagi precedenčne zadeve Komisije COMP/M.4110 – E.ON/ENDESA z dne 25. aprila 2006 (9) se lahko v elektroenergetskem sektorju razlikujejo naslednji upoštevni trgi proizvodov: (i) proizvodnja in veleprodaja električne energije; (ii) posredovanje; (iii) distribucija ter (iv) maloprodaja. Čeprav je nekatere od teh trgov mogoče razdeliti še naprej, je Komisija v dosedanji praksi (10) zavračala razlikovanje med trgom proizvodnje električne energije in veleprodajnim trgom, ker je proizvodnja kot taka samo prvi korak v vrednostni verigi, proizvedena električna energija pa se trži prek veleprodajnega trga. |
|
(14) |
Zahtevek družb DONG, Eneco in Nuon se nanaša na proizvodnjo in veleprodajo električne energije. |
|
(15) |
Po mnenju nizozemskega organa za porabnike in trge (Autoriteit Consument & Markt, ACM) trg proizvodnje in veleprodaje električne energije vključuje proizvodnjo iz konvencionalnih in obnovljivih virov (11). V slednjem primeru je organ ACM ugotovil, da je vetrna energija del trga veleprodaje in proizvodnje električne energije (12). Dodal je, da se z električno energijo vetra trguje na istih trgih kot z električno energijo iz drugih virov (13). Organ ACM je zato sklenil, da ne bo izvedel ločene ocene veleprodaje vetrne energije. |
|
(16) |
Vložniki menijo, da je položaj električne energije iz obnovljivih virov na Nizozemskem drugačen od tistega v Nemčiji oziroma v Italiji. Po navedbah vložnikov je električna energija iz obnovljivih virov na Nizozemskem podvržena tržnim silam, zato je medsebojno zamenljiva s konvencionalno električno energijo. V zvezi s tem vložniki ugotavljajo, da imajo vse energetske družbe, ki so dejavne na Nizozemskem, ustanovljeno trgovinsko družbo. Trgovinske dejavnosti znotraj trgovinskih družb se uporabljajo za pridobivanje električne energije iz lastne proizvodnje in na trgu za izpolnitev obveznosti teh družb do njihovih odjemalcev na maloprodajnih trgih. V okviru tega portfelja trgovanja je obnovljiva električna energija v celoti medsebojno zamenljiva s konvencionalno električno energijo. Če gospodarske družbe pridobivajo električno energijo na trgu, jo kupijo na energetskih borzah in tudi na podlagi dvostranskih sporazumov, kot so sporazumi o nakupu električne energije. Trgovinske družbe sklepajo sporazume o nakupu električne energije s proizvajalci konvencionalne električne energije ter proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov. Trgovinske družbe energetskih družb konkurirajo za prodajo sporazumov o nakupu električne energije s proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov, ki svojo energijo prodajajo udeležencem na trgu. Operater prenosnega omrežja ne naroča proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Zato je po mnenju vložnikov proizvodnja obnovljive energije dejansko podvržena tržnim silam, kar pomeni, da upoštevanje evropskih pravil o javnem naročanju ni potrebno. |
|
(17) |
Vložniki še dodajajo, da je pravni okvir za proizvajalce konvencionalne in obnovljive električne energije podoben. Edina pomembna razlika je po njihovem mnenju subvencija, ki jo prejemajo proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov in je namenjena pokritju razlike med stroškom električne energije iz obnovljivih virov in tržno ceno. Shema subvencij, vzpostavljena na Nizozemskem, se imenuje Stimulering Duurzame Energieproductie (SDE+). |
|
(18) |
Leta 2012 je Komisija izdala sklepa o izvzetju v zvezi z nemškim in italijanskim trgom električne energije (14). V primeru Nemčije je Komisija menila, da „proizvodnja in trženje električne energije, urejena po EEG“, ni del „trga za proizvodnjo in prvo prodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov“, ker se „električna energija EEG običajno ne prodaja neposredno na veleprodajnem trgu, temveč jo po zakonsko določeni stopnji plačila najprej kupijo upravljavci prenosnega omrežja“. Podobno je Komisija v primeru Italije menila, da je „trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov“, ločen od „trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov“, ker se „električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, za katero se uporabljata mehanizma CIP6 in FIT, prodaja predvsem prek upravljavca energetskih storitev“. Ključni razlog, zaradi katerega Komisija izvaja tako razlikovanje, je predvsem dejstvo, da proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov svojo proizvodnjo prodajajo netržnemu subjektu (operaterju prenosnega omrežja v Nemčiji in družbi Gestore dei Servizi Energetici (GSE) v Italiji). Dodatna pomisleka, izražena pri teh dveh precedenčnih zadevah, sta naslednja: (i) prednostni odjem za obnovljive vire energije; (ii) zakonsko določena stopnja plačila. Komisija je zato ugotovila, da proizvodnja obnovljive energije v Nemčiji in Italiji ni podvržena tržnim silam. |
|
(19) |
V obravnavani zadevi proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov prodajajo svojo električno energijo neposredno na veleprodajnem trgu, kjer konkurirajo proizvajalcem konvencionalne električne energije. |
|
(20) |
Poleg tega nizozemski zakon o električni energiji ne določa prednostnega odjema za obnovljive vire energije. Prednostni dostop za obnovljive vire energije je predviden v pravilih za upravljanje prezasedenosti in velja samo v primeru prezasedenosti omrežja. Vendar je treba opozoriti, da v zadnjih letih na Nizozemskem ni bilo vprašanj v zvezi z upravljanjem prezasedenosti. |
|
(21) |
Edini element, ki je skupen z nemško in italijansko precedenčno zadevo, se nanaša na zakonsko določeno stopnjo plačila. Vendar je treba pripomniti, da se tudi ta element pomembno razlikuje od navedenih dveh precedenčnih zadev. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je dodelitev subvencije SDE+ izpostavljena konkurenci prek postopka za zbiranje ponudb, s katerim se vzpostavlja disciplina pri ravnanju proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov glede njihove politike javnih naročil (15). Dejansko se morajo v okviru sheme subvencije SDE+ projekti z različnimi tehnologijami za energijo iz obnovljivih virov potegovati za vnaprej določen znesek razpoložljivih sredstev. Taka konkurenca je tehnološko nevtralna. Projekti in/ali tehnologije, ki oddajo ponudbo z najnižjo ceno, bodo prvi prejeli subvencijo, vse dokler sredstva za subvencijo niso več na voljo. Z nizozemskim sistemom SDE+ se tako spodbujajo konkurenčne ponudbe, obenem pa bi morali konkurenti poskušati čim bolj zmanjšati svoje stroške (zato tudi tolikšna vrednost subvencije). |
|
(22) |
Zato so proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov na Nizozemskem ob upoštevanju navedenih pomislekov podvrženi konkurenčnim pritiskom. |
|
(23) |
Ob upoštevanju zgornjih posebnosti nizozemskega trga z električno energijo je za namene ocenjevanja pogojev, določenih v členu 34(1) Direktive 2014/25/EU, in brez poseganja v konkurenčno pravo upoštevni proizvodni trg opredeljen kot trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih in obnovljivih virov. |
3.2.2 Opredelitve geografskega trga
|
(24) |
Glede na uporabo se zahtevek nanaša na dejavnosti na ozemlju Nizozemske. |
|
(25) |
V svojem sklepu o RWE/Essent (16) je Komisija menila, da je geografski obseg trga bodisi enak Nemčiji in Nizozemski (za nekonično obremenitev) in nacionalen (za konično obremenitev) ali nacionalen (za vsa obdobja), odvisno torej, ali se izvaja razlikovanje med konično in nekonično obremenitvijo (17). |
|
(26) |
Organ ACM je v zadevi Nuon-Reliant ugotovil, da je trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije po obsegu najmanj nacionalen (18). Organ ACM je upošteval konkurenčni pritisk uvoza. Ugotovil je, da geografski trg za zunajkonično obremenitev zajema vsaj Nizozemsko in Nemčijo (19). Vendar je hkrati ugotovil, da je bil med obdobjem visokega povpraševanja konkurenčni pritisk uvoza zaradi omejene zmogljivosti medsebojnih povezav omejen. Organ ACM je ugotovil, da je bila med cenami na Nizozemskem in tistimi v Nemčiji omejena povezava. |
|
(27) |
Organ ACM je opozoril na znake, da bi lahko bil geografski trg tudi med koničnimi obremenitvami širši od nacionalnega. Napovedal je, da bo tako v primeru, če bi bila dejansko razpoložljiva uvozna zmogljivost razširjena na vsaj 6 500 MW (20). Poleg Nizozemske bi ta trg vključeval tudi Nemčijo ali Belgijo. Če bi poleg tega bil na voljo trg za „najvišjo konično obremenitev“ (kar je organ ACM na koncu pustil odprto) (21), bi geografski trg vključeval najmanj Nizozemsko in Nemčijo, če bi bila dejansko razpoložljiva uvozna zmogljivost razširjena na vsaj 8 250 MW (22). |
|
(28) |
Od sprejetja sklepa v zadevi Nuon/Essent so se izvajali različni projekti, katerih namen je bil povečati zmogljivosti medsebojnih povezav do Nizozemske ali iz nje. Povezava NorNed med Norveško in Nizozemsko obratuje od leta 2008 z zmogljivostjo 700 MW. Povezava BritNed med Britanijo in Nizozemsko obratuje od leta 2011 z zmogljivostjo 1 000 MW. Izvajajo se številni drugi projekti:
|
|
(29) |
Pomembno povečanje zmogljivosti medsebojnih povezav med Nizozemsko in sosednjimi državami je najverjetneje imelo ugoden učinek na konkurenco na nizozemskem trgu za proizvodnjo električne energije. |
|
(30) |
Komisija je seznanjena z vse večjim pomenom uvoza na nizozemskem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije ter meni, da je za namene ocenjevanja pogojev iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU in brez poseganja v konkurenčno pravo nizozemski trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije treba obravnavati kot najmanj nacionalen po obsegu. |
3.2.3 Tržna analiza
(a)
|
(31) |
V prejšnjih sklepih (23) je Komisija menila, da je v zvezi s trgom za proizvodnjo in veleprodajo pomemben skupni tržni delež največjih treh podjetij. Vendar ker pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse subjekte na trgu, se analiza osredotoča na tržni položaj in konkurenčne pritiske na posamezne subjekte na trgu, za katere veljajo pravila o javnem naročanju. Pomembna so lahko tudi druga merila koncentracije. |
|
(32) |
Nizozemski osrednji statistični urad (Centraal Bureau voor de Statistiek, v nadaljnjem besedilu: CBS) je februarja 2015 izdal poročilo o trgu električne energije na Nizozemskem (24). Glede na poročilo je bila inštalirana moč na Nizozemskem okoli 31,5 GW, od tega 20,1 GW centralizirane inštalirane moči in 11,5 GW decentralizirane inštalirane moči. Kot centralizirana je opredeljena proizvodnja električne energije v termoelektrarnah ali jedrskih elektrarnah, ki neposredno oskrbujejo visokonapetostno omrežje. Vsa ostala proizvodnja električne energije v toplotnih napravah ter vetrna, vodna in sončna energija se imenuje decentralizirana proizvodnja. Razpredelnica 1 Inštalirana moč (MW in število naprav) v letih 2012, 2013 in 2014
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(33) |
Vložniki so predložili tudi svoje lastne podatke o proizvodnji, vključno s porazdelitvijo med proizvodnjo iz konvencionalnih in obnovljivih virov. Razpredelnica kaže, da se je skupna proizvodnja počasi zmanjševala, deleža družb DONG in Eneco v skupni proizvodnji pa sta se počasi povečevala. Skupna proizvodnja družbe Nuon je ostala razmeroma stabilna. Združeni približni delež vložnikov v skupni proizvodnji je nižji od 20 %. Njihov združeni tržni delež se med proizvodnjo iz konvencionalnih in obnovljivih virov ne razlikuje bistveno. Razpredelnica 2 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih in konvencionalnih virov (v milijonih MWh), v obdobju 2011–2015 (začasno) (25) , tržni deleži so navedeni v oklepajih
|
|
(34) |
Nizozemski organi so dodatne podatke zagotovili 25. septembra 2017. Povzeti so v spodnji razpredelnici.
|
|
(35) |
Podatki, ki so jih zagotovili vložniki (26) in nizozemski organi, kažejo, da za ostale proizvajalce električne energije, katerih skupni tržni delež znaša skupaj med približno 70 % in 80 %, ne veljajo določbe prava o javnem naročanju. |
|
(36) |
Cilj tega sklepa je ugotoviti, ali so dejavnosti proizvodnje in veleprodaje električne energije izpostavljene takšni stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju iz Direktive 2014/25/EU, zagotovila pregledno in nediskriminatorno izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki naročniku omogočajo ugotoviti, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša. |
|
(37) |
Glede proizvodnje in veleprodaje električne energije se lahko šteje, da zgoraj navedena dejstva nakazujejo, da so akterji na trgu, za katere veljajo določbe zakonodaje o javnem naročanju, neposredno izpostavljeni konkurenci. |
(b)
|
(38) |
Stopnja uvoza na Nizozemskem znaša 28 % celotne oskrbe in porabe. Gre na primer za višji delež od italijanskega uvoza električne energije (13,4 %) (27), ko se je ocenjeval italijanski trg za proizvodnjo električne energije. Komisija je ugotovila, da je ta uvoz spodbudno vplival na konkurenco in bi se še izboljšal, ko bi bile na voljo dodatne zmogljivosti medsebojnih povezav. Z obsegom uvoza na nizozemskem trgu se potrjuje ugotovitev, da so naročniki, ki opravljajo dejavnosti na nizozemskem trgu za proizvodnjo električne energije, izpostavljeni konkurenci. |
|
(39) |
Stopnja likvidnosti na veleprodajnem trgu, kot jo je analiziral nacionalni organ za konkurenco ACM (28), in delovanje nizozemskega izravnalnega trga ne izpodbijata ugotovitve, da so naročniki, ki opravljajo dejavnosti na nizozemskem trgu za proizvodnjo, izpostavljeni konkurenci. |
4. SKLEPNE UGOTOVITVE
|
(40) |
Glede na zgoraj preučene dejavnike se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34 Direktive 2014/25/EU, izpolnjen glede naročnikov pri proizvodnji in veleprodaji električne energije na Nizozemskem. |
|
(41) |
Ker se poleg tega zdi, da je izpolnjen pogoj glede neomejenega dostopa do trga, se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja, če naročniki oddajo naročila, katerih namen je omogočati proizvodnjo in veleprodajo električne energije na Nizozemskem, niti če na zadevnem geografskem območju za opravljanje take dejavnosti organizirajo natečaje. |
|
(42) |
Ta sklep temelji na pravnih in dejanskih razmerah v obdobju od januarja 2017 do novembra 2017, kot je razvidno iz informacij, ki so jih predložili vložniki in nizozemski organi. Spremeni se lahko, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 34 Direktive 2014/25/EU niso več izpolnjeni. |
|
(43) |
Opozoriti je treba, da člen 16 Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (29) o podeljevanju koncesijskih pogodb določa izjemo od uporabe navedene direktive za koncesije, ki jih podelijo naročniki, če se v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU ugotovi, da je v državi članici, v kateri se bodo izvajale te koncesije, zadevna dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci v skladu s členom 34 navedene direktive. Ker je bilo sklenjeno, da je dejavnost proizvodnje in veleprodaje električne energije izpostavljena konkurenci, koncesijske pogodbe, katerih namen je omogočiti izvajanje navedene dejavnosti na Nizozemskem, ne bodo izključene s področja uporabe Direktive 2014/23/EU. |
|
(44) |
Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Direktiva 2014/25/EU se ne uporablja za javna naročila, ki jih oddajo naročniki in so namenjena omogočanju proizvodnje in veleprodaje električne energije na Nizozemskem.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Nizozemsko.
V Bruslju, 12. decembra 2017
Za Komisijo
Elżbieta BIEŃKOWSKA
Članica Komisije
(1) UL L 94, 28.3.2014, str. 243.
(2) To vključuje dejavnosti:
|
1. |
(hčerinskih podjetij) družbe DONG Energy Wind Power A/S, ki je posredno hčerinsko podjetje v 100-odstotni lasti družbe DONG. Ta naročnik je tudi formalno predložil prošnjo za izvzetje v imenu družbe DONG; |
|
2. |
družbe DONG Energy Netherlands B.V., ki ima posredno v lasti 50-odstotni delež v elektrarni Enecogen. |
(3) Glej zadevo št. COMP/M.7068.
(4) Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).
(5) Wet van 12-7-2012, Stb. 2012, 334 en Inwerkingtredingsbesluit van 12-7-2012, Stb. 2012, 336.
(6) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).
(7) Sodba z dne 27. aprila 2016 v zadevi Österreichische Post AG proti Komisiji, T-463/14, EU:T:2016:243, točka 28.
(8) Glede na zahtevek so samo družbe Delta, DONG, EDF, Eneco in Nuon naročniki v smislu člena 4 Direktive 2014/25/EU, zato zanje veljajo pravila o javnem naročanju.
(9) Zadeva COMP/M.4110 – E.ON/ENDESA z dne 25. aprila 2006, točki 10 in 11, str. 3.
(10) Zadeva COMP/M.3696 – E.ON/MOL z dne 21. januarja 2005, točka 223, zadeva COMP/M.5467 – RWE/ESSENT z dne 23. junija 2009, točka 23.
(11) Sklep organa ACM v zadevi 6015 Nuon/Essent z dne 21. maja 2007, točka 53.
(12) Nuon/Essent, točka 14, 174.
(13) Hkrati je organ ACM pripomnil, da za končne odjemalce točni vir električne energije ni več sledljiv. Določena stopnja sledljivosti je možna v zvezi s potrdili o izvoru, vendar sama električna energija, ki jo kupijo (končni) odjemalci, še vedno ni sledljiva do vira.
(14) Izvedbeni sklep Komisije 2012/218/EU z dne 24. aprila 2012 o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije, proizvedene v Nemčiji iz konvencionalnih virov, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 114, 26.4.2012, str. 21) in Izvedbeni sklep Komisije 2012/539/EU z dne 26. septembra 2012 o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije, proizvedene na severnem in južnem makro območju Italije iz konvencionalnih virov, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in o spremembi Sklepa Komisije 2010/403/EU (UL L 271, 5.10.2012, str. 4).
(15) Shema subvencije SDE+ se je štela za združljivo s pravili EU o državni pomoči leta 2015, saj izkrivljanje konkurence omejuje na najnižjo možno mero – glej SA.39399 (2015/N).
(16) Zadeva COMP/M.5467, C(2009) 5177.
(17) RWE/Essent, točka 32.
(18) Sklep organa ACM v zadevi št. 5098/ E.ON–NRE; sklep organa ACM v zadevi št. 3386/ Nuon – Reliant Energy Group.
(19) Dokument o viziji [o] koncentracijah [na] energetskih trgih, ki ga je novembra 2006 objavil Nizozemski organ za konkurenco (NMa), točka 139.
(20) Prav tam, točka 139.
(21) Prav tam, točki 29 in 72 ter prejšnja opredelitev v zadevi Nuon/Reliant v opombi 4: „Za najvišjo konično obremenitev gre, kadar je elektrika potrebna ob delovnikih med 8. in 20. uro“.
(22) Prav tam, točka 139. Nuon/Essent, točka 91.
(23) Izvedbeni sklep 2012/218/EU in Izvedbeni sklep 2012/539/EU.
(24) Centraal Bureau voor de Statistiek, „Elektriciteit in Nederland“, februar 2015, glej https://www.cbs.nl/nl-nl/publicatie/2015/07/elektriciteit-in-nederland.
(*1) Zaupen podatek.
(25) http://statline.cbs.nl/Statweb/publication/?DM=SLNL&PA=00377&D1=a&D2=701,712,714-715,718,729,731-732&HDR=G1&STB=T&VW=T (vir: CBS).
(26) Glede na zahtevek, oddelek 5.2.3.
(27) Sklep Komisije 2010/403/EU z dne 14. julija 2010 o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije v italijanskem severnem makro območju ter maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo v Italiji, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 186, 20.7.2010, str. 44), uvodna izjava 11.
(28) Organ ACM je v svojem nedavnem poročilu o likvidnosti, objavljenem leta 2014, ugotovil, da se je likvidnost veleprodajnega trga električne energije (npr. višji obsegi trgovanja, nižja nestanovitnost cen in manjši cenovni razpon med ponudbo in povpraševanjem) v obdobju 2009–2013 očitno povečala. Ugotovil je tudi, da se je število transakcij s produkti pri trgovanju znotraj dneva v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 več kot podvojilo.
(29) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb Besedilo velja za EGP (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).
Popravki
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/62 |
Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2268 z dne 26. septembra 2017 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo
( Uradni list Evropske unije L 334 z dne 15. decembra 2017 )
Stran 49, prva vrstica:
besedilo:
|
„0B001 |
b. |
(nadaljevanje)“ |
se glasi:
|
„1C005 |
b. |
(nadaljevanje)“. |
Stran 56, prva vrstica:
besedilo:
|
„0B001 |
a. 2. a. |
(nadaljevanje)“ |
se glasi:
|
„1C111 |
a. 2. a. |
(nadaljevanje)“. |
Stran 57, prva vrstica:
besedilo:
|
„0B001 |
a. 4. |
(nadaljevanje)“ |
se glasi:
|
„1C111 |
a. 4. |
(nadaljevanje)“. |
Stran 58, prva vrstica:
besedilo:
|
„0B001 |
c. |
(nadaljevanje)“ |
se glasi:
|
„1C111 |
c. |
(nadaljevanje)“. |
Stran 79, prva vrstica:
besedilo:
|
„0B001 |
d. |
(nadaljevanje)“ |
se glasi:
|
„2B002 |
d. |
(nadaljevanje)“. |
|
17.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 12/63 |
Popravek Sklepa Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic
( Uradni list Evropske unije L 331 z dne 14. decembra 2017 )
Sklep (PESC) 2017/2315 se glasi:
SKLEP SVETA (SZVP) 2017/2315
z dne 11. decembra 2017
o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 46(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Protokola št. 10 o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenem na podlagi člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju predloga Zvezne republike Nemčije, Kraljevine Španije, Francoske republike in Italijanske republike,
ob upoštevanju mnenja visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V členu 42(6) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je določeno, da države članice, ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjujejo višja merila in so sprejele večje medsebojne obveznosti na tem področju v zvezi z najzahtevnejšimi misijami, vzpostavijo stalno strukturno sodelovanje (PESCO – permanent structured cooperation) v okviru Unije. |
|
(2) |
Svet in visoki predstavnik sta 13. novembra 2017 prejela skupno uradno obvestilo v skladu s členom 46(1) PEU od 23 držav članic ter 7. decembra 2017 še od dveh držav članic, da se vse te države članice nameravajo vključiti v PESCO na podlagi dejstva, da izpolnjujejo navedene zahteve in da so na tem področju sprejele večje medsebojne obveznosti, kot so določene v Prilogi k temu sklepu, in na podlagi vseh drugih elementov iz uradnega obvestila, vključno s preambulo in vodilnimi načeli PESCO iz Priloge I k uradnemu obvestilu, h katerim ostajajo v celoti zavezane, ter ob sklicevanju na člen 42 PEU, vključno s členom 42(7) (1). |
|
(3) |
Večje medsebojne obveznosti iz Priloge k temu sklepu so v skladu z uresničevanjem ciljev iz člena 1 Protokola št. 10 k Pogodbama in zavez iz člena 2 navedenega protokola. |
|
(4) |
Odločitev držav članic, da se vključijo v PESCO, je prostovoljna in sama po sebi ne vpliva na nacionalno suverenost ali v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic. Prispevki vključenih držav članic za izpolnjevanje večjih obveznosti v okviru PESCO se bodo izvedli v skladu z njihovimi veljavnimi ustavnimi določbami. |
|
(5) |
Povečanje skupnih projektov in projektov sodelovanja za razvoj obrambnih zmogljivosti je med zavezujočimi obveznostmi v okviru PESCO. Takšni projekti se lahko podprejo s prispevki iz proračuna Unije v skladu s Pogodbama in v skladu z ustreznimi instrumenti in programi Unije. |
|
(6) |
Vključene države članice so v svojih nacionalnih izvedbenih načrtih prikazale svojo sposobnost izpolnitve večjih medsebojnih obveznosti. |
|
(7) |
Ker so potrebni pogoji izpolnjeni, je zato primerno, da Svet sprejme sklep o vzpostavitvi PESCO. |
|
(8) |
Vsaka država članica, ki se želi pozneje vključiti v PESCO, lahko v skladu s členom 46(3) PEU o svoji nameri uradno obvesti Svet in visokega predstavnika. |
|
(9) |
Visoki predstavnik bo v celoti vključen v postopke v zvezi s PESCO. |
|
(10) |
Ukrepi, sprejeti v okviru PESCO, in drugi ukrepi SZVP in druge politike Unije bi morali biti usklajeni. Svet in v okviru njunih pristojnosti visoki predstavnik in Komisija bi morali sodelovati, da bi čim bolj povečali sinergije, kjer je to primerno. |
|
(11) |
V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen k PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Ta sklep zato za Dansko ni zavezujoč – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Vzpostavitev stalnega strukturnega sodelovanja
V okviru Unije se vzpostavi stalno strukturirano sodelovanje (PESCO) med tistimi državami članicami, ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjujejo višja merila, kot je navedeno v členu 1 Protokola št. 10, in so sprejele večje medsebojne obveznosti na tem področju, kot je navedeno v členu 2 navedenega protokola, v zvezi z najzahtevnejšimi misijami ter prispevki k izpolnjevanju ravni ambicij Unije.
Člen 2
Vključene države članice
Države članice, vključene v PESCO, so:
|
— |
Belgija, |
|
— |
Bolgarija, |
|
— |
Češka, |
|
— |
Nemčija, |
|
— |
Estonija, |
|
— |
Irska, |
|
— |
Grčija, |
|
— |
Španija, |
|
— |
Francija, |
|
— |
Hrvaška, |
|
— |
Italija, |
|
— |
Ciper, |
|
— |
Latvija, |
|
— |
Litva, |
|
— |
Luksemburg, |
|
— |
Madžarska, |
|
— |
Nizozemska, |
|
— |
Avstrija, |
|
— |
Poljska, |
|
— |
Portugalska, |
|
— |
Romunija, |
|
— |
Slovenija, |
|
— |
Slovaška, |
|
— |
Finska, |
|
— |
Švedska. |
Člen 3
Večje obveznosti v skladu s Protokolom št. 10
1. Za dosego ciljev iz člena 1 protokola št. 10 in zavez iz člena 2 navedenega protokola, vključene države članice prispevajo v okviru izpolnjevanja večjih medsebojnih obveznosti, kot so določene v Prilogi.
2. Vključene države članice v ta namen vsako leto pregledajo in, po potrebi, posodobijo svoje nacionalne izvedbene načrte, v katerih opišejo, kako bodo izpolnjevale večje obveznosti, in podrobneje opredelijo, kako bodo izpolnile natančnejše cilje, določene za vsako posamezno fazo. Posodobljeni nacionalni izvedbeni načrti se letno pošljejo Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) in Evropski obrambni agenciji (EDA) ter so dostopni vsem vključenim državam članicam.
Člen 4
Upravljanje PESCO
1. Upravljanje PESCO je organizirano:
|
— |
na ravni Sveta in |
|
— |
v okviru projektov, ki jih izvajajo skupine tistih vključenih držav članic, ki so se med seboj dogovorile o izvedbi teh projektov. |
2. V skladu s členom 46(6) PEU Svet sprejema sklepe in priporočila o:
|
(a) |
zagotavljanju strateške usmeritve in smernic za PESCO; |
|
(b) |
zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, določenih v Prilogi, v prvih dveh zaporednih fazah (leta 2018 do 2020 in 2021 do 2025) ter podrobnejše opredelitve na začetku vsake faze natančnejših ciljev za izpolnjevanje večjih obveznosti, določenih v Prilogi; |
|
(c) |
posodabljanju in, po potrebi, okrepitvi večjih obveznosti, določenih v Prilogi, glede na dosežke v okviru PESCO, da se odrazi spreminjajoče se varnostno okolje Unije. Takšne odločitve se sprejmejo predvsem ob izteku faz iz točke (b) odstavka 2 na podlagi postopka strateškega pregleda, s katerim se ocenjuje izpolnjevanje obveznosti v okviru PESCO; |
|
(d) |
ocenjevanju prispevkov vključenih držav članic k izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti v skladu z mehanizmom, opisanim v členu 6; |
|
(e) |
pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO in bodo hkrati odražali podporo razvoju zmogljivosti ter zagotavljali znatno podporo v okviru sredstev in zmogljivosti za operacije in misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); |
|
(f) |
določitvi skupnih pravil upravljanja za projekte, katere bi lahko države članice, ki sodelujejo v posameznem projektu, prevzele kot potrebna za ta projekt; |
|
(g) |
pravočasni določitvi, v skladu s členom 9(1), splošnih pogojev, na podlagi katerih bi bile tretje države lahko izjemoma povabljene k sodelovanju pri posameznih projektih, in ugotovitvi, v skladu s členom 9(2), ali posamezna tretja država izpolnjuje te pogoje; ter |
|
(h) |
zagotovitvi vseh drugih ukrepov, potrebnih za nadaljnje izvajanje tega sklepa. |
Člen 5
Projekti PESCO
1. Na podlagi predlogov vključenih držav članic, ki nameravajo sodelovati pri posameznem projektu, lahko visoki predstavnik na podlagi ocene, predložene v skladu s členom 7, poda priporočilo za opredelitev in ocenitev projektov PESCO, za namene sklepov in priporočil Sveta, ki se sprejmejo v skladu s točko (e) člena 4(2) na podlagi vojaškega nasveta Vojaškega odbora Evropske unije (VOEU).
2. Vključene države članice, ki nameravajo predlagati posamezen projekt, pravočasno, preden predložijo svoj predlog, obvestijo ostale vključene države članice, da pridobijo njihovo podporo in da jim omogočijo, da se pridružijo in predlog predložijo skupaj.
Članice projekta so vključene države članice, ki so ga predlagale. Seznam članic projekta za vsak posamezen projekt je priložen sklepu Sveta iz točke (e) člena 4(2).
Vključene države članice, ki sodelujejo v projektu, se lahko med seboj dogovorijo, da sprejmejo druge vključene države članice, ki želijo naknadno sodelovati v projektu.
3. Vključene države članice, ki sodelujejo pri projektu, se med seboj dogovorijo o pogojih in obsegu sodelovanja ter o upravljanju projekta. Vključene države članice, ki sodelujejo pri projektu, po potrebi redno obveščajo Svet o napredku pri izvajanju projekta.
Člen 6
Nadzor, ocenjevanje in poročanje
1. Svet v skladu s členom 46(6) PEU zagotavlja enotnost, skladnost in učinkovitost PESCO. K uresničevanju teh ciljev prispeva tudi visoki predstavnik.
2. Visoki predstavnik je v skladu s Protokolom št. 10 v celoti vključen v postopke v zvezi s PESCO.
3. Visoki predstavnik vsako leto Svetu predloži poročilo v zvezi s PESCO. To poročilo temelji na prispevkih EDA v skladu s točko (a) člena 7(3), in ESZD v skladu s točko (a) člena 7(2). V njem je opisano trenutno stanje pri izvajanju PESCO, tudi glede izpolnjevanja obveznosti vsake vključene države članice v skladu z njenim nacionalnim izvedbenim načrtom.
VOEU daje Političnemu in varnostnemu odboru vojaške nasvete in priporočila v zvezi z letnim postopkom ocenjevanja PESCO.
Na podlagi letnega poročila o PESCO, ki ga predstavi visoki predstavnik, Svet enkrat letno preveri, ali vključene države članice še naprej izpolnjujejo večje obveznosti iz člena 3.
4. Vse odločitve v zvezi z mirovanjem sodelovanja države članice se sprejmejo v skladu s členom 46(4) PEU šele potem, ko je bil državi članici zagotovljen jasno določen časovni okvir za individualna posvetovanja in odzivne ukrepe.
Člen 7
Podpora ESZD in EDA
1. ESZD, vključno z vojaškim osebjem EU (EUMS) in EDA, pod pristojnostjo visokega predstavnika, tudi v vlogi vodje EDA, skupaj opravljata potrebne naloge sekretariata za PESCO na drugih ravneh, kot na ravni Sveta, in v tem pogledu predstavljata enotno kontaktno točko.
2. ESZD, vključno z EUMS, podpira delovanje PESCO zlasti tako, da:
|
(a) |
prispeva k oceni prispevkov držav članic v zvezi z operativnimi vidiki v skladu s členom 6, ki jo pripravi visoki predstavnik v letnem poročilu o PESCO; |
|
(b) |
usklajuje ocenjevanje predlogov projektov, predvidenih v členu 5, zlasti glede razpoložljivosti, interoperabilnosti, prožnosti in zmogljivosti za razmeščanje sil. ESZD, vključno z EUMS, oceni skladnost predlaganih projektov z operativnimi potrebami ter njihov prispevek k izpolnjevanju teh potreb. |
3. EDA podpira PESCO zlasti tako, da:
|
(a) |
prispeva k oceni prispevkov držav članic v skladu s členom 6, ki jo pripravi visoki predstavnik v letnem poročilu o PESCO, glede zmogljivosti, zlasti glede prispevkov v skladu z večjimi obveznostmi iz člena 3; |
|
(b) |
olajšuje izvajanje projektov za razvoj zmogljivosti, zlasti z usklajevanjem ocenjevanja predlaganih projektov, predvidenih v členu 5, predvsem na področju razvoja zmogljivosti. EDA bo zlasti podpirala države članice pri preprečevanju nepotrebnega podvajanja z obstoječimi pobudami tudi v drugih institucionalnih okvirih. |
Člen 8
Financiranje
1. Upravni odhodki institucij Unije in ESZD, ki nastanejo zaradi izvajanja tega sklepa, bremenijo proračun Unije. Za upravne odhodke EDA veljajo ustrezni finančni predpisi za EDA v skladu s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/1835 (2).
2. Operativne odhodke, ki nastanejo zaradi projektov, izvedenih v okviru PESCO, krijejo predvsem vključene države članice, ki sodelujejo pri posameznem projektu. Takšni projekti se lahko sofinancirajo tudi iz splošnega proračuna Unije v skladu s Pogodbama in ustreznimi instrumenti Unije.
Člen 9
Sodelovanje tretjih držav pri posameznih projektih
1. Splošni pogoji za sodelovanje tretjih držav pri posameznih projektih se določijo s sklepom Sveta, ki se sprejme v skladu s členom 4(2) in lahko vključuje predlogo za upravne dogovore s tretjimi državami.
2. Svet v skladu s členom 46(6) PEU odloči, ali tretja država, ki jo vključena država članica, ki sodeluje pri projektu, želi povabiti k sodelovanju k navedenem projektu, izpolnjuje zahteve, določene v sklepu iz odstavka 1.
3. Po sprejetju pozitivne odločitve iz odstavka 2 lahko vključene države članice, ki sodelujejo pri projektu, sklenejo upravne dogovore z zadevno tretjo državo, za namene njenega sodelovanja pri navedenem projektu. Pri takšnih dogovorih se spoštujejo postopki in avtonomija odločanja Unije.
Člen 10
Varnostni predpisi
V okviru PESCO se uporabljajo določbe iz Sklepa Sveta 2013/488/EU (3).
Člen 11
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 11. decembra 2017.
Za Svet
Predsednica
F. MOGHERINI
PRILOGA
Seznam ambicioznih in večjih skupnih obveznosti, ki jih sprejmejo vključene države članice na petih področjih, določenih v členu 2 protokola št. 10
|
Vključene države članice se na podlagi skupnih meril, določenih leta 2007, zavezujejo, da bodo:
|
1. |
redno povečevale proračun za obrambo v realnih vrednostih, da bi uresničili dogovorjene cilje; |
|
2. |
srednjeročno postopoma povečevale odhodke za naložbe v obrambo, tako da bodo predstavljali 20 % vseh odhodkov za obrambo (skupno merilo), da bi zapolnili vrzeli v strateških zmogljivostih s sodelovanjem pri projektih za razvoj obrambnih zmogljivosti v skladu z načrtom za razvoj zmogljivosti in usklajenim letnim pregledom na področju obrambe; |
|
3. |
okrepile strateške skupne projekte in projekte sodelovanja za razvoj obrambnih zmogljivosti. Takšni skupni projekti in projekti sodelovanja bi morali biti sofinancirani iz evropskega obrambnega sklada, če je to potrebno in primerno; |
|
4. |
povečale delež odhodkov za raziskave in tehnologijo na področju obrambe, da bi se približale 2 % skupnih odhodkov za obrambo (skupno merilo); |
|
5. |
uvedle redno pregledovanje teh zavez (s ciljem, da jih potrdi Svet); |
|
|
6. |
imele pomembno vlogo pri razvoju zmogljivosti v EU, med drugim tudi v okviru usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, da bi zagotovili razpoložljivost potrebnih zmogljivosti za dosego ravni ambicij v Evropi; |
|
7. |
v največji možni meri podpirale usklajeni letni pregled na področju obrambe, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je pregled prostovoljen, in posamezne omejitve vključenih držav članic; |
|
8. |
sprejele zavezo, da bo prihodnji evropski obrambni sklad intenzivno vključen v večdržavna javna naročila z dokazano dodano vrednostjo EU; |
|
9. |
pripravile harmonizirane zahteve za vse projekte za razvoj zmogljivosti, o katerih se bodo dogovorile vključene države članice; |
|
10. |
preučile možnosti za skupno uporabo obstoječih zmogljivosti zaradi optimizacije razpoložljivih virov in izboljšanja njihove splošne učinkovitosti; |
|
11. |
zagotavljale boljše sodelovanje na področju kibernetske varnosti, na primer pri izmenjavi informacij, usposabljanju in operativni podpori. |
|
|
12. |
glede razpoložljivosti in razmeščanja sil:
|
|
13. |
glede interoperabilnosti sil:
|
|
14. |
prizadevale za ambiciozen pristop k skupnemu financiranju vojaških operacij in misij v okviru SVOP, kar bo opredeljeno kot skupni stroški v skladu s sklepom Sveta o Atheni; |
|
|
15. |
pomagale odpraviti pomanjkljivosti pri zmogljivostih, ugotovljene v načrtu za razvoj zmogljivosti in letnem pregledu na področju obrambe. Ti projekti za zmogljivost bodo povečali strateško avtonomijo Evrope in okrepili tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe; |
|
16. |
prednostno obravnavale pristop evropskega sodelovanja, da bi odpravili pomanjkljivosti v zmogljivostih, ugotovljenih na nacionalni ravni, in praviloma uporabljali izključno nacionalni pristop le, če je bil takšen pregled že opravljen; |
|
17. |
sodelovale pri vsaj enem projektu v okviru PESCO, ki razvija ali zagotavlja zmogljivosti, ki so jih države članice opredelile kot strateško pomembne; |
|
|
18. |
uporabljale EDA kot evropski forum za razvoj skupnih zmogljivosti in obravnavale Organizacijo za oborožitveno sodelovanje kot najprimernejšo organizacijo za upravljanje programa sodelovanja; |
|
19. |
zagotavljale, da bodo vsi projekti v zvezi z zmogljivostmi, ki jih vodijo vključene države članice, prispevali h konkurenčnejši evropski obrambni industriji prek ustrezne industrijske politike, v okviru katere bo zagotovljeno, da ne bo nepotrebnega prekrivanja: |
|
20. |
zagotovile, da bodo imeli programi sodelovanja – ki morajo koristiti le subjektom, ki imajo dokazano dodano vrednost na ozemlju EU – in prevzemne strategije, ki so jih sprejele vključene države članice, pozitiven učinek na tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe. |
PREVOD
Uradno obvestilo o stalnem strukturiranem sodelovanju (PESCO) svetu in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
Preambula
Sodelujoče države članice –
ob sklicevanju na dejstvo, da Unija uresničuje skupno zunanjo in varnostno politiko, ki temelji na „doseganju vse bolj skladnega ukrepanja držav članic“ (člen 24(2) PEU), in da je skupna varnostna in obrambna politika (SVOP) sestavni del skupne zunanje in varnostne politike;
glede na to, da Unija s skupno zunanjo in varnostno politiko dobiva operativne zmogljivosti, oprte na civilna in vojaška sredstva, in da bodo za krepitev skupne varnostne in obrambne politike potrebna prizadevanja držav članic na področju zmogljivosti;
ob sklicevanju tudi na zavezo Evropske unije in njenih držav članic k spodbujanju na pravilih temelječe svetovne ureditve, katere ključno načelo je večstranskost in v središču katere so Združeni narodi;
ob sklicevanju na člen 42(6) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), v skladu s katerim „države članice, ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjujejo višja merila in so sprejele večje medsebojne obveznosti na tem področju v zvezi z najzahtevnejšimi misijami, vzpostavijo stalno strukturno sodelovanje v okviru Unije“;
glede na to, da bi lahko PESCO znatno prispevalo k uresničevanju ravni ambicij EU, tudi v zvezi z najzahtevnejšimi misijami in operacijami, ter z intenzivno vključenostjo v večdržavne projekte javnih naročil in sodelovanjem z ustreznimi industrijskimi subjekti, tudi malimi in srednjimi podjetji, pripomoglo k razvoju obrambnih zmogljivosti držav članic ter okrepilo evropsko obrambno sodelovanje ob dosledni uporabi Pogodb;
ob upoštevanju ciljev stalnega strukturnega sodelovanja in zavez držav članic, da jih bodo uresničile, kot je določeno v Protokolu (št. 10) o stalnem strukturnem sodelovanju in navedeno v členu 46 PEU;
ob opozarjanju, da je Evropski svet 15. decembra 2016 sklenil, da moramo Evropejci prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost, ter znova potrdil že dane zaveze v zvezi s tem in poudaril, da je treba v tem zahtevnem geopolitičnem okolju narediti več za okrepitev varnosti in obrambe v Evropi ter za boljšo zaščito njenih državljanov, v ta namen pa med drugim nameniti zadostna dodatna sredstva, pri čemer je treba upoštevati nacionalne razmere in pravne zaveze, za države članice, ki so hkrati članice Nata, pa tudi zadevne smernice Nata o izdatkih za obrambo;
ob nadaljnjem upoštevanju, da je Evropski svet pozval tudi k okrepitvi sodelovanja pri razvoju potrebnih zmogljivosti, pri čemer se je treba tudi zavezati, da bodo te zmogljivosti na voljo, ko bo to potrebno, ter da je poleg tega poudaril, da morajo biti Evropska unija in njene države članice sposobne odločilno prispevati k skupnim prizadevanjem, pa tudi delovati samostojno, ko in kjer je to potrebno, in s partnerji, kadar je to mogoče;
glede na to, da je Evropski svet junija 2017 pozval k skupnemu razvoju projektov na področju zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile, da bi zapolnile obstoječe velike vrzeli in razvile tehnologije prihodnosti, ki je odločilen, če naj dosežemo raven ambicij EU, kakršno je Evropski svet odobril decembra 2016; pozdravil sporočilo Komisije o evropskem obrambnem skladu, ki ga sestavljata raziskovalni in zmogljivostni del; ter pozval države članice, naj za evropski obrambni sklad in evropski program za razvoj obrambne industrije določijo primerne projekte na področju zmogljivosti;
ob upoštevanju zlasti tega, da je Evropski svet pozval visoko predstavnico, naj predstavi predloge v zvezi z elementi in možnostmi vključujočega stalnega strukturiranega sodelovanja, temelječega na modularnem pristopu, v katerih bodo začrtani možni projekti;
ob upoštevanju dogovora Sveta za zunanje zadeve z dne 6. marca 2017, da je treba nadaljevati delo v zvezi z vključujočim stalnim strukturiranim sodelovanjem, temelječim na modularnem pristopu, ki bi moralo biti na voljo vsem državam članicam, ki so pripravljene sprejeti potrebne zavezujoče obveznosti in izpolniti merila na podlagi členov 42(6) in 46 Pogodbe ter Protokola 10 k Pogodbi;
odločene, da z vzpostavitvijo stalnega strukturnega sodelovanja v okviru Unije dosežejo novo raven pri postopnem oblikovanju skupne obrambne politike Unije v skladu s členom 42(2) PEU, pri čemer upoštevajo posebno naravo varnostne in obrambne politike vseh držav članic;
ob upoštevanju obveznosti glede medsebojne pomoči in podpore iz člena 42(7) PEU;
ob upoštevanju, da so v skladu s členom 42(7) Pogodbe o Evropski uniji obveznosti in sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike „skladni z obveznostmi v Organizaciji Severnoatlantske pogodbe, ki za njene države članice ostaja temelj njihove kolektivne obrambe in okvir za njeno izvajanje“;
ob poudarjanju, da se je Evropski svet 22. in 23. junija 2017 strinjal, „da je treba začeti vključujoče in ambiciozno stalno strukturno sodelovanje (PESCO)“, in v odgovor na mandat Evropskega sveta, da bodo države članice v treh mesecih „ob polnem spoštovanju člena 42(6) in člena 46 PEU ter Protokola 10 k Pogodbi, vključno glede najbolj zahtevnih misij […], pripravile skupni seznam meril in zavezujočih obveznosti, ki bo vseboval natančen časovni načrt in specifične mehanizme ocenjevanja, da bi državam članicam, ki to lahko storijo, omogočili, da nemudoma podajo uradno obvestilo o nameri, da želijo sodelovati“ –
URADNO OBVEŠČAJO Svet in visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o nameri, da želijo sodelovati v okviru stalnega strukturnega sodelovanja;
POZIVAJO Svet, naj sprejme sklep o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o Evropski uniji in Protokola 10 k Pogodbi ter na podlagi načel iz Priloge I, skupnih večjih obveznosti iz Priloge II in predlogov za upravljanje iz Priloge III;
BODO PREDLOŽILE – preden bo Svet sprejel sklep o vzpostavitvi PESCO – nacionalne izvedbene načrte, v katerih bodo opisane njihove zmožnosti za izpolnjevanje večjih obveznosti iz Priloge II.
V Bruslju, trinajstega novembra dva tisoč sedemnajst.
Voor het Koninkrijk België
Pour le Royaume de Belgique
Für das Königreich Belgien
За Република България
Za Českou republiku
Für die Bundesrepublik Deutschland
Eesti Vabariigi nimel
Για την Ελληνική Δημοκρατία
Por el Reino de España
Pour la République française
Za Republiku Hrvatsku
Per la Repubblica italiana
Για την Κυπριακή Δημοκρατία
Latvijas Republikas vārdā –
Lietuvos Respublikos vardu
Pour le Grand-Duché de Luxembourg
Magyarország részéről
Voor het Koninkrijk der Nederlanden
Für die Republik Österreich
W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej
Pentru România
Za Republiko Slovenijo
Za Slovenskú republiku
Suomen tasavallan puolesta
För Republiken Finland
För Konungariket Sverige
|
* |
Irska je 7. decembra 2017 uradno obvestila Svet in visoko predstavnico, da namerava sodelovati v PESCO, in se je pridružila temu skupnemu obvestilu. |
|
* |
Portugalska republika je 7. decembra 2017 uradno obvestila Svet in visoko predstavnico, da namerava sodelovati v PESCO, in se je pridružila temu skupnemu obvestilu. |
PRILOGA I - NAČELA PESCO
„Stalno strukturno sodelovanje“ je določeno v členih 42 in 46 Pogodbe o Evropski uniji in Protokolu (št. 10) k Pogodbi. Aktivira se lahko samo enkrat, vzpostavi pa se s sklepom Sveta, ki se sprejme s kvalificirano večino, da bi združili vse države članice, ki želijo sodelovati na področju obrambe in „ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjujejo višja merila“ in so sprejele „večje obveznosti v zvezi z najzahtevnejšimi misijami“ in operacijami.
PESCO je ambiciozen, zavezujoč in vključujoč evropski pravni okvir za naložbe v varnost in obrambo ozemlja EU in njenih državljanov. Je tudi ključni politični okvir za vse države članice, da bi z dobro usklajenimi pobudami in konkretnimi projekti na podlagi večjih obveznosti povečali obrambna sredstva in izboljšali obrambne zmogljivosti. Boljše obrambne zmogljivosti držav članic EU bodo koristile tudi Natu. Z njimi se bo okrepil evropski steber znotraj zveze, to pa bo tudi odziv na stalne zahteve po boljši čezatlantski porazdelitvi bremena.
PESCO je odločilen korak k okrepitvi skupne obrambne politike. Lahko bi prispeval k morebitnemu razvoju skupne obrambe, če bi Svet soglasno tako odločil (kot je določeno v členu 42(2) PEU). Dolgoročna vizija PESCO bi lahko bila vzpostavitev kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil – ob dopolnjevanju z Natom, ki bi bil še naprej temelj kolektivne obrambe njegovih članic.
Menimo, da je vključujoče PESCO najpomembnejši instrument za spodbujanje skupne varnosti in obrambe na področju, kjer je potrebnega več usklajevanja ter boljša kontinuiteta, koordinacija in sodelovanje. Zato morajo biti evropska prizadevanja enotna, koordinirana in smiselna, temeljiti pa morajo na skupno dogovorjenih političnih smernicah.
PESCO je zanesljiv in zavezujoč pravni okvir znotraj institucionalnega okvira EU. Sodelujoče države članice bodo izpolnile svoje zavezujoče obveznosti in potrjujejo, da bo vzpostavitev in izvajanje stalnega strukturnega sodelovanja popolnoma v skladu z določbami PEU in priloženih protokolov, upoštevane pa bodo tudi ustavne določbe držav članic.
Zavezujoča narava obveznosti v okviru PESCO bo zagotovljena z rednim letnim ocenjevanjem, ki ga izvede visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ob podpori zlasti Evropske obrambne agencije (EDA) v zvezi z vidiki razvoja zmogljivosti (kot je opisano v členu 3 Protokola 10) ter ESZD, vključno z EUMS in drugimi strukturami SVOP, v zvezi z operativnimi vidiki PESCO. Unija bi si v okviru PESCO lahko prizadevala za vzpostavitev kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil, saj bi PESCO obstoječe ali prihodnje strukture in področja delovanja „od spodaj navzgor“ dopolnilo z usklajevanjem in usmerjanjem „od zgoraj navzdol“.
PESCO bi državam članicam omogočilo izboljšanje obrambnih zmogljivosti s sodelovanjem pri dobro usklajenih pobudah in konkretnih skupnih projektih, pri čemer bi lahko izkoristili obstoječe regionalne grozde. Sodelovanje v okviru PESCO je prostovoljno in ne posega v nacionalno suverenost.
Vključujoče PESCO je odločno politično sporočilo našim državljanom in zunanjemu svetu: vlade držav članic EU skupno varnost in obrambo jemljejo resno in si zanjo prizadevajo. Za državljane to pomeni večjo varnost, hkrati pa jasno dokazuje, da so vse države članice pripravljene spodbujati skupno varnost in obrambo, da bi uresničile cilje iz globalne strategije EU.
PESCO bo usmerjeno v rezultate in bi moralo zagotoviti viden napredek glede višine odhodkov za naložbe v obrambno opremo, skupnih ciljev na področju razvoja zmogljivosti in razpoložljivosti obrambnih zmogljivosti za razmeščanje pri skupnih misijah in operacijah, pri čemer se upošteva načelo enovitosti sil. Glavno gonilo razvoja zmogljivosti v okviru PESCO bo zapolnitev vrzeli v zmogljivostih v povezavi s cilji in prednostnimi nalogami glede ravni ambicij EU in skupne zunanje in varnostne politike.
„Vključujoča“ in „modularna“ narava PESCO, kot jo je decembra 2016 opisal Evropski svet, ne sme biti povod za zmanjšanje obsega sodelovanja. PESCO naj bi bilo „ambiciozno“, kar pomeni, da morajo vse sodelujoče države članice v okviru PESCO upoštevati skupni seznam ciljev in obveznosti. Kot je opozoril Evropski svet junija 2017, je PESCO „vključujoče in ambiciozno“.
Naslednji seznam obveznosti mora prispevati k doseganju ravni ambicij EU, kot je opredeljeno v sklepih Sveta z dne 14. novembra 2016, ki jih je decembra 2016 potrdil Evropski svet, in tako okrepiti strateško avtonomijo Evropejcev in EU.
PRILOGA II - SEZNAM AMBICIOZNIH IN VEČJIH SKUPNIH OBVEZNOSTI, KI JIH SPREJMEJO VKLJUČENE DRŽAVE ČLANICE NA PETIH PODROČJIH, DOLOČENIH V ČLENU 2 PROTOKOLA ŠT. 10
|
Vključene države članice se na podlagi skupnih meril, določenih leta 2007, zavezujejo, da bodo:
|
1. |
redno povečevale proračun za obrambo v realnih vrednostih, da bi uresničili dogovorjene cilje; |
|
2. |
srednjeročno postopoma povečevale odhodke za naložbe v obrambo, tako da bodo predstavljali 20 % vseh odhodkov za obrambo (skupno merilo), da bi zapolnili vrzeli v strateških zmogljivostih s sodelovanjem pri projektih za razvoj obrambnih zmogljivosti v skladu z načrtom za razvoj zmogljivosti in usklajenim letnim pregledom na področju obrambe; |
|
3. |
okrepile strateške skupne projekte in projekte sodelovanja za razvoj obrambnih zmogljivosti. Takšni skupni projekti in projekti sodelovanja bi morali biti sofinancirani iz evropskega obrambnega sklada, če je to potrebno in primerno; |
|
4. |
povečale delež odhodkov za raziskave in tehnologijo na področju obrambe, da bi se približale 2 % skupnih odhodkov za obrambo (skupno merilo); |
|
5. |
uvedle redno pregledovanje teh zavez (s ciljem, da jih potrdi Svet); |
|
|
6. |
imele pomembno vlogo pri razvoju zmogljivosti v EU, med drugim tudi v okviru usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, da bi zagotovili razpoložljivost potrebnih zmogljivosti za dosego ravni ambicij v Evropi; |
|
7. |
v največji možni meri podpirale usklajeni letni pregled na področju obrambe, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je pregled prostovoljen, in posamezne omejitve vključenih držav članic; |
|
8. |
sprejele zavezo, da bo prihodnji evropski obrambni sklad intenzivno vključen v večdržavna javna naročila z dokazano dodano vrednostjo EU; |
|
9. |
pripravile harmonizirane zahteve za vse projekte za razvoj zmogljivosti, o katerih se bodo dogovorile vključene države članice; |
|
10. |
preučile možnosti za skupno uporabo obstoječih zmogljivosti zaradi optimizacije razpoložljivih virov in izboljšanja njihove splošne učinkovitosti; |
|
11. |
zagotavljale boljše sodelovanje na področju kibernteske varnosti, na primer pri izmenjavi informacij, usposabljanju in operativni podpori. |
|
|
12. |
glede razpoložljivosti in razmeščanja sil:
|
|
13. |
glede interoperabilnosti sil:
|
|
14. |
prizadevale za ambiciozen pristop k skupnemu financiranju vojaških operacij in misij v okviru SVOP, kar bo opredeljeno kot skupni stroški v skladu s sklepom Sveta o Atheni; |
|
|
15. |
pomagale odpraviti pomanjkljivosti pri zmogljivostih, ugotovljene v načrtu za razvoj zmogljivosti in letnem pregledu na področju obrambe. Ti projekti za zmogljivost bodo povečali strateško avtonomijo Evrope in okrepili tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe; |
|
16. |
prednostno obravnavale pristop evropskega sodelovanja, da bi odpravili pomanjkljivosti v zmogljivostih, ugotovljenih na nacionalni ravni, in praviloma uporabljali izključno nacionalni pristop le, če je bil takšen pregled že opravljen; |
|
17. |
sodelovale pri vsaj enem projektu v okviru PESCO, ki razvija ali zagotavlja zmogljivosti, ki so jih države članice opredelile kot strateško pomembne; |
|
|
18. |
uporabljale EDA kot evropski forum za razvoj skupnih zmogljivosti in obravnavale Organizacijo za oborožitveno sodelovanje kot najprimernejšo organizacijo za upravljanje programa sodelovanja; |
|
19. |
zagotavljale, da bodo vsi projekti v zvezi z zmogljivostmi, ki jih vodijo vključene države članice, prispevali h konkurenčnejši evropski obrambni industriji prek ustrezne industrijske politike, v okviru katere bo zagotovljeno, da ne bo nepotrebnega prekrivanja: |
|
20. |
zagotovile, da bodo imeli programi sodelovanja – ki morajo koristiti le subjektom, ki imajo dokazano dodano vrednost na ozemlju EU – in prevzemne strategije, ki so jih sprejele vključene države članice, pozitiven učinek na tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe. |
PRILOGA III – UPRAVLJANJE
1. Sodelujoče države članice so še naprej v središču postopka odločanja, hkrati pa se usklajujejo z visokim predstavnikom
PESCO je okvir, ki ga vodijo sodelujoče države članice in ostaja v prvi vrsti v njihovi pristojnosti. Za nesodelujoče države članice EU se zagotovi preglednost.
Za zagotovitev ustreznega usklajevanja PESCO s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), katere sestavni del je, bo v postopke v zvezi s PESCO v celoti vključen visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Visoki predstavnik bo odgovoren za vodenje letnega ocenjevanja, h kateremu je pozval Evropski svet in je določeno v delu 4 v nadaljevanju. ESZD, vključno z vojaškim štabom EU, in EDA zagotovita sekretariat PESCO v tesnem sodelovanju z namestnikom generalnega sekretarja za SVOP in krizno odzivanje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).
V skladu s členom 3 Protokola 10 PEU in Sklepom Sveta o ustanovitvi Evropske obrambne agencije bo EDA podpirala visokega predstavnika v zvezi z vidiki razvoja zmogljivosti PESCO. ESZD bo podpirala visokega predstavnika zlasti v zvezi z operativnimi vidiki PESCO, tudi prek Vojaškega štaba EU in drugih struktur SVOP.
Opozoriti je treba, da v skladu s členom 41(1) PEU „odhodki, ki nastanejo za poslovanje institucij na podlagi izvajanja tega poglavja, bremenijo proračun Unije“.
2. Upravljanje poteka na dveh stopnjah upravljanja s splošno ravnjo, ki je pristojna za ohranjanje skladnosti in ambicij PESCO, dopolnjujejo pa jo posebni postopki upravljanja za projekte PESCO
2.1 Splošna raven bo odgovorna za skladnost in verodostojno izvajanje PESCO.
Temeljila bo na obstoječih strukturah. Kadar se zunanji in obrambni ministri EU zberejo na skupni seji Sveta za zunanje zadeve/obrambo (običajno dvakrat letno), bi lahko obravnavali vprašanja v zvezi s PESCO. Kadar se Svet sestane zaradi obravnave vprašanj v zvezi s PESCO, so glasovalne pravice pridržane za predstavnike sodelujočih držav članic. Ob taki priložnosti bi lahko sodelujoče države članice s soglasjem sprejele nove projekte (v skladu s členom 46(6) PEU), prejele ocene o delu sodelujočih držav članic, zlasti tistih, ki so navedene v delu 3 te priloge, in s kvalificirano večino v skladu s členom 46(3) PEU potrdile sodelovanje druge države članice, po posvetovanju z visokim predstavnikom.
V skrajnem primeru lahko Svet v skladu s členom 46(4) PEU začasno prekine sodelovanje države članice, ki ne izpolnjuje več meril, potem ko ji je bil zagotovljen jasno določen časovni okvir za individualna posvetovanja in odzivne ukrepe, ali ni več sposobna ali pripravljena za izpolnjevanje zavez in obveznosti v okviru PESCO.
Zadevna sedanja pripravljalna telesa Sveta se bodo sestala „v sestavi PESCO“, to je tako, da so prisotne vse države članice EU, vendar z dogovorom, da imajo le sodelujoče države članice glasovalne pravice v Svetu. Seje PVO v „sestavi PESCO“ se lahko skličejo za obravnavo zadev skupnega interesa med sodelujočimi državami članicami, za načrtovanje in razpravo o projektih ali razpravo o novih članih v PESCO. Delo PVO je podprto s sejami PMG v sestavi PESCO. Vojaški odbor EU se bo tudi sestal v sestavi PESCO in bo zlasti zaprošen za vojaške nasvete. Poleg tega lahko neuradni sestanki potekajo samo s sodelujočimi državami članicami.
2.2 Upravljanje projektov
2.2.1 Preverjanje projekta PESCO bo temeljilo na oceni visokega predstavnika, ki se bo opirala na ESZD, vključno z EUMS in EDA, za izbiro projektov pa bo potreben sklep Sveta
Sodelujoče države članice imajo pravico, da predložijo kateri koli projekt, če menijo, da je to koristno za namene PESCO. Svojo namero bodo objavile, da bi pridobile podporo, projekte pa bodo skupaj predložile sekretariatu PESCO in jih hkrati posredovale vsem sodelujočim državam članicam.
Projekti bi morali prispevati k izpolnjevanju obveznosti iz Priloge II uradnega obvestila, od katerih mnoge pozivajo k razvoju ali zagotavljanju zmogljivosti, ki so po mnenju držav članic strateškega pomena in imajo skupno dogovorjeno dodano vrednost EU, ter pozivajo k zagotavljanju znatne podpore v okviru sredstev in zmogljivosti za operacije SVOP (EUFOR) ter misije (npr. misije EU za usposabljanje) v skladu s členom 42(6) PEU.
Za zagotovitev skladnosti in doslednosti različnih projektov PESCO predlagamo omejeno število projektov, ki so osredotočeni posebej na misije in operacije in so v skladu z ravnijo ambicij EU. Drugi projekti bi podpirali te projekte, tako da bi jih olajšali in omogočali. Projekte bi bilo treba ustrezno razvrstiti.
Sekretariat PESCO bo usklajeval ocenjevanje predlaganih projektov. V zvezi s projekti razvoja zmogljivosti bo EDA zagotovila, da ne bo podvajanj z obstoječimi pobudami tudi v drugih institucionalnih okvirih. Za projekte, ki so usmerjeni v operacije in misije, bo EUMS ocenil, ali izpolnjujejo operativne potrebe EU in njenih držav članic in prispevajo k temu. Na podlagi tega bo visoki predstavnik pripravil priporočilo, ki določa tiste predloge projektov, ki so najbolj ambiciozni, ki prispevajo k doseganju ravni ambicij EU in so najbolj primerni za nadaljnjo strateško avtonomijo Evrope. Portfelj projektov izraža ustrezno ravnovesje med projekti, ki so bolj na področju razvoja zmogljivosti, in tistimi, ki so bolj na področju operacij in misij.
Priporočilo visokega predstavnika bo prispevalo informacije za odločitve Sveta o seznamu projektov PESCO v okviru PESCO po vojaškem nasvetu EUMC v sestavi PESCO in prek PVO v sestavi PESCO. Svet odloča s soglasjem, kot ga predstavljajo glasovi predstavnikov sodelujočih držav članic v skladu s členom 46(6) PEU.
Nesodelujoče države članice EU lahko kadar koli izrazijo svoj namen, da bodo sodelovale pri projektih s sprejetjem zavez in pridružitvijo PESCO.
Udeleženke projekta lahko izjemoma povabijo k sodelovanju tretje države v skladu s splošnimi pravili, o katerih se bo v skladu s členom 46(6) PEU moral pravočasno dogovoriti Svet. Te države bi morale zagotoviti znatno dodano vrednost projektu, prispevati h krepitvi PESCO in SVOP ter izpolnjevati zahtevnejše zaveze, vendar na podlagi tega ne bodo imele pooblastila za odločanje pri upravljanju PESCO. Poleg tega bo Svet v sestavi PESCO odločil, ali posamezna tretja država, ki so jo povabile zadevne udeleženke projekta, izpolnjuje pogoje iz splošnih pravil.
2.2.2 Upravljanje projekta je v prvi vrsti stvar sodelujočih držav članic
Ko Svet odloča o seznamu projektov PESCO, je treba priložiti seznam sodelujočih držav članic, povezanih s projektom. Tiste države članice, ki sodelujejo v projektu, so projekt skupaj predložile vnaprej.
Sodelujoče države članice, povezane s projektom, se med seboj soglasno dogovorijo o načinu in obsegu sodelovanja, vključno s prispevkom, potrebnim, da se pridružijo projektu. Določijo pravila o upravljanju projekta in odločijo o sprejemu dodatnih sodelujočih držav članic v projektnem ciklu, in sicer s statusom sodelujočega ali opazovalca. Vendar bi bilo treba pripraviti skupna pravila upravljanja, ki bi jih bilo mogoče prilagoditi v okviru posameznih projektov. S tem bi zagotovili neko obliko standardizacije v upravljanju za vse projekte in jim olajšali začetek. Zlasti za projekte razvoja zmogljivosti bo vodenje projekta (specifikacije, prevzemna strategija, izbira izvajalske agencije, izbor industrijskih podjetij itd.) ostalo v izključni odgovornosti sodelujočih držav članic, povezanih s projektom.
Sodelujoče države članice o projektih po potrebi obvestijo nesodelujoče države članice.
3. Natančen postopni pristop z realističnimi in zavezujočimi cilji za vsako fazo
Zaveze, ki so jih sprejele sodelujoče države članice, bodo izpolnjene z nacionalnimi prizadevanji in konkretnimi projekti.
Realističen postopni pristop je ključnega pomena za ohranjanje sodelovanja vodilnih držav članic v PESCO, s tem pa ohranjanje načel ambicije in vključenosti. Sodelujoče države članice si bodo sicer prizadevale za uresničevanje vseh svojih obveznosti takoj, ko se bo PESCO uradno začel, vendar se nekatere obveznosti lahko uresničijo hitreje kot druge. V ta namen se morajo sodelujoče države članice dogovoriti o postopnem pristopu.
Pri fazah se bodo upoštevale druge obstoječe časovne postavke (kot so izvajanje EDAP, začetek naslednjega večletnega finančnega okvira v letu 2021 in zaveze, ki so jih že sprejele države članice v drugih okvirih). Dve zadevni fazi (2018–2021 in 2021–2025) bosta omogočili zaporedje obveznosti. Po letu 2025 bo opravljen postopek pregleda. V ta namen bodo sodelujoče države članice ocenile izpolnjevanje vseh obveznosti v okviru PESCO in odločile o novih obveznostih, da bi spodbudile novo raven na poti do evropskega varnostnega in obrambnega povezovanja.
4. Upravljanje PESCO zahteva dobro zasnovan in ambiciozen mehanizem ocenjevanja na podlagi nacionalnih izvedbenih načrtov
Vse sodelujoče države članice so porok,visoki predstavnik pa bo poročal o uresničevanju obveznosti v skladu z načelom rednega ocenjevanja iz Protokola 10 (člen 3). Zavezujoča narava in verodostojnost dogovorjenih obveznosti bosta zagotovljeni z dvoplastnim ocenjevalnim mehanizmom:
4.1 „Nacionalni izvedbeni načrt“
Da bi dokazale svojo sposobnost in pripravljenost za izpolnitev dogovorjenih obveznosti, se vsaka sodelujoča država članica zavezuje, da bo pred sprejetjem sklepa Sveta o vzpostavitvi PESCO predložila nacionalni izvedbeni načrt, v katerem bodo opisane njihove zmožnosti za izpolnjevanje zavezujočih obveznosti. Zaradi preglednosti bo dostop do navedenih izvedbenih načrtov dodeljen vsem sodelujočim državam članicam.
Ocena ukrepov sodelujočih držav članic, s katerimi zagotavljajo izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti, se bo izvajala na letni ravni, in sicer na podlagi nacionalnih izvedbenih načrtov v okviru sekretariata PESCO pod pristojnostjo visokega predstavnika (s podporo EDA na področju naložb v obrambo in razvoja zmogljivosti ter ESZD, vključno z EUMS, na področju operativnih vidikov). V okviru odgovornosti Sveta se ta ocena pošlje PVO (v sestavi PESCO) in EUMC (v sestavi PESCO), ki podata mnenje..
Ocenjevalci se bodo osredotočili na verodostojnost obveznosti v okviru PESCO, in sicer s preverjanjem nacionalnih izvedbenih načrtov držav članic, dejanskih ukrepov in prispevkov za projekte.
Ko se bo PESCO začel, bodo sodelujoče države članice po potrebi posodobile svoje nacionalne izvedbene načrte na podlagi zahteve postopnega pristopa.
Na začetku vsake faze bodo podrobno določene obveznosti s pomočjo natančnejših ciljev med sodelujočimi državami članicami, da se olajša postopek ocenjevanja.
4.2 Letni in strateški pregled na koncu vsake faze
Vsaj enkrat na leto skupni Svet za zunanje zadeve/obrambo prejme poročilo visokega predstavnika na podlagi prispevkov EDA (v skladu s členom 3 Protokola 10) in ESZD, vključno z EUMS. V tem poročilu je podrobno opisan status izvajanja PESCO, vključno s spoštovanjem obveznosti s strani vsake sodelujoče države članice, skladno z njenim nacionalnim izvedbenim načrtom. To poročilo bo, potem ko bo EUMC podal mnenje, služilo kot podlaga za priporočila in sklepe Sveta, sprejete v skladu s členom 46 PEU.
Na koncu vsake faze (2021; 2025) se opravi strateški pregled, v katerem se oceni spoštovanje obveznosti, predvidenih za izpolnitev v navedeni fazi, odloči o začetku naslednje faze in po potrebi posodobijo obveznosti za naslednjo fazo.
(1) Uradno obvestilo se objavi skupaj s tem sklepom (glej stran 70 tega Uradnega lista).
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2015/1835 z dne 12. oktobra 2015 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije (UL L 266, 13.10.2015, str. 55).
(3) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).