19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/1

(1)

Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)

V Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) se zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj ter tudi, če je ustrezno, poročil, ki jih pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

(3)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti glede na vrsto ribolova ali skupino vrst ribolova v Črnem morju, vključno - če je to ustrezno - z nekaterimi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani. V skladu s členom 16(1) in (4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti med države članice razdelijo tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribolov in da se upoštevajo cilji skupne ribiške politike iz člena 2(2) navedene uredbe.

(4)

Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je na svojem 41. letnem zasedanju leta 2017 sprejela Priporočilo GFCM/40/2017/4 o večletnem načrtu upravljanja za ribolov na romba v zemljepisnem podobmočju 29 (Črno morje). Priporočilo določa celotni dovoljeni ulov (TAC) za romba za dve leti (2018–2019) z začasno dodelitvijo kvot. Navedeni ukrep bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(5)

Ribolovne možnosti bi morale biti določene na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov ter ob zagotavljanju pravične obravnave med ribiškimi sektorji in upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.

(6)

V skladu z znanstvenimi nasveti STECF, ki so na voljo, je treba obdržati trenutno stopnjo ribolovne umrljivosti, da se zagotovi trajnost staležev papaline v Črnem morju.

(7)

Za ribolov na papalino se obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uporablja od 1. januarja 2015. Za ribolov na romba se obveznost iztovarjanja iz navedenega člena uporablja od 1. januarja 2017.

(8)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, velja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (2) ter zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(9)

V skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (3) je treba opredeliti staleže, za katere veljajo različni, v Uredbi navedeni ukrepi.

(10)

Za staleže romba bi bilo treba sprejeti dodatne popravne ukrepe. Ohranitev trenutno veljavne prepovedi dveh mesecev od 15. aprila do 15. junija bi še naprej zagotavljala zaščito navedenih staležev v obdobju drstenja romba. Upravljanje ribolovnega napora in omejitev ribolovnih dni na 180 dni na leto bi imelo pozitiven vpliv na ohranjanje staležev romba.

(11)

Ribolovne možnosti bi bilo treba uporabljati ob doslednem spoštovanju veljavnega prava Unije.

(12)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, je pomembno, da se zadevne vrste ribolova v Črnem morju odprejo 1. januarja 2018. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati takoj po objavi –

(a)

romb (Psetta maxima);

(b)

papalina (Sprattus sprattus).

(a)

„GFCM“ pomeni Generalno komisijo za ribištvo v Sredozemlju;

(b)

„Črno morje“ pomeni geografsko podobmočje 29, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(c)

„ribiško plovilo“ pomeni katero koli plovilo, ki je opremljeno za gospodarsko izkoriščanje morskih bioloških virov;

(d)

„ribiško plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(e)

„stalež“ pomeni morski biološki vir, ki je prisoten na zadevnem območju upravljanja;

(f)

„avtonomna kvota Unije“ pomeni omejitev ulova, samostojno dodeljeno ribiškim plovilom Unije, če ni dogovora o TAC;

(g)

„analitična kvota“ pomeni avtonomno kvoto Unije, za katero je na voljo analitična ocena.

(a)

izmenjave, izvedene v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

odbitke in ponovne dodelitve, izvedene v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)

odbitke, izvedene v skladu s členoma 105 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/6

(1)

Prehodni sistem obrokov za prispevke za kritje upravnih odhodkov odbora, določen v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1310/2014 (2), je temeljil na poenostavljeni metodologiji in je veljal le za omejeno skupino subjektov, in sicer za subjekte, ki jih Evropska centralna banka (v nadaljnjem besedilu: ECB) šteje za pomembne (v nadaljnjem besedilu: pomembni subjekti). Ta prehodni sistem je bil uveden za zagotovitev zadostnega financiranja za ustanovitev odbora ter hkratno zmanjšanje upravne obremenitve za odbor, ki je imel takrat le omejeno strukturo in operativno zmogljivost. Prehodni sistem naj bi se uporabljal, dokler Komisija ne bi sprejela dokončnega sistema za določanje in zbiranje prispevkov za upravne odhodke.

(2)

Ker ima odbor stabilnejšo strukturo in operativno zmogljivost, je sedaj primerno uvesti dokončni sistem letnih prispevkov za kritje upravnih odhodkov odbora. Dokončni sistem bi moral nadomestiti prehodni sistem, določen v Delegirani uredbi (EU) št. 1310/2014.

(3)

Takšen dokončni sistem bi moral opredeliti določanje in zbiranje upravnih prispevkov, in sicer ne le za pomembne subjekte, ampak za vse subjekte, za katere se uporablja enotni mehanizem za reševanje. Prispevke bi bilo treba izračunati na najvišji ravni konsolidacije teh subjektov v sodelujočih državah članicah, ker vsa odvisna podjetja skupine znotraj pasu konsolidacije spadajo na področje uporabe pooblastil odbora za odločanje pri sprejemanju načrtov za reševanje skupine, ocenjevanju rešljivosti skupin in sprejemanju odločitev za reševanje za skupine. Izvajanje teh nalog pomeni odhodke za odbor za zbiranje in analiziranje informacij in podatkov, povezanih z vsakim odvisnim podjetjem, vključenim v pas konsolidacije. Ker so ti odhodki povezani s storitvami, ki jih odbor zagotavlja subjektom, za katere se uporablja enotni mehanizem za reševanje, bi jih morali plačevati ti subjekti in zato bi bilo treba upravne prispevke izračunati na podlagi njihovih konsolidiranih računov na najvišji ravni konsolidacije znotraj sodelujočih držav članic, pri čemer bi bilo treba izračunati le en prispevek na skupino.

(4)

V skladu s členom 65(3) Uredbe (EU) No 806/2014 mora odbor določiti in zbrati prispevke ter zagotoviti, da so plačani v celoti in pravočasno. Da bi lahko odbor izpolnil te zahteve, bi bilo treba zagotoviti učinkovit sistem za zbiranje upravnih prispevkov od institucij in subjektov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014. Za te institucije in subjekte že veljajo številne obveznosti poročanja iz zakonodaje Unije. Poleg tega ECB v skladu z Uredbo (EU) 1163/2014 Evropske centralne banke (3) zbira podatke o bilančni vsoti in skupni izpostavljenosti tveganju za izračun nadomestil za nadzor. Podatke, zbrane v skladu Uredbo (EU) 1163/2014, je mogoče smiselno uporabiti za izračun upravnih prispevkov za odbor. V skladu s členom 30(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 odbor in ECB tesno sodelujeta pri izvajanju zadevnih odgovornosti iz navedene uredbe, predvsem pa drug drugemu zagotavljata vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog. Učinkoviteje je zahtevati, naj ECB posreduje podatke, ki jih je prejela in preverila pri izvajanju svojih nalog in pooblastil, ki se z Uredbo Sveta (EU) 1024/2013 (4) podelijo odboru, kot da se podvaja obremenjenost institucij in subjektov s poročanjem. Izmenjava podatkov med ECB in odborom bi odboru prav tako dopuščala, da se izogne podvajanju postopka preverjanja podatkov, in temelji na obveznosti odbora in ECB glede tesnega sodelovanja pri opravljanju njunih zadevnih odgovornosti iz Uredbe (EU) št. 806/2014. Vsako podvajanje postopkov poročanja in preverjanja podatkov bi neizogibno zahtevalo več časa za izračun in zbiranje prispevkov ter bi zmanjšalo učinkovitost sistema. Iz tega sledi, da bi morala ECB v okviru obveznosti sodelovanja odboru posredovati podatke, ki jih je prejela od zadevnih institucij in subjektov za izračun prispevkov odboru. Odbor bi se moral, kolikor je mogoče, zanašati na podatke, ki jih zbere ECB. Odbor bi moral imeti dostop do zgoraj omenjenih podatkov v takšni meri, kot je potrebno za izpolnjevanje njegovih nalog iz te uredbe.

(5)

Razporeditev prispevkov bi morala odražati razliko v delovni obremenitvi in povezanih odhodkih za subjekte, za katere je neposredno odgovoren odbor, v primerjavi s subjekti, za katere so odgovorni nacionalni organi za reševanje. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti, kako bi bilo treba razdeliti prispevke med ti dve skupini subjektov. Znotraj teh dveh skupin bi moral dokončni sistem, ki ga določa ta uredba, od subjektov zahtevati, da prispevajo sorazmerno glede na zahteve po virih, ki jih posamezno zahtevajo od odbora, kot se približno določijo z ugotovljivimi podatki.

(6)

Za zagotovitev pravne varnosti, tako za odbor kot za zadevne subjekte, v zvezi z načinom prilagajanja posameznih letnih prispevkov v primeru napake pri izračunu ali sprememb osnovnih podatkov, bi morala biti v tej uredbi določena specifična pravila o tem. Kadar odbor stori napako pri izračunu letnega prispevka, mora to napako popraviti. Takšna zahteva bi morala veljati za napake, ki se pojavijo, ker odbor nepravilno uporablja metodologijo za izračun posameznih letnih prispevkov. V takšnih primerih bi bilo treba vse prispevke spremeniti. Nasprotno pa se primeri, ko vhodni podatki, uporabljeni pri izračunu posameznih letnih prispevkov, niso pravilni ali so se spremenili po opravljenem izračunu, ne bi smeli šteti kot napake pri izračunu in bi jih zato bilo treba obravnavati drugače. V takšnih primerih bi bilo treba spremeniti le prispevke subjektov, katerih podatki niso bili pravilni ali so bili spremenjeni.

(7)

V skladu s členom 3 Uredbe Sveta št. 1 (5) bi morali biti obvestilo o prispevku in nadaljnja sporočila odbora v jeziku države članice, v kateri ima sedež institucija prejemnica.

(8)

Plačila letnih prispevkov bi morala biti izvršljiva, poleg tega bi se zaračunavale obresti na zamude pri plačilu v primeru delnega plačila, neplačila ali neizpolnjevanja pogojev za plačilo, opredeljenih v obvestilu o prispevku, da se zagotovi plačilo prispevkov v celoti in pravočasno.

(9)

Prispevke pomembnih subjektov, vključenih v prehodni sistem, bi bilo treba ponovno oceniti in pri tem upoštevati zneske, ki so jih plačali na podlagi prehodnega sistema. Morebitno razliko med obroki, plačanimi na podlagi prehodnega sistema, in prispevki, izračunanimi v skladu z dokončnim sistemom, bi bilo treba poravnati pri izračunu prispevkov za kritje upravnih odhodkov odbora za leto po koncu prehodnega obdobja.

(10)

Ker ta uredba uvaja dokončni sistem prispevkov za kritje upravnih odhodkov odbora, uredba o prehodnem sistemu ni več potrebna in bi jo bilo treba razveljaviti –

1.

dokončnega sistema za izračun prispevkov za upravne odhodke enotnega odbora za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki jih morajo plačati subjekti iz člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014;

2.

načina za plačilo prispevkov;

3.

pravil glede registracije, računovodstva in poročanja ter drugih pravil, ki so potrebna za zagotovitev, da so prispevki v celoti in pravočasno plačani;

4.

metodologije za ponovni izračun in prilagoditev prispevkov, ki jih je treba plačati za prehodno obdobje.

1.

„upravni odhodki odbora“ pomeni odhodke iz dela I proračuna odbora, kot so navedeni v členu 59(2) Uredbe (EU) št. 806/2014;

2.

„letni prispevek“ pomeni prispevek, ki ga zbere odbor za kritje upravnih odhodkov odbora za dano poslovno leto v skladu s to uredbo;

3.

„zavezanec za plačilo prispevka“ pomeni zavezanca za plačilo nadomestila v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1163/2014 za namene zbiranja nadomestila za nadzor in spada na področje uporabe člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014;

4.

„prehodno obdobje“ pomeni obdobje, ki se je začelo 19. avgusta 2014 in se konča 31. decembra 2017.

(a)

95 % naslednjim subjektom in skupinam:

(b)

5 % subjektom in skupinam iz člena 7(3) Uredbe (EU) št. 806/2014.

(a)

„letno nadomestilo za nadzor“ pomeni posamezni letni prispevek;

(b)

„pomemben nadzorovan subjekt“ ali „pomembna nadzorovana skupina“ pomeni subjekt ali skupino iz člena 4(1)(a);

(c)

„manj pomemben nadzorovan subjekt“ ali „manj pomembna nadzorovana skupina“ pomeni subjekt ali skupino iz člena 4(1)(b);

(d)

„nadzorovan subjekt“ ali „nadzorovana skupina“ pomeni subjekt ali skupino;

(e)

„zavezanec za plačilo nadomestila“ pomeni zavezanec za plačilo prispevka.

(a)

identiteto in kontaktne podatke vsakega zavezanca za plačilo prispevka, kot je določen v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1163/2014 za namene nadomestil za nadzor;

(b)

faktorje za izračun nadomestila, določene v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1163/2014;

(c)

ali je zavezanec za plačilo prispevka pomemben v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 oziroma ali je subjekt ali skupina, v zvezi s katero se je ECB v skladu s členom 6(5)(b) Uredbe (EU) št. 1024/2013 odločila, da bo sama neposredno izvajala vsa zadevna pooblastila;

(d)

vse podatke, ki jih je ECB določila v odsotnosti poročanja s strani zavezanca za plačilo prispevka, v skladu s členom 10(5) Uredbe (EU) št. 1163/2014;

(e)

veljavnost podatkov, na katerih temelji izračun nadomestila za vsakega zavezanca za plačilo prispevka, ki določa, kako dolgo je moral zavezanec za plačilo prispevka plačevati nadomestilo za nadzor, ter vsako spremembo statusa v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. 1163/2014 v danem obdobju za plačilo nadomestila.

(a)

elektronsko ali z drugim primerljivim komunikacijskim sredstvom;

(b)

po telefaksu;

(c)

s hitro kurirsko službo;

(d)

s priporočeno pošto s povratnico;

(e)

z vročitvijo ali osebno dostavo;

(a)

vsaka pogodba, sklenjena za namene zunanjega izvajanja, ne pomeni prenosa odgovornosti odbora;

(b)

vsaka pogodba, sklenjena za namene zunanjega izvajanja, ne pomeni izključitve odgovornosti odbora iz člena 45 in člena 46(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 ali izključitve njegove neodvisnosti v skladu s členom 47 navedene uredbe;

(c)

zunanje izvajanje odboru ne onemogoča uporabe potrebnih sistemov in kontrol za upravljanje tveganj, ki jim je izpostavljen;

(d)

izvajalec storitev izvaja ureditve neprekinjenega poslovanja, ki so enakovredne tistim, ki jih izvaja odbor;

(e)

odbor ohrani potrebno strokovno znanje in vire za ocenjevanje kakovosti opravljenih storitev in organizacijske primernosti izvajalca storitev; odbor redno učinkovito nadzoruje naloge v zunanjem izvajanju in upravlja tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem;

(f)

odbor ima neposreden dostop do zadevnih informacij, ki mu dopuščajo potreben nadzor nad nalogami v zunanjem izvajanju.

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/15

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Italije za registracijo imena „Lenticchia di Altamura“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Lenticchia di Altamura“ registrirati –

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/16

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Grčije za registracijo imena „Μελεκούνι“ (Melekuni) objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Μελεκούνι“ (Melekuni) registrirati –

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/17

(1)

Svet je s Sklepom 2014/115/EU (2) odobril Protokol o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (3), sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Sporazum je večstranski instrument, njegov namen pa je vzajemno odpreti trge javnih naročil med podpisnicami. Uporablja se za vsa naročila z vrednostjo, ki dosega ali presega zneske (v nadaljnjem besedilu: mejne vrednosti), določene v njem in izražene v posebnih pravicah črpanja.

(2)

Eden od ciljev Direktive 2014/25/EU je omogočiti naročnikom, ki jo uporabljajo, da hkrati izpolnjujejo obveznosti iz Sporazuma. V ta namen bi bilo treba prilagoditi mejne vrednosti, ki jih določa navedena direktiva za javna naročila in ki so zajete tudi v Sporazumu, da ustrezajo protivrednostim mejnih vrednosti iz Sporazuma, izraženim v eurih in zaokroženim navzdol na najbližjo tisočico.

(3)

Zaradi skladnosti je primerno uskladiti tudi mejne vrednosti iz Direktive 2014/25/EU, ki niso zajete v Sporazumu.

(4)

Direktivo 2014/25/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v točki (a) se znesek „418 000 EUR“ nadomesti s „443 000 EUR“,

(2)

v točki (b) se znesek „5 225 000 EUR“ nadomesti s „5 548 000 EUR“.

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/19

(1)

Svet je s Sklepom 2014/115/EU (2) odobril Protokol o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (3), sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Sporazum je večstranski instrument, njegov namen pa je vzajemno odpreti trge javnih naročil med podpisnicami. Uporablja se za vsa naročila z vrednostjo, ki dosega ali presega zneske (v nadaljnjem besedilu: mejne vrednosti), določene v njem in izražene v posebnih pravicah črpanja.

(2)

Eden od ciljev Direktive 2014/24/EU je omogočiti naročnikom, ki jo uporabljajo, da hkrati izpolnjujejo obveznosti iz Sporazuma. V ta namen bi bilo treba prilagoditi mejne vrednosti, ki jih določa navedena direktiva za javna naročila in ki so zajete tudi v Sporazumu, da ustrezajo protivrednostim mejnih vrednosti iz Sporazuma, izraženim v eurih in zaokroženim navzdol na najbližjo tisočico.

(3)

Zaradi skladnosti je primerno uskladiti tudi mejne vrednosti iz Direktive 2014/24/EU, ki niso zajete v Sporazumu.

(4)

Direktivo 2014/24/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 4 se spremeni:

(2)

prvi odstavek člena 13 se spremeni:

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/21

(1)

Svet je s Sklepom 2014/115/EU (2) odobril Protokol o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (3), sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Sporazum je večstranski instrument, njegov namen pa je vzajemno odpreti trge javnih naročil med podpisnicami. Uporablja se za vsa naročila z vrednostjo, ki dosega ali presega zneske (v nadaljnjem besedilu: mejne vrednosti), določene v njem in izražene v posebnih pravicah črpanja.

(2)

Eden od ciljev Direktive 2014/23/EU je omogočiti naročnikom in javnim naročnikom, ki jo uporabljajo, da hkrati izpolnjujejo obveznosti iz Sporazuma. V ta namen bi bilo treba prilagoditi mejne vrednosti, ki jih določa navedena direktiva za javna naročila in ki so zajete tudi v Sporazumu, da ustrezajo protivrednostim mejnih vrednosti iz Sporazuma, izraženim v eurih in zaokroženim navzdol na najbližjo tisočico.

(3)

Zaradi skladnosti je primerno uskladiti tudi mejne vrednosti iz Direktive 2014/23/EU, ki niso zajete v Sporazumu.

(4)

Direktivo 2014/23/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/22

(1)

Svet je s Sklepom 2014/115/EU (2) odobril Protokol o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (3), sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Sporazum je večstranski instrument, njegov namen pa je vzajemno odpreti trge javnih naročil med podpisnicami. Uporablja se za vsa naročila z vrednostjo, ki dosega ali presega zneske (v nadaljnjem besedilu: mejne vrednosti), določene v njem in izražene v posebnih pravicah črpanja.

(2)

Eden od ciljev Direktive 2009/81/ES je omogočiti naročnikom in javnim naročnikom, ki jo uporabljajo, da hkrati izpolnjujejo obveznosti iz Sporazuma. V ta namen bi bilo treba prilagoditi pragove, ki jih določa navedena direktiva za javna naročila in ki so zajeti tudi v Sporazumu, da ustrezajo protivrednostim pragov iz Sporazuma, izraženim v eurih in zaokroženim navzdol na najbližjo tisočico.

(3)

Zaradi skladnosti bi bilo treba uskladiti pragove iz Direktive 2009/81/ES z revidiranimi mejnimi vrednostmi iz Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Zato bi bilo treba Direktivo 2009/81/ES ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –

(1)

v točki (a) se znesek „418 000 EUR“ nadomesti s „443 000 EUR“,

(2)

v točki (b) se znesek „5 225 000 EUR“ nadomesti s „5 548 000 EUR“.

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/24

(1)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/325 (2) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036.

(2)

Vendar Izvedbena uredba (EU) 2017/325 ni določila možnosti, da lahko družbe, ki niso izvažale preje visoke trdnosti iz poliestra v obdobju prvotne preiskave, zahtevajo pregled za določitev, ali tudi zanje velja stopnja dajatve, uvedena za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec.

(3)

Tak pregled se lahko izvede, če novi izvoznik ali proizvajalec v obravnavani državi izvoznici Komisiji predloži zadostne dokaze, da (1) izdelka ni izvažal v obdobju preiskave, na osnovi katerega so bili ukrepi določeni, (2) ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo uvedeni ukrepi, ter (3) je zadevno blago dejansko izvažal ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja preiskave izvozil znatno količino v Unijo.

(4)

Zato je primerno, da se Izvedbena uredba (EU) 2017/325 ustrezno spremeni, da se novim izvoznikom omogoči, da zahtevajo tak pregled.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036.

(6)

Glede na navedeno bi bilo treba ustrezno spremeniti člen 1 Izvedbene uredbe (EU) 2017/325 –

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/26

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 743/2013 (2) je bila sprejeta, ker je služba Komisije za presoje med presojo ugotovila pomanjkljivosti v Turčiji pri izvajanju uradnega nadzora nad proizvodnjo školjk, namenjenih za izvoz v Unijo, države članice pa so poročale o neskladnih pošiljkah školjk s poreklom iz Turčije, ki niso izpolnjevale mikrobioloških standardov Unije.

(2)

Zadnja presoja službe Komisije za presoje, ki je potekala septembra 2015, je razkrila, da še vedno obstajajo pomembne pomanjkljivosti v sistemu nadzora školjk, namenjenih za izvoz v Unijo. Turški pristojni organi so predložili informacije o popravnih ukrepih, sprejetih za odpravo omenjenih pomanjkljivosti. Vendar nekatere od omenjenih pomanjkljivosti, zlasti glede učinkovitosti laboratorijev, še vedno obstajajo.

(3)

Zaradi narave zadevnih proizvodov bi bilo treba podaljšati izvajanje Izvedbene uredbe (EU) št. 743/2013, dokler se ne pridobijo zadostna zagotovila, testi, ki jih izvajajo države članice, pokažejo skladnost pošiljk, nadaljnja presoja pa potrdi, da je možno odpraviti ukrepe.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/28

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki v poglavju III našteva ukrepe, ki bi jih morali zoper tovrstno širjenje sprejeti v Uniji, pa tudi v tretjih državah.

(2)

Unija dejavno izvaja Strategijo in uveljavlja ukrepe iz njenega poglavja III, zlasti sprostitev finančnih sredstev za podporo posebnih projektov, namenjenih utrjevanju sistema, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja, ter večstranskih ukrepov za krepitev zaupanja. Haaški kodeks ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov (v nadaljnjem besedilu: kodeks) je sestavni del navedenega sistema, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja.

(3)

Svet je 17. novembra 2003 sprejel Skupno stališče 2003/805/SZVP (1). V navedenem skupnem stališču se med drugim poziva Unijo, naj čim več držav spodbudi k podpisu kodeksa, zlasti tistih, ki imajo na voljo zmogljivosti za balistične izstrelke, poziva pa tudi k nadaljnjemu razvoju in izvajanju kodeksa, predvsem njegovih ukrepov za krepitev zaupanja, in k pospeševanju tesnejše povezave kodeksa s sistemom Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: ZN), ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja.

(4)

Svet je 8. decembra 2008 sprejel sklepe Sveta in dokument z naslovom „Nove smernice za ukrepanje Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov“. V dokumentu je med drugim zapisano, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov ostaja eden največjih varnostnih izzivov in da je politika neširjenja bistveni element skupne zunanje in varnostne politike.

(5)

Svet je 18. decembra 2008 sprejel Sklep 2008/974/SZVP (2) v podporo kodeksu v okviru izvajanja Strategije.

(6)

Svet je 23. julija 2012 sprejel Sklep 2012/423/SZVP (3). Navedeni sklep je omogočil uspešno uveljavljanje vsesplošne uporabe kodeksa in izpolnjevanje vseh njegovih načel.

(7)

Svet je 15. decembra 2014 sprejel Sklep 2014/913/SZVP (4). Navedeni sklep je pripomogel k večji prepoznavnosti kodeksa in s tem spodbudil nove članice k podpisu kodeksa. Nadaljevanje tega dialoga med državami podpisnicami in nepodpisnicami je prednostna naloga Unije, saj je njen cilj, da še naprej spodbuja vsesplošno uporabo kodeksa ter njegovo boljše izvajanje in okrepitev. Ta sklep bi moral prispevati k navedenemu procesu.

(8)

Bolj splošno je nenehno širjenje balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na sedanje programe balističnih izstrelkov na Bližnjem vzhodu ter v severovzhodni in jugovzhodni Aziji.

(9)

Varnostni svet Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: VSZN) je v Resoluciji (v nadaljnjem besedilu: RVSZN) 1540 (2004) in nato ponovno v RVSZN 1977 (2011) in 2325 (2016) poudaril, da širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njegovih nosilcev ogroža mednarodni mir in varnost, države pa so se med drugim zavezale, da ne bodo z ničemer podpirale nedržavnih akterjev pri razvoju, nakupu, izdelavi, posedovanju, prevozu, prenosu ali uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih načinov izstrelitve. Grožnja mednarodnemu miru in varnosti zaradi jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njegovih nosilcev je bila potrjena tudi v RVSZN 1887 (2009) o neširjenju jedrskega orožja in jedrski razorožitvi –

(a)

spodbujanje vse večjega števila držav k podpisu kodeksa in nazadnje njegova vsesplošna uporaba;

(b)

podpora doslednemu izvajanju kodeksa;

(c)

spodbujanje dialoga med državami podpisnicami in nepodpisnicami, kar naj bi pripomoglo h krepitvi zaupanja ter preglednosti, spodbujanju zadržanosti ter vzpostavljanju vsesplošne stabilnosti in varnosti;

(d)

krepitev prepoznavnosti kodeksa in ozaveščanje javnosti o tveganjih in nevarnostih širjenja balističnih raket;

(e)

preučevanje možnosti, zlasti z akademskimi študijami, za krepitev kodeksa in spodbujanje povezovanja kodeksa in drugih ustreznih večstranskih instrumentov, kot so Režim kontrole raketne tehnologije, RVSZN 1540 (2004) in register Združenih narodov o objektih, izstreljenih v vesolje.

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/34

(1)

Svet je 22. julija 2014 sprejel Sklep 2014/486/SZVP (1) o svetovalni misiji Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine).

(2)

Svet je 20. novembra 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/2161 (2) o spremembi sklepa 2014/486/SZVP, s katerim je podaljšal mandat do 31. maja 2019 in za EUAM Ukraine določil referenčni finančni znesek za isto obdobje.

(3)

Politični in varnostni odbor se je 13. decembra 2017 na priporočilo poveljnika civilne operacije odločil, da odpre regionalni urad v Odesi.

(4)

Zato bi bilo treba spremeniti referenčni finančni znesek za obdobje do 31. maja 2019 in ustrezno spremeniti Sklep 2014/486/SZVP.

(5)

EUAM Ukraine se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/35

(1)

Z dopisom z dne 18. maja 2011 je Bolgarija uradno obvestila Komisijo o nekaterih ukrepih v korist družbe BDZ Holding EAD SA (2) (v nadaljnjem besedilu: družba BDZ Holding) in njenih odvisnih družb BDZ Passenger EOOD (v nadaljnjem besedilu: družba BDZ Passenger) in BDZ Cargo EOOD (v nadaljnjem besedilu: družba BDZ Cargo).

(2)

Z dopisom z dne 20. maja 2011 je Bolgarija posredovala Komisiji dodatne podatke. Z dopisoma z dne 15. julija 2011 in 28. septembra 2011 je Komisija zahtevala dodatne podatke. Bolgarija je Komisiji predložila dodatne podatke z dopisoma z dne 5. septembra 2011 in 7. oktobra 2011.

(3)

Z dopisom z dne 9. novembra 2011 je Komisija obvestila Bolgarijo o svoji odločitvi, da začne postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe v zvezi z ukrepi (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Bolgarija je z dopisom z dne 12. januarja 2012 predložila pripombe o sklepu o začetku postopka.

(4)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(5)

Komisija je prejela pripombe ene zainteresirane strani. Z dopisom z dne 16. maja 2012 jih je posredovala Bolgariji in slednja je imela možnost, da se nanje odzove. Pripombe Bolgarije so bile prejete z dopisom z dne 13. junija 2012. Z dopisom z dne 10. decembra 2012 je Komisija obvestila zainteresirano stran, da je poslala nezaupno različico njenih ugotovitev Bolgariji.

(6)

Komisija je zahtevala dodatne podatke od Bolgarije z dopisi z dne 12. aprila 2012, 24. julija 2012, 10. decembra 2012, 7. maja 2013, 5. novembra 2013, 6. maja 2014, 6. junija 2014, 29. julija 2014, 29. aprila 2015, 14. decembra 2015, 26. aprila 2016, 15. septembra 2016, 20. oktobra 2016 in 3. aprila 2017.

(7)

Bolgarija je Komisiji posredovala dodatne podatke v dopisih z dne 7. junija 2012, 28. septembra 2012, 31. januarja 2013, 1. februarja 2013, 30. maja 2013, 2. oktobra 2013, 15. oktobra 2013, 2. decembra 2013, 3. januarja 2014, 6. februarja 2014, 22. aprila 2014, 14. maja 2014, 23. junija 2014, 4. avgusta 2014, 20. avgusta 2014, 1. septembra 2014, 13. septembra 2014, 23. septembra 2014, 1. junija 2015, 9. decembra 2015, 20. januarja 2016, 31. maja 2016, 12. oktobra 2016 in 7. novembra 2016.

(8)

Z dopisoma z dne 22. aprila 2014 in 12. oktobra 2016 je Bolgarija umaknila priglasitev v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje družbe BDZ Holding, ki je bila del ukrepov iz uvodne izjave 1. Z dopisom z dne 5. aprila 2017 je Bolgarija spremenila priglasitev z zmanjšanjem zneska dolga, ki ga je nameravala plačati prek ukrepa za plačilo dolga, ki je bil del ukrepov iz uvodne izjave 1.

(9)

V dopisu z dne 7. novembra 2016 se je Bolgarija izjemoma strinjala, da se ta sklep sprejme in priglasi samo v angleškem jeziku.

(10)

Upravičenke ukrepov so družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi, BDZ Passenger in BDZ Cargo, ki sta v 100-odstotni državni lasti in proti plačilu zagotavljata storitve železniškega potniškega in tovornega prometa v Bolgariji.

(11)

Delniška družba BDZ Holding (4) je bila ustanovljena leta 2001, ko so se Bolgarske nacionalne železnice razdelile na Nacionalno železniško infrastrukturno družbo (v nadaljnjem besedilu: NŽID) in ponudnika prevoznih storitev (v nadaljnjem besedilu: BDZ Holding).

(12)

Leta 2007 se je družba BDZ Holding preoblikovala v holding in ustanovila tri odvisne družbe, ki so dejavne v sektorjih tovornega prometa, potniškega prometa in vlečnih storitev. Matična družba BDZ Holding je imela v lasti potniške in tovorne vagone ter lokomotive, ki jih je dala v zakup svojim odvisnim družbam. Slednje so bile odgovorne za vzdrževanje voznega parka. Družba BDZ Holding je bila odgovorna tudi za odplačevanje dolgov, nastalih pred preoblikovanjem. Ker se je ta struktura izkazala za neučinkovito, so se vlečne službe leta 2010 združile v družbo BDZ Holding.

(13)

Leta 2011 je bilo lastništvo potniških in tovornih vagonov ter lokomotiv preneseno z družbe BDZ Holding na odvisni družbi BDZ Passenger in BDZ Cargo. Družba BDZ Holding je ostala lastnica vseh poslovno nepotrebnih osnovnih sredstev.

(14)

Družba BDZ Holding ima sedež v Sofiji, Bolgarija, in opravlja storitve tovornega in potniškega prometa na celotnem ozemlju Bolgarije, ki je v celoti upravičena do regionalne pomoči v skladu s členom 107(3)(a) Pogodbe.

(15)

BDZ Cargo, družba z omejeno odgovornostjo, je dejavna na mednarodnem in nacionalnem trgu železniškega tovornega prometa. Bolgarija je trg železniškega tovornega prometa liberalizirala leta 2007. Od takrat je nanj vstopilo več zasebnih subjektov. Leta 2016 je tržni delež družbe BDZ Cargo (v neto tonskih kilometrih) znašal 43 %, njeni glavni tekmeci pa so bili Bulgarian Railway Company (25 %), DB Schenker Rail Bulgaria (18 %), Bulmarket (6 %) in Rail Cargo (4 %).

(16)

Družba z omejeno odgovornostjo BDZ Passenger je edini ponudnik storitev notranjega potniškega prometa v Bolgariji. BDZ Passenger opravlja obveznost javne službe (v nadaljnjem besedilu: OJS), ki predstavlja približno 90 % trga železniškega potniškega prometa. Družba BDZ Passenger je leta 2009 podpisala pogodbo o OJS za obdobje 15 let (2010–2025).

(17)

V sklepu o začetku postopka je Komisija opredelila štiri ukrepe, ki bi lahko pomenili državno pomoč družbi BDZ Holding in njenima odvisnima družbama, BDZ Passenger in BDZ Cargo:

(18)

Bolgarija je predvidela dodelitev pomoči za prestrukturiranje v obliki šestih dokapitalizacij družbe BDZ Holding v višini 550 milijonov BGN (281 milijonov EUR) v letih 2011–2016, ki jo je priglasila Komisiji leta 2011. Vendar zadevni javni organi do danes še niso sprejeli dokončne odločitve o dodelitvi pomoči in sredstva niso bila plačana družbi BDZ Holding.

(19)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila mnenje, da bi pomoč za prestrukturiranje pomenila državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, in izrazila dvom glede združljivosti te pomoči z notranjim trgom.

(20)

Glede na podatke, ki jih je posredovala Bolgarija, so imele pred pristopom Bolgarije k Uniji 1. januarja 2007 družba BDZ Holding in njene odvisne družbe na dan 31. decembra 2006 neporavnane obveznosti in rezervacije v znesku 806 729 558 BGN (412 milijonov EUR).

(21)

Obveznosti in rezervacije družbe BDZ Holding so se nanašale na (i) posojila finančnih institucij, kot so Kreditanstalt für Wiederaufbau (v nadaljnjem besedilu „KfW“), Evropska banka za obnovo in razvoj („EBRD“) in Mednarodna banka za obnovo in razvoj („IBRD“), ki so bila namenjena zlasti obnovi voznega parka, pa tudi na (ii) s trgovino povezane obveznosti, med drugim do bolgarskega upravljavca železniške infrastrukture NŽID, rezervacije in obveznosti do zaposlenih in ponudnikov zavarovanj kot tudi druge obveznosti, vključno z obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o nakupu voznega parka, sklenjene med BDZ Holding, Siemens in KfW leta 2005. Zneski teh obveznosti in rezervacij so razčlenjeni, kot je prikazano v preglednici 1.

Preglednica 1

Pregled obveznosti in rezervacij družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb na dan 31. decembra 2006

(22)

Bolgarija je predvidela prevzem dela ali vseh obveznosti, ki so nastale družbi BDZ Holding in njenim odvisnim družbam pred 1. januarjem 2007.

(23)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila mnenje, da bi odpis obveznosti pomenil državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, in izrazila dvom glede združljivosti te pomoči z notranjim trgom. Bolgarija se ni sklicevala na uporabo niti ni utemeljila, ali je ukrep v skladu z zadevnimi zahtevami smernic za železniški promet (6). Komisija zato ni mogla sprejeti stališča o združljivosti te pomoči z notranjim trgom.

(24)

Glede na podatke, ki jih je posredovala Bolgarija, družba BDZ Holding in njene odvisne družbe niso plačevale vseh uporabnin za uporabo infrastrukture NŽID. Zato je v sklepu o začetku postopka navedeno, da neporavnane trgovinske obveznosti do NŽID znašajo 45 milijonov BGN.

(25)

Ker Bolgarija ni pojasnila izvora in razvoja teh trgovinskih obveznosti, je Komisija v sklepu o začetku postopka izrazila mnenje, da bi lahko neizterjava teh dolgov vključevala državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. V zvezi s tem je Komisija navedla, da bi lahko v skladu s sodno prakso neizterjava obveznosti s strani javnih podjetij (7) vključevala državno pomoč, če hipotetični udeleženec v tržnem gospodarstvu v enakem položaju ne bi ravnal na enak način kot javna podjetja in bi obveznosti izterjal (8). Vendar pa Komisija ni imela natančnih dejanskih dokazov, da NŽID ni sprejela ukrepov, ki bi jih skrben upnik v enakem položaju. Zato je Komisija pozvala Bolgarijo, da zagotovi podatke o tem, ali in kako je NŽID poskušala izterjati neporavnane obveznosti.

(26)

V obsegu, kot je bilo ugotovljeno, da ukrep vključuje državno pomoč, je Komisija izrazila pomisleke o njegovi skladnosti z notranjim trgom tudi v okviru takrat priglašene pomoči za prestrukturiranje in priloženega načrta prestrukturiranja. V zvezi s tem je Komisija pozvala Bolgarijo, da dopolni načrt prestrukturiranja, tako da zagotovi informacije o tem, kako bodo poravnani dolgovi do NŽID.

(27)

V podatkih, ki jih je zagotovila, Bolgarija navaja, da je družbi BDZ Holding v preteklosti povrnila davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) v višini 72 milijonov BGN (36,7 milijona EUR).

(28)

Ker na stopnji sklepa o začetku postopka Bolgarija ni pojasnila razlogov za povračilo DDV in ali je ravnala v skladu z Direktivo Sveta 2006/112/ES (9), je Komisija menila, da bi povračilo DDV lahko vključevalo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. V zvezi s tem je Komisija navedla, da v skladu s sodno prakso pojem pomoči ne zajema le pozitivnih učinkov, ampak tudi ukrepe, ki v različnih oblikah zmanjšujejo obremenitve, ki jih navadno imajo podjetja. Zato je Komisija pozvala Bolgarijo, da posreduje dodatne podatke o razlogih za povračilo DDV družbi BDZ Holding.

(29)

Konkurent družbe BDZ Cargo, ki je dejaven na področju zagotavljanja storitev železniškega tovornega prometa in ni želel razkriti svoje identitete, je podal pripombe o dveh ukrepih, opredeljenih v sklepu o začetku postopka.

(30)

Glede na načrtovano pomoč za prestrukturiranje (ukrep 1) je konkurent predlagal, da se neizrabljene lokomotive družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb BDZ Passenger in BDZ Cargo prodajo kot izravnalni ukrep. Konkurent je navedel, da družba BDZ Holding ni omogočila dostopa do svojega neizrabljenega voznega parka konkurentom, ki niso imeli nobenega drugega razpoložljivega vira za nakup ali zakup lokomotiv.

(31)

Kar zadeva neplačevanje zapadlih dolgov družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb NŽID (ukrep 3), je konkurent navedel, da morajo sicer vsi prevozniki tovora plačati enake uporabnine, vendar neizterjava akumuliranih obveznosti do NŽID ustvarja konkurenčno prednost za družbo BDZ Holding in njeni odvisni družbi. Poleg tega je konkurent zahteval, da se družbi BDZ naložijo izravnalni ukrepi v smislu Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah ter smernic za železniški promet in da se družba BDZ Cargo privatizira pod tržnimi pogoji.

(32)

V odgovoru na sklep o začetku postopka in naknadnih podatkih je Bolgarija predložila pripombe in dodatna pojasnila o dejstvih iz sklepa o začetku postopka.

(33)

Z dopisom z dne 22. aprila 2014 je Bolgarija umaknila priglasitev pomoči za prestrukturiranje. Vendar pa je bila pomoč za prestrukturiranje omenjena v poznejših navedbah in končno umaknjena z dopisom z dne 7. novembra 2016.

(34)

Bolgarija je navedla, da namerava namesto odobritve pomoči za prestrukturiranje družbi BDZ Holding refinancirati obveznosti družbe BDZ Holding s plačilom dela dolgov, ki so nastali in so bili neporavnani pred pristopom Bolgarije.

(35)

Bolgarija je pojasnila, da je 31. decembra 2006, dan pred njenim pristopom k Uniji, skupni znesek obveznosti in rezervacij družbe BDZ Holding znašal 806,7 milijona BGN (412 milijonov EUR), kot je prikazano v preglednici 1. Ob upoštevanju obveznosti, ki jih je odplačala družba BDZ Holding, in njenih finančnih potreb, je Bolgarija predvidela odpis obveznosti družbe BDZ Holding v znesku 601,9 milijona BGN (307,1 milijona EUR). Vendar pa je z dopisom z dne 5. aprila 2017 Bolgarija spremenila svojo priglasitev in zaprosila Komisijo, naj odobri plačilo dolga v višini 223,45 milijona BGN (114,25 milijona EUR). Po spremembi priglasitve se dolgovi, ki naj bi bili plačani, vključno z zamudnimi obrestmi, nanašajo na (i) še vedno neporavnane dolgove do KfW IPEX Bank iz predpristopnega obdobja in (ii) dolgove, nastale do imetnikov obveznic v zvezi z izdajo obveznic ISIN BG2100032072 z dne 19. novembra 2007 in do Ministrstva za finance, s katerimi naj bi refinancirali dolgove do KfW IPEX Bank, EBRD, IBRD, NŽID in NEC AD iz predpristopnega obdobja. Bolgarija je Komisiji posredovala podatke o neporavnanih zneskih in pojasnila, kakor je opisano v nadaljevanju (glej preglednico 2).

Preglednica 2

Obveznosti družbe BDZ Holding na dan 31. decembra 2006, za katere je bil predviden odpis

(36)

Glede obveznosti do IBRD in EBRD je Bolgarija pojasnila, da so ta posojila, sklenjena v letu 1995, zavarovana s 100-odstotnim državnim poroštvom. Ker družba BDZ Holding ni poravnala zapadlih plačil, je bilo aktivirano državno poroštvo in Ministrstvo za finance je moralo poravnati dolgove. Zato je v skladu z zakonom o javnem dolgu (10) država z dnem plačila pristopila k pravicam upnika, ki izhajajo iz posojilnih pogodb, v odnosu do družbe BDZ Holding do zneska izvedenih plačil. Družba BDZ Holding mora v celoti povrniti zneske, ki jih je država plačala IBRD in EBRD, vključno z zamudnimi obrestmi. V zvezi z drugimi dolgovi, ki so bili refinancirani z izdajo obveznic ISIN BG2100032072 z dne 19. novembra 2007, je Bolgarija predložila dokazila o plačilu dolgov v dobro KfW IPEX Bank, NŽID in NEC AD.

(37)

Bolgarija ne izpodbija trditve, da bi plačilo dolga vključevalo državno pomoč v korist družbe BDZ Holding. Vendar pa Bolgarija meni, da bi bilo plačilo dolgov združljivo z notranjim trgom v skladu s točkami 56 do 60 smernic za železniški promet, kot je navedeno spodaj.

(38)

Prvič, vse obveznosti so bile jasno določeni posamezni dolgovi, ki so nastali pred pristopom Bolgarije k Uniji. Bile so zabeležene v konsolidiranem računovodskem izkazu družbe BDZ Holding pred datumom pristopa in/ali izhajale so iz pogodb, ki so bile nepreklicno sklenjene pred tem datumom.

(39)

Drugič, vse obveznosti, za katere je bil predviden odpis, so bile neposredno povezane z dejavnostjo potniškega in tovornega železniškega prometa in so nastale predvsem kot posojila za nakup električnih ali dizelskih motornih vlakov ter za popravilo in posodabljanje tovornih vagonov v lasti družbe in za kritje neporavnanih obveznosti, ki se nanašajo na zagotavljanje storitev železniškega prometa, na primer obveznosti do NŽID.

(40)

Tretjič, družba BDZ Holding je bila leta 2016 pretirano zadolžena in je izpolnjevala vsa merila, določena v bolgarski zakonodaji, da se proti njej sproži postopek zaradi insolventnosti. Zaradi pretirane zadolženosti družba ni mogla poslovati na trdni finančni osnovi. Družba zaradi akumuliranih zapadlih obveznosti ni bila sposobna izpolnjevati svojih kapitalskih potreb, ki so izhajale iz njenega poslovanja. Mednarodni upniki družbe niso želeli sprejeti reprogramiranja dolgov brez državnega poroštva, ki bi po navedbah Bolgarije verjetno povzročil dodatne pomisleke glede državne pomoči. V poslovnem načrtu družbe BDZ Holding je prikazano, da bi bilo za izboljšanje njenih finančnih kazalnikov potrebno plačilo dolgov, nastalih pred pristopom.

(41)

Četrtič, edini namen plačila dolga je razbremeniti družbo BDZ Holding dolgov, ki so nastali pred pristopom Bolgarije k Uniji, in normalizirati finančni položaj družbe. Plačilo teh dolgov je znotraj tega, kar je razumno potrebno za povrnitev finančne sposobnosti preživetja družbe.

(42)

Petič, odpis obveznosti ne bi dal družbi BDZ Holding take konkurenčne prednosti, da bi onemogočila razvoj učinkovite konkurence na trgu. Prav tako ne bi povečal sposobnosti družbe BDZ Holding niti spremenil njenega tržnega položaja ali ji omogočil vstopa na nove trge v drugih državah članicah. Poleg tega novih prevoznikov to ni odvrnilo od vstopa na trg, saj je poleg družbe BDZ Cargo na bolgarskem trgu železniškega prometa trenutno dejavnih osem prevoznikov (11).

(43)

Poleg tega je Bolgarija pojasnila, da je težak finančni položaj družbe omejeval njene možnosti za naložbe. Zaradi pomanjkanja virov so bila izvedena samo nujna (bodisi redna bodisi izredna) popravila, večja popravila pa so bila preložena. 94 % potniških vagonov je starejših od 15 let in 90 % tovornih vagonov je starejših od 29 let. 90 % dizelskih motornih vlakov in 45 % električnih motornih vlakov je starejših od 30 let. Produktivnost tirnih vozil in lokomotiv, ki pripadajo družbi, je znatno nižja od povprečja Unije. Omejena popravila so povzročila vztrajno slabšanje železniških storitev in odpoved vlakov.

(44)

Bolgarija je tudi izpostavila, da je družbi BDZ Holding grozila prisilna izterjava, na primer prodaja njenih sredstev ali zamrznitev njenih bančnih računov s strani mednarodnih upnikov, po tem ko je plačilo njihovih terjatev odredilo High Court of Justice v Londonu.

(45)

V odgovor na poziv v sklepu o začetku postopka za predložitev podatkov o tem, ali in kako je NŽID izterjala pretekle dolgove in kako namerava pobrati ali izterjati neporavnane dolgove, je Bolgarija zatrdila, da so družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi redno odplačevale svoje dolgove do NŽID in da to še vedno počnejo. V podporo svoji trditvi je Bolgarija predložila podatke o gibanju zneskov, ki jih NŽID dolgujejo družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi za uporabnine za uporabo infrastrukture, oskrbo z električno energijo in druge spremljajoče storitve, ki so bili izračunani na podlagi seznama uporabnin NŽID, ki se je uporabljal za vse železniške prevoznike.

(46)

Bolgarija je ugotovila, da je po sprejetju sklepa o začetku postopka, med novembrom 2011 in avgustom 2016, družba BDZ Holding skupno plačala NŽID 503,2 milijona BGN (257 milijonov EUR). Plačilo je bilo izvedeno z bančnimi nakazili, pobotom dolgov NŽID do družbe BDZ Holding in s konverzijami dolga v lastniški delež.

(47)

Bolgarija trdi, da je NŽID sprejela vse potrebne ukrepe za izterjavo zapadlih obveznosti od družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb, vendar brez sprožitve sodnih postopkov. Bolgarija ugotavlja, da so potekali redni sestanki med NŽID in družbo BDZ Holding, kjer se je razpravljalo o plačilu neporavnanih obveznosti. NŽID je tudi redno pošiljala dopise družbi BDZ Holding, vključno z notarsko overjenim obvestilom (12), v katerem je zahtevala plačilo neporavnanih obveznosti in obresti za zapadle obveznosti (13).

(48)

NŽID je zaračunala zamudne obresti na zapadle obveznosti v skladu z odlokom Sveta ministrov št. 100 o izračunu zakonskih zamudnih obresti v domači in tuji valuti (14) (v nadaljnjem besedilu: odlok št. 100) z dne 29. septembra 2012. Bolgarija je navedla, da je v skladu z odlokom št. 100 letna zakonska zamudna obrestna mera za obveznosti v BGN sestavljena iz temeljne obrestne mere Bolgarske narodne banke, ki velja od 1. januarja ali 1. julija zadevnega leta, povečane za premijo za tveganje v višini 10 %. Septembra 2016 naj bi stroški obresti znašali 23,3 milijona BGN (12 milijonov EUR).

(49)

Bolgarija trdi, da je NŽID ravnala kot upnik v tržnem gospodarstvu, saj je bilo ekonomsko bolj smiselno izterjati neporavnane obveznosti, ki sta jih priznali obe strani, kot pa sprožiti stečajni postopek in tvegati, da dolžnik preneha opravljati dejavnost. Bolgarija je izjavila, da bi morala NŽID v kolkovini kriti stroške sodnega postopka, ki so znašali 4 % terjatve. Poleg tega, če bi bil sprožen sodni postopek, NŽID ne bi mogla v celoti uveljavljati svoje terjatve, ker bi morale družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi poplačati vse svoje obveznosti, ne da bi dale prednost določenemu upniku. Ker so družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi glavne stranke NŽID, kar potrjuje dejstvo, da je mogoče 77 % prihodkov NŽID v letu 2015 pripisati družbi BDZ Holding in njenima odvisnima družbama, bi imel po navedbah Bolgarije stečaj družbe BDZ Holding negativen vpliv na donosnost NŽID in njeno zmožnost, da ustrezno vzdržuje nacionalno železniško omrežje.

(50)

NŽID je bila družbi BDZ Holding dolžna za opravljene storitve, ki se med drugim nanašajo na različne vozovnice, ki so bile brezplačne ali na voljo po znižani ceni zaposlenim pri NŽID in njihovim družinskim članom, najem objektov in prostorov na prostem in v zaprtih prostorih, ki so bili last družbe BDZ Holding, oskrbo z električno energijo za vleko, prevoz blaga po železnici, pretovarjanje in servisiranje delovnih vlakov. Bolgarija je navedla, da je v obdobju od leta 2008 do leta 2011 NŽID ustvarila dolgove do družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb v skupnem znesku 45 532 415 BGN (23,8 milijona EUR), kot je povzeto vTable 3. V avgustu 2016 so neporavnane terjatve NŽID do družbe BDZ Holding znašale 1 094 367 BGN (0,6 milijona EUR).

Preglednica 3

Dolgovi NŽID do družbe BDZ Holding v obdobju 2008–2011

(51)

V odgovor na poziv v sklepu o začetku postopka za predložitev podatkov o tem, ali in kako NŽID namerava pobrati ali izterjati neporavnane dolgove, je Bolgarija navedla, da sta NŽID in družba BDZ Holding 1. decembra 2012 in 31. maja 2013 sklenili sporazuma, v skladu s katerima sta priznali nekatere vzajemne terjatve in se odločili za delno poplačilo neporavnanih obveznosti s konverzijo dolga v lastniški delež. Cilj konverzije dolga v lastniški delež je bil poravnati priznane obveznosti družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb do NŽID z zagotavljanjem sredstev, ki bi bila koristna za NŽID in so imela dobro raven likvidnosti. Ta posel je bil dovoljen na podlagi nacionalne zakonodaje, zlasti odstavka 2 člena 65 zakona o pogodbah in obveznostih, njegova pravna podlaga pa so bili sklepi Sveta ministrov.

(52)

Bolgarija je v navedbah z dne 7. novembra 2016 poudarila, da je v obdobju 2013–2016 skupni znesek pretvorjenih sredstev, vključno z DDV, znašal 25,9 milijona BGN (13,3 milijona EUR). Prva faza konverzije v višini 23 milijonov BGN (11,8 milijona EUR) je bila izvedena decembra 2013 na podlagi sklepa Sveta ministrov št. 481/12.8.2013. Poleg tega so bile decembra 2015 in avgusta 2016 na podlagi sklepov Sveta ministrov št. 965/10.12.2015 in št. 626/29.7.2016 v lastniške deleže pretvorjene nepremičnine v višini 1,1 milijona BGN (0,58 milijona EUR) oziroma 1,8 milijona BGN (0,9 milijona EUR). Sredstva, ki so bila predmet konverzije, so bila določena vnaprej glede na potrebe strank v zvezi z njihovo nadaljnjo uporabo. Bolgarija je navedla, da je NŽID na ta način pridobila 16 nepremičnin, med drugim objekte trajektnega kompleksa v Varni in poslovno stavbo v mestu Stara Zagora.

(53)

Bolgarija je navedla tudi, da se je NŽID neodvisno odločila za sredstva, ki so bila zanjo poslovno zanimiva. Bolgarija je v potrditev tej trditvi navedla, da je avgusta 2016 NŽID zavrnila predlagano konverzijo dolga v lastniški delež v zvezi z določenimi sredstvi, zato je BDZ pretvorila sredstva v znesku 1,8 milijona BGN (0,9 milijona EUR) namesto 10 milijonov BGN (5,1 milijona EUR). Postopek je bil pregleden. Pretvorjena sredstva so ocenili neodvisni cenilci s potrdili, ki jih je izdala Zbornica neodvisnih cenilcev v Bolgariji. Vrednost sredstev je bila določena na podlagi tržnih načel in metod v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi vrednotenja, ki so opredeljeni v bolgarski zakonodaji. Po navedbah Bolgarije se lahko ta sredstva prodajo na nepremičninskem trgu po okvirni ceni, ki so jo določili neodvisni cenilci. Končne cene, dogovorjene med družbo BDZ Holding in NŽID, so imele podoben razpon kot cene iz cenitev.

(54)

Zato Bolgarija meni, da je NŽID ravnala kot upnik v tržnem gospodarstvu in da so bile konverzije dolga v lastniški delež dogovorjene in izvedene pod običajnimi tržnimi pogoji.

(55)

Bolgarija trdi, da je zaradi napačne razlage in uporabe veljavne nacionalne zakonodaje s strani družbe BDZ Holding slednja napačno plačala DDV v višini 72 milijonov BGN (36,8 milijona EUR) na znesek nadomestil za OJS za obdobje od 1. decembra 2004 do 29. februarja 2008. Napaka je bila odkrita v revizijskem poročilu Nacionalne agencije za javne prihodke leta 2009. Bolgarija pojasnjuje, da je družba BDZ Holding sprejela potrebne pravne ukrepe v skladu z zakonikom o davčnem postopku in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: DOPK) za izterjavo neupravičeno plačanega DDV s povračilom. Znesek neupravičeno plačanega davka je bil določen z akti, ki jih je izdala nacionalna uprava za javne prihodke in davke.

(56)

Bolgarija navaja tudi, da je bila družba pooblaščena za OJS na podlagi pogodbe o OJS z dne 29. junija 2004, ki sta jo septembra 2004 podpisala bolgarsko Ministrstvo za promet in komunikacije ter družba BDZ Holding. Nadomestilo za OJS na podlagi pogodbe o OJS je bilo dodeljeno za kritje izgub, nastalih pri zagotavljanju prevoznih storitev. Poleg tega so za zagotavljanje storitev in nadomestilo v skladu s pogodbenimi pogoji veljali pogoji, povezani s številom vlakov, sedežev in ur. Povrh tega se je nadomestilo lahko zmanjšalo, če navedene zahteve glede kilometrov, sedežev in ur niso bile izpolnjene.

(57)

Bolgarija pojasnjuje, da v skladu s členom 29 zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: ZDDV), ki je veljal do 31. decembra 2006, davčna osnova za opravljanje storitev vključuje tudi vsa finančna sredstva, ki jih izvajalec storitev prejme in črpa ter so neposredno povezana z zagotavljanjem teh storitev, vključno s subvencijami. Bolgarija je nadalje pojasnila, da je treba v skladu s členom 20(6) ZDDS vsa finančna sredstva (na primer subvencije), ki so neposredno povezana z dobavo blaga ali opravljanjem storitev, šteti za nepovratna sredstva iz državnega proračuna ali od drugega subjekta, ki predstavljajo dodatno plačilo za blago ali storitve. Na podlagi izjav Nacionalne agencije za javne prihodke (15) je Bolgarija trdila, da so subvencije, prejete za kritje izgub, stroškov ali pridobitev sredstev, zunaj področja uporabe ZDDS, kar velja za pogodbo o OJS. V zvezi s tem je Bolgarija pojasnila, da so nacionalne določbe dovoljevale povračilo DDV na podlagi odmere DDV, ki so jo izdali organi za javne prihodke po naknadnem preverjanju in reviziji. Poleg tega je Bolgarija trdila, da pred pristopom k Uniji ni bila dolžna v celoti uskladiti svoje zakonodaje o DDV.

(58)

Po navedbah Bolgarije so bile bolgarske pravne določbe o DDV v celoti usklajene z Direktivo 2006/112/ES z dnem 1. januarja 2007, ko je stopil v veljavo novi ZDDS. Bolgarija je tudi navedla, da v skladu s členom 26(3) novega ZDDS davčna osnova za opravljanje storitev vključuje tudi vsa finančna sredstva (na primer subvencije), ki jih izvajalec storitev prejme in črpa ter so neposredno povezana z zagotavljanjem teh storitev. Bolgarija je nadalje pojasnila, da je treba v skladu z novim ZDDS vsa finančna sredstva (na primer subvencije), ki so neposredno povezana z dobavo blaga ali opravljanjem storitev, šteti za nepovratna sredstva iz državnega proračuna ali od drugega subjekta, ki predstavljajo dodatno plačilo za blago ali storitve. Vendar so po navedbah Bolgarije subvencije, prejete za kritje izgub in stroškov, vključno s pridobitvijo ali likvidacijo sredstev, zunaj področja uporabe novega ZDDS.

(59)

Po navedbah Bolgarije so napako, namreč nepravilno zaračunavanje DDV na prihodke iz opravljanja storitev OJS za obdobje od 1. decembra 2004 do 29. februarja 2008, odkrili pristojni davčni organi med pregledom. V zvezi s tem je Bolgarija pojasnila, da so bile na podlagi teh ugotovitev pristojnih davčnih organov sprejete odločbe o odreditvi povračila in pripravljeno je bilo poročilo davčne revizije št. 29010038 z dne 7. februarja 2011 v skladu z bolgarskim zakonikom o davčnem postopku in zavarovanju (16). Bolgarija je pojasnila tudi, da so bili postopki za povračilo DDV določeni v členih 128 in 129 bolgarskega zakonika o davčnem postopku in zavarovanju.

(60)

Zato po mnenju Bolgarije povračilo neupravičeno zaračunanega DDV ni pomenilo državne pomoči.

(61)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 32 in 34, je Bolgarija umaknila svojo priglasitev pomoči za prestrukturiranje družbi BDZ Holding (ukrep 1). Bolgarija je navedla, da je namesto tega nameravala plačati dolgove, ki so nastali družbi BDZ Holding pred pristopom Bolgarije k Uniji 1. januarja 2007 (ukrep 2).

(62)

V skladu s členom 10 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 lahko zadevna država članica pravočasno umakne uradno priglasitev, preden Komisija sprejme sklep o pomoči. V skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2015/1589 mora Komisija v primerih, ko je že sprožila formalni postopek preiskave, medtem ko je bila priglasitev umaknjena, ta postopek zaključiti.

(63)

Komisija ugotavlja, da pomoč za prestrukturiranje še ni bila dodeljena. Ker je Bolgarija umaknila priglasitev in družbi BDZ Holding ne bo dodelila pomoči za prestrukturiranje v višini 550 milijonov BGN, je treba formalni postopek preiskave v zvezi s priglašenim ukrepom pomoči za prestrukturiranje v skladu s členom 108(2) Pogodbe zaključiti.

(64)

Na podlagi člena 107(1) PDEU je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(65)

Merila iz člena 107(1) Pogodbe so kumulativna. Zato morajo biti za ugotovitev, ali državni ukrep pomeni pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(66)

V skladu z ustaljeno sodno prakso mora Komisija najprej ugotoviti, kdo bo(do) upravičenec(-ci) ukrepa 2. Člen 107(1) Pogodbe se nanaša na pojem podjetja pri opredelitvi upravičenca pomoči. Sodišča Unije so potrdila, da podjetje v smislu te določbe ni nujno le ena pravna oseba, ampak lahko zajema skupino podjetij (17). Ključno merilo pri določanju, ali gre za podjetje v smislu te določbe, je, ali je udeležena kakšna „gospodarska enota“. Gospodarsko enoto lahko sestavlja več pravnih oseb. Ta gospodarska enota se nato obravnava kot upoštevno podjetje. Pri tem sodišča Unije štejejo za pomembnega obstoj nadzornega deleža ter druge funkcionalne, gospodarske in organizacijske povezave (18).

(67)

V zadevnem primeru je Bolgarija navedla, da je družba BZD Holding pravni subjekt, čigar dolgovi, ki so nastali pred letom 2007, bodo plačani. Pravzaprav, kot je navedeno v uvodnih izjavah 34, 35 in 36, Bolgarija meni, da je družba BDZ Holding edini upravičenec ukrepa 2. Vendar pa več dejavnikov kaže, da zadevno podjetje ni omejeno samo na pravno osebo BDZ Holding.

(68)

Prvič, glede lastniških razmerij je treba opozoriti, da ima družba BDZ Holding v lasti 100 % delnic tako BDZ Passenger kot BDZ Cargo. To pomeni, da družba BDZ Holding nadzoruje vse poslovne dejavnosti družb BDZ Passenger in BDZ Cargo, oblikuje skupno politiko upravljanja in določa cilje za obe odvisni družbi.

(69)

Drugič, glavni namen prvotnih posojil sta bila nakup in popravilo sredstev, ki jih uporabljata družbi BDZ Passenger in BDZ Cargo, kot so lokomotive ter tovorni in potniških vagoni. Plačilo dolgov se torej nanaša na storitve železniškega prometa, ki jih zagotavljata obe odvisni družbi. Po preoblikovanju leta 2007 je imela družba BDZ Holding v lasti vozni park, ki ga je dajala v najem družbama BDZ Cargo in BDZ Passenger, po preoblikovanju leta 2011 pa je bil vozni park prenesen na odvisni družbi BDZ Cargo in BDZ Passenger (glej uvodni izjavi 12 in 13). Zato ukrep 2, ki je bil odobren za plačilo dolgov, ki so izhajali iz financiranja voznega parka, dejansko koristi družbama BDZ Cargo in BDZ Passenger.

(70)

Glede na te vidike je treba poleg družbe BDZ Holding tudi njeni odvisni družbi Passenger in BDZ Cargo šteti za upravičenki plačila dolga. Iz opisa dejavnosti družb BDZ Passenger in BDZ Cargo iz oddelka 2.1 izhaja, da sta obe družbi del ene gospodarske enote pod nadzorom družbe BDZ Holding in obe zagotavljata storitve proti plačilu v Bolgariji. Komisija zato meni, da z zagotavljanjem storitev železniškega potniškega in tovornega prometa kot tudi upravljanja in usklajevanja teh dejavnosti družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi BDZ Passenger in BDZ Cargo opravljajo gospodarsko dejavnost in torej pomenijo podjetja v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(71)

Da bi ukrep pomenil državno pomoč, se mora zadevni ukrep financirati iz državnih sredstev, odločitev o odobritvi ukrepa pa mora biti mogoče pripisati državi (19).

(72)

Plačilo dolga se bo financiralo neposredno iz bolgarskega državnega proračuna in odobrili ga bodo centralni organi te države članice.

(73)

Zato plačilo dolga vključuje uporabo državnih sredstev, o kateri tudi odloča država in jo je njej mogoče pripisati.

(74)

Prednost v smislu člena 107(1) Pogodbe je vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. brez posredovanja države (20). Pomemben je le učinek ukrepa na podjetje, ne pa vzrok ali cilj posredovanja države (21).

(75)

V tem primeru bo Bolgarija plačala 223,45 milijona BGN (114,25 milijona EUR) dolgov, neposredno povezanih z železniškimi dejavnostmi družbe BDZ Holding. Noben razumen udeleženec v tržnem gospodarstvu ne bi odpisal tako velikih obveznosti brez kakršnega koli nadomestila. Poleg tega bo ukrep razbremenil družbo BDZ Holding obveznosti plačila dolga, s čimer se bodo sprostila sredstva, ki jih bodo družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi lahko uporabile za razvoj svojih dejavnosti in izboljšanje finančnih kazalnikov.

(76)

Zato se sklene, da bo odločitev Bolgarije, da odpiše obveznosti družbe BDZ Holding, dodelila gospodarsko prednost družbam BDZ Holding, BDZ Passenger in BDZ Cargo, ki je ne bi pridobile pod običajnimi tržnimi pogoji.

(77)

Državni ukrep mora dajati prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“, da bi sodil v področje uporabe člena 107(1) Pogodbe. Zato se lahko za državno pomoč štejejo le ukrepi v korist podjetij, s katerimi je prednost dodeljena selektivno. Plačilo dolga bo koristilo samo družbi BDZ Holding in njenima odvisnima družbama, zato je selektivno v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(78)

Ugotovljeno je, da bo načrtovano plačilo dolga zagotovilo selektivno gospodarsko prednost družbi BDZ Holding in njenima odvisnima družbama BDZ Passenger in BDZ Cargo.

(79)

Predpostavlja se, da obstaja izkrivljanje konkurence v smislu člena 107(1) Pogodbe, ko država dodeli finančno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, v katerem obstaja ali bi lahko obstajala konkurenca (22).

(80)

V zvezi s tem je Bolgarija leta 2002 odprla trg železniškega tovornega prometa za druge domače prevoznike, ustanovljene v Bolgariji. Trg železniškega tovornega prometa se je v Uniji prvič odprl konkurenci v vseevropskem železniškem omrežju za prevoz blaga 15. marca 2003 s prvim železniškim paketom (23). Drugi železniški paket je 1. januarja 2006 liberaliziral ves mednarodni tovorni promet, nacionalni železniški tovorni promet pa 1. januarja 2007 (24). Vendar je več držav članic pred tem datumom enostransko liberaliziralo svoje nacionalne trge.

(81)

Tržni delež družbe BDZ Cargo na bolgarskem trgu železniškega tovornega prometa je leta 2016 znašal 43 %. Družba BDZ Cargo neposredno konkurira drugim prevoznikom v železniškem tovornem prometu na tem trgu, kot je navedeno v uvodni izjavi 15.

(82)

Kar zadeva potniški promet, je tretji železniški paket odprl trg za mednarodni potniški promet 1. januarja 2010 (25). To se nanaša samo na mednarodne storitve, vendar vključuje dejavnosti upravičencev na teh progah. V vsakem primeru dejstvo, da je prevozna družba, ki je dejavna le v eni državi članici, ne izključuje možnosti, da pomoč izkrivlja trgovino znotraj Unije, kot je Sodišče ugotovilo v sodbi Altmark Trans  (26). V zvezi s tem je treba opozoriti, da je od leta 1995 več držav članic enostransko odprlo svoj železniški potniški promet in da vsaka prednost, dodeljena železniškemu prevoznemu podjetju v eni državi članici, lahko zmanjša možnosti trgovanja za konkurenta iz druge države članice na tem geografskem trgu.

(83)

Komisija zato ugotavlja, da bo ukrep izkrivljal ali bi lahko izkrivljal konkurenco na notranjem trgu.

(84)

Kadar pomoč države članice okrepi položaj enega podjetja v razmerju do drugih konkurenčnih podjetij v trgovini znotraj Skupnosti, se šteje, da pomoč vpliva na ta zadnja podjetja (27). Zadostuje, da prejemnik pomoči konkurira drugim podjetjem na trgih, odprtih za konkurenco (28).

(85)

V tem primeru je upravičenec pri zagotavljanju storitev konkurent drugim podjetjem, ki opravljajo prevozne storitve na notranjem trgu, od katerih so nekatere čezmejne. Zato selektivna gospodarska prednost, dodeljena družbi BDZ Holding in njenima odvisnima družbama BDZ Passenger in BDZ Cargo z načrtovanim plačilom dolga, krepi njen gospodarski položaj, saj bo zaradi nje razbremenjena dolgov, nastalih pred letom 2007. To pomeni, da bodo družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi zagotavljale železniške prevozne storitve na notranjem trgu, ne da bi krile vse nastale stroške naložb in poslovanja.

(86)

Zato Komisija ugotavlja, da bi načrtovano plačilo dolga lahko vplivalo na trgovino med državami članicami.

(87)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da plačilo dolga, ki ga namerava izvesti Bolgarija, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(88)

Države članice morajo v skladu s členom 108(3) Pogodbe priglasiti vse načrte za dodelitev ali spremembo pomoči in ne smejo izvajati predlaganih ukrepov, dokler v postopku priglasitve ni sprejet dokončen sklep.

(89)

Ker plačilo dolga v korist družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb še ni bilo izvedeno, Komisija meni, da je Bolgarija spoštovala obveznosti iz člena 108(3) Pogodbe (29).

(90)

Ker plačilo dolga pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, mora Komisija oceniti, ali se lahko šteje, da je ukrep združljiv z notranjim trgom.

(91)

Člen 107(3) Pogodbe določa nekatere izjeme od splošnega pravila iz člena 107(1) Pogodbe glede nezdružljivosti državne pomoči z notranjim trgom. Člen 107(3)(c) Pogodbe določa: „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“, se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom.

(92)

V zvezi s tem oddelek 4 smernic za železniški promet določa okvir za oceno, ali bi morala Komisija razglasiti pomoč prevoznikom v železniškem prometu za plačilo dolga združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe.

(93)

Komisija se strinja z Bolgarijo, kar zadeva uporabo oddelka 4 smernic za železniški promet za oceno združljivosti plačila dolga. Točka 54 smernic za železniški promet določa, da „Komisija v okviru člena 9 Direktive Sveta 91/440/EGS (30) poleg tega meni, da bi bilo treba takšne pomoči pod določenimi pogoji odobriti, če ni prisotno finančno prestrukturiranje, kadar se plačilo nanaša na stare dolgove, nastale pred začetkom veljavnosti Direktive 2001/12/ES, ki določa pogoje za odprtje sektorja konkurenci“. V skladu s točko 56 smernic za železniški promet je treba v primeru držav članic, ki so k Uniji pristopile po začetku veljavnosti Direktive 2001/12/ES, datum pristopa šteti za datum, s katerim se ta direktiva uporablja za te državne članice. Ustrezni datum za namene ugotavljanja, kateri dolg iz predpristopnega obdobja se lahko plača v skladu s smernicami za železniški promet, je torej 1. januar 2007.

(94)

Bolgarija trdi, da je načrtovano plačilo dolga v skladu z vsemi pogoji o združljivosti, določenimi v smernicah za železniški promet. Posledično mora Komisija oceniti to trditev. V skladu s točkami 55 do 61 smernic za železniški promet se lahko pomoč za plačilo dolgov, nastalih pred pristopom Bolgarije k Uniji, šteje za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe, če je izpolnjenih naslednjih pet kumulativnih pogojev:

(95)

Smernice za železniški promet zahtevajo, da mora(jo) biti dolg(ovi), ki naj bi se plačal(i), jasno določen(i) posamezen(-ni) in, v primeru Bolgarije, nastal(i) pred njenim pristopom k EU. Iz smernic za železniški promet izhaja, da združenih dolgov ali neopredeljenega dolga ni mogoče povrniti. Na primer, povračilo ne bi bilo dovoljeno, če bi se načrtovalo plačilo splošnih postavk dolga, npr. „dolg do vseh dobaviteljev“. Prav tako povračilo ne bi bilo dovoljeno, če bi bilo načrtovano celotno plačilo združenih postavk dolga do enega upnika brez razlikovanja, npr. „skupne obveznosti do določene banke“, ki izhajajo iz raznih sestavin, kot so prekoračitve stanj na računih, garancije ali dolgoročna posojila.

(96)

Bolgarija predvideva plačilo 223,45 milijona BGN (114,25 milijona EUR) dolga družbe BDZ Holding. Kot je opisano v uvodni izjavi 35 in preglednici 2, znesek 223,45 milijona BGN, ki naj bi bil plačan, izhaja iz finančnih obveznosti, nastalih pred pristopom Bolgarije k Uniji, ki so bile neporavnane na dan pristopa, ali naknadnega dolga, ki je nastal družbi BDZ Holding in je nadomestil ali refinanciral dolg, nastal pred pristopom Bolgarije k Uniji, kar je zabeleženo v konsolidiranem računovodskem izkazu družbe BDZ Holding za leto 2006 in/ali podatkih o plačilih zadevnih posojil. Vsak dolg, ki naj bi se plačal, se lahko določi posamezno, kot izhaja iz posojilnih pogodb (finančni upniki KfW IPEX Bank, EBRD, IBRD) ali rednih pogodbenih odnosov z določenimi dobavitelji železniških infrastrukturnih storitev (NŽID) ali elektroenergetskih storitev (NEC AD) pred pristopom.

(97)

Enako velja za posamezno določene obveznosti iz dolgov družbe BDZ Holding do imetnikov obveznic izdaje ISIN BG2100032072 z dne 19. novembra 2007 in Ministrstva za finance, ko je slednje postalo upnik družbe BDZ Holding (glej uvodni izjavi 35 in 36 ter preglednico 2). Oba dolgova sta natančno posamezno določena, iztržek pa se je uporabil za refinanciranje natančno opredeljenega dolga iz predpristopnega obdobja, ki ga družba BDZ Holding ni mogla poravnati in odplačati z lastnimi sredstvi. Iz tega izhaja, da so trenutno neporavnani zneski zgolj preneseni podedovani dolg iz preteklosti.

(98)

Nazadnje, ker znesek 223,45 milijona BGN dolga, ki naj bi se plačal, izhaja iz jasno določenih posameznih dolgov, nastalih pred pristopom Bolgarije k EU, ni treba sprejeti stališča o tem, ali bi lahko bili po smernicah za železniški promet zakonito plačani tudi drugi dolgovi, vključno z rezervacijami in trgovinskimi obveznostmi družbe BDZ Holding, ki jih je Bolgarija tudi opredelila kot dolg iz predpristopnega obdobja (preglednica 1 in uvodni izjavi 35 in 20) in ki znašajo toliko, kolikor znaša razlika med 806,7 milijona BGN in 223,45 milijona BGN. Dolg v višini te razlike je izključen iz področja uporabe tega sklepa.

(99)

Zato se sklene, da je cilj zadevnega ukrepa plačilo 223,45 milijona BGN jasno določenih posameznih dolgov, nastalih pred pristopom Bolgarije k Uniji.

(100)

Bolgarija je navedla, da so bili vsi dolgovi, ki so nastali družbi BDZ Holding, neposredno povezani z dejavnostjo potniškega in tovornega železniškega prometa (glej uvodno izjavo 39).

(101)

Komisija ugotavlja, da so dolgovi, ki naj bi bili plačani, dejansko nastali v zvezi s financiranjem obnove in popravila voznega parka, na primer v zvezi z nakupom dizelskih in električnih motornih vlakov ali posodabljanjem tovornih vagonov v lasti družbe. Z dolgovi, kot so neporavnane obveznosti do NŽID, se je financiralo tudi zagotavljanje železniških storitev družbe BDZ Holding. Te dejavnosti so glavna poslovna dejavnost družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb ter so neposredno povezane z dejavnostjo železniškega prometa.

(102)

Zato Komisija meni, da so zadevni dolgovi neposredno povezani z dejavnostjo železniškega prometa.

(103)

Bolgarija je trdila, da se je v skladu z veljavno bolgarsko zakonodajo družba BDZ Holding lahko potrdila kot insolventna in pretirano zadolžena ter da je izpolnjevala vsa merila, določena v bolgarski zakonodaji, da se proti njej sproži postopek zaradi insolventnosti. To je veljaven pokazatelj pretirane zadolženosti. Poleg tega je Bolgarija navedla, da družba zaradi svoje zadolženosti ni mogla izpolnjevati svojih finančnih obveznosti.

(104)

Skupna vrednost dolgov družbe BDZ Holding je 31. decembra 2006 znašala 806,7 milijona BGN in je predstavljala 78 % celotnega kapitala (lastniškega kapitala in dolga) družbe, razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom pa je bilo štiri. Finančno stanje družbe BDZ Holding se je znatno poslabšalo od leta 2007. Od leta 2011 se je razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom družbe BDZ Holding povzpelo nad 7,5 (9), in sicer je znašalo 14 leta 2012, 15 leta 2013, – 209 leta 2014 in – 33 oktobra 2015 (31). Poleg tega so oktobra 2015 neporavnane obveznosti družbe BDZ Holding v višini 499,1 milijona BGN (255 milijonov EUR) predstavljale 86 % knjigovodske vrednosti sredstev v višini 582,4 milijona BGN (298 milijonov EUR).

(105)

Komisija nadalje ugotavlja, da družba BDZ Holding ni bila zmožna v celoti poravnati svojih finančnih obveznosti, čeprav je odplačala 724 milijonov BGN (370 milijonov EUR) neporavnanih dolgov v obdobju od 1. januarja 2007 do 28. septembra 2016. Zaradi zapadlih obveznosti do mednarodnih upnikov je High Court of Justice v Londonu 20. julija 2015 odredil družbi BDZ, da mora plačati 66,7 milijona EUR (130,4 milijona BGN) z zamudnimi obrestmi po 8-odstotni letni obrestni meri (32).

(106)

Poleg tega bi glede na pretirano zadolženost družba BDZ Holding imela resne težave pri izpolnjevanju svojih obveznosti in bi lahko bila sčasoma likvidirana, če se dolg ne bi plačal.

(107)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija meni, da se družba BDZ Holding sooča s pretirano zadolženostjo, kar ovira njeno zdravo finančno upravljanje.

(108)

Poleg tega mora biti pomoč nujna, da bi se odpravilo stanje pretirane zadolženosti, ker predvidljivi razvoj konkurence na trgu družbi BDZ Holding in njenim odvisnim družbam ne bi omogočil saniranja finančnega položaja v razumnem času.

(109)

Zaradi svoje zadolženosti družba BDZ Holding ni mogla izpolniti vseh svojih finančnih obveznosti in je v zaostanku pri naložbah v posodobitev voznega parka. Zaradi zaostanka pri naložbah v posodobitev voznega parka in vzdrževanje je vozni park družbe prestar in delno zastarel. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je 82 % potniških vagonov družbe BDZ Passenger starejših od 20 let in da je 74 % njenih lokomotiv starejših od 25 let. Leta 2015 je bilo približno 50 % lokomotiv družbe BDZ Cargo v popravilu ali v nedelujočem stanju. Podobno leta 2015 približno 51 % tovornih vagonov družbe BDZ Cargo ni delovalo in so bili potrebni popravila.

(110)

Brez pomoči družba BDZ Holding ne bi mogla odplačati še vedno neporavnanih dolgov, nastalih pred pristopom Bolgarije k Uniji, prav tako pa ne bi mogla uporabiti svojih sredstev za naložbe v posodobitev voznega parka.

(111)

Za ponazoritev, na podlagi izkazanega dohodka družbe v letu 2016 (336,2 milijona BGN) bi bilo potrebno, če je vse ostalo nespremenjeno, enkratno povečanje cene in/ali tarif za povprečno 66 %, da bi se v kratkem času ustvarilo 223,45 milijona BGN prihodkov iz poslovanja, ki so potrebni za poplačilo dolga, ki naj bi se plačal. Vendar v tem času odvisni družbi BDZ Holding delujeta samo na geografskem območju, ki je v celoti upravičeno do regionalne pomoči v skladu s členom 107(3)(a) Pogodbe. Precejšnje povečanje tarif na takšnih geografskih območjih ima lahko večje negativne socialne učinke kot na bogatejših območjih Unije. Zato bi lahko imelo hipotetično zvišanje tarif družbe BDZ Holding, s čimer naj bi se, kolikor je to potrebno, povečali prihodki in zmanjšal dolg, če je to sploh pravno mogoče v zvezi s potniškimi storitvami, za katere velja OJS, in komercialno trajnostno v konkurenčnem okolju, kar zadeva tovorni promet, nesorazmerne socialne učinke na bolgarske potnike v železniškem prometu ali družbe, ki uporabljajo storitve prevoza tovora družbe BDZ.

(112)

Zato noben drug verodostojen hipotetičen ukrep politike razen načrtovanega plačila dolga ne bi družbi omogočil nadaljevanja poslovanja. Iz tega izhaja, da mora biti zadevni ukrep nujen, da bi se odpravila zadolženost družbe BDZ Holding, ker predvidljivi razvoj konkurence na trgu družbi BDZ Holding in njenim odvisnim družbam ne bi omogočil saniranja finančnega položaja v predvidljivem času.

(113)

Komisija ugotavlja, da je glede na finančni položaj družbe BDZ Holding znesek plačila dolga najmanj, kar je potrebno za zagotovitev preživetja družbe in predpogoj za finančno vzdržnost. Znesek je nujno potreben za neporavnana plačila mednarodnim upnikom – mednarodnim finančnim institucijam in NŽID. Družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi imajo še vedno neporavnane obveznosti, ki so nastale pred 1. januarjem 2007 in ki za upravičenca predstavljajo tveganje likvidacije, če ne bodo plačane. Finančni kazalniki kažejo, da jih trenutno ni mogoče poravnati iz lastnih sredstev in nerealno bi bilo pričakovati, da bo družba lahko znatno povečala svoje tarife ali cene, da bi ustvarila višje prihodke v kratkoročnem obdobju.

(114)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je od pristopa k EU družba BDZ Holding iz lastnih sredstev, ki večinoma izhajajo iz prodaje sredstev, poplačala 166 milijonov BGN obveznosti, ki so nastale pred 1. januarjem 2007. Ker bi ti zneski lahko izpolnjevali pogoje za plačilo, je smiselno upoštevati, da bi družba BDZ Holding lahko uporabila ta sredstva za razvoj in posodobitev voznega parka in opravljenih storitev. Družba je zaostajala za razvojem železniškega sektorja z vidika tehničnih značilnosti in informacijskih sistemov. Če se je torej družba BDZ Holding zanašala tudi na lastna sredstva za odplačilo dela dolga iz predpristopnega obdobja, plačila dolga ni mogoče obravnavati kot ukrepa, ki presega meje nujnega, tudi če je družba s tem oproščena obveznosti vračila in ima finančni manevrski prostor za naložbe v prihodnje posodobitve ali dejavnosti popravila.

(115)

Ob upoštevanju teh vidikov Komisija ugotavlja, da ni mogoče šteti, da je zaradi izvajanja plačila dolga družba BDZ Holding v ugodnejšem položaju kot dobro vodeno povprečno podjetje z isto vrsto dejavnosti.

(116)

Predlagano plačilo dolga bo družbi BDZ Holding omogočilo samo, da normalizira financiranje svojih poslovnih dejavnosti in ne njej ne njenim odvisnim družbam ne bo omogočilo širitve ali vstopa na nove trge. V tem smislu pomoč ne bo ovirala razvoja dejanske konkurence na trgu. Ne bo vplivala na položaj konkurentov na trgu, ki bodo lahko še naprej konkurirali družbi BDZ Holding pod enakimi pogoji.

(117)

Komisija tudi meni, da plačilo dolgov ne bo neupravičeno izkrivljalo konkurence in trgovine med državami članicami, saj bo družbi BDZ Holding omogočalo samo stabilizacijo njenega finančnega položaja, kar so ovirale obveznosti, nastale pred liberalizacijo trga. Poleg tega Komisija ugotavlja, da novi udeleženci na trgu niso odvrnjeni od vstopa na bolgarski trg prevoznih storitev. Kot je opisano v uvodnih izjavah 15 in 42, je trenutno poleg družbe BDZ Cargo na bolgarskem trgu železniškega prometa dejavnih osem prevoznikov tovora. Ni dokazov, da se bo ta konkurenčni položaj spremenil zaradi ukrepa plačila dolga.

(118)

Glede na zgoraj navedeno Komisija sklepa, da državna pomoč v obliki plačila dolga (ukrep 2) v višini 223,45 milijona BGN (114,25 milijona EUR), ki jo namerava izvesti Bolgarija, izpolnjuje pogoje za združljivost z notranjim trgom iz poglavja IV smernic za železniški promet.

(119)

Ker Bolgarija ni pojasnila izvora in razvoja neporavnanih obveznosti družbe BDZ Holding do NŽID pred sklepom o začetku postopka, se je štelo, da neizterjava teh zapadlih obveznosti morda vključuje državno pomoč v skladu s členom 107(1) Pogodbe

(120)

Glede na podatke, ki jih je posredovala Bolgarija (glej oddelek 4.3), je del neporavnanih obveznosti družbe BDZ Holding do NŽID predstavljal obveznosti, ki so družbi nastale pred pristopom Bolgarije k Uniji. Del tega dolga iz predpristopnega obdobja (do 26,3 milijona BGN) je bil naknadno refinanciran s prihodki iz izdaje obveznic z dne 19. novembra 2007 in je še vedno neporavnan ter zato predmet ocene v skladu z „Ukrepom 2: Plačilo dolgov, nastalih pred letom 2007“ iz oddelka 6.1. Z drugimi besedami, NŽID je bila poplačana.

(121)

Poleg tega je Bolgarija z namenom, da pojasni položaj v zvezi s preostalimi neporavnanimi obveznostmi, posredovala nadaljnje podatke o ureditvi izterjave in ukrepih, ki jih je sprejela NŽID (glej oddelek 4.3). Po navedbah Bolgarije je NŽID sprejela vse potrebne ukrepe za izterjavo zapadlih obveznosti od družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb za čim večje poplačilo dolgov, vendar brez sprožitve sodnih postopkov.

(122)

Da se preveri, ali je NŽID neupravičeno dajala prednost družbi BDZ Holding v zvezi z zamudo in načini plačila zapadlih obveznosti, mora Komisija oceniti, ali bi lahko imela korist od takih načinov v skladu z običajnimi tržnimi pogoji (33). V ta namen mora Komisija oceniti, ali bi hipotetični upnik v tržnem gospodarstvu, ki je v podobnem položaju kot NŽID in poskuša doseči kar največje plačilo dolgov, sprejel zamudo in začel ponovna pogajanja o plačilu zapadlih obveznosti pod podobnimi pogoji (34). Z drugimi besedami, Komisija mora presoditi, ali je NŽID ravnala z enako dolžno skrbnostjo kot upnik v tržnem gospodarstvu, preden je izbrala med posamezno in sporazumno uveljavitvijo svojih terjatev ali sprožitvijo skupnega postopka izterjave, ki bi sčasoma privedel do stečaja družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb.

(123)

Komisija ugotavlja, da bi za določitev najbolj ugodne alternativne možnosti skrben upnik v tržnem gospodarstvu ocenil prednosti in slabosti vsake od alternativnih možnosti, upoštevajoč med drugim izterljive zneske, predhodno gospodarsko izpostavljenost, trajanje postopka izterjave in stroške (35).

(124)

Komisija najprej ugotavlja, da so dolgovi do NŽID nastali v okviru rednega in dolgoročnega poslovnega razmerja med (državnimi) podjetji: družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi so bile ključne stranke NŽID in so ustvarile več kot 70 % njenih prihodkov iz poslovanja. Izvor dolga NŽID do družbe BDZ Holding v višini 46,5 milijona BGN, ki je nastal med letoma 2008 in 2011 za različne storitve, zagotovljene NŽID (preglednica 3), je dodaten dokaz, da je med družbama NŽID in BDZ Holding prisotna stalna interakcija in medsebojna odvisnost. Če bi družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi izstopile s trga zaradi skupnih postopkov v primeru insolventnosti, bi to imelo resen takojšen negativen vpliv na finančni položaj NŽID. Stečaj družbe BDZ Holding bi povzročil manjši dobiček NŽID in zmanjšal njeno zmožnost vzdrževanja nacionalnega železniškega omrežja, to pa bi povzročilo tveganje za nadaljnje zmanjšanje komercialnih prihodkov od drugih strank poleg odvisnih družb BDZ Holding.

(125)

Iz tega sledi, da bi upnik v tržnem gospodarstvu, ki je kot NŽID v podobnem poslovnem odnosu s svojim(i) dolžnikom(-i), kot je BDZ Holding, z določeno mero previdnosti pristopil k vsakemu hipotetičnemu izvršilnemu ukrepu, zaradi katerega bi njegova glavna stranka izginila s trga, nasprotno kot upnik z enkratno terjatvijo, ki ni poslovno in finančno odvisen od tega, ali bo njegov dolžnik ostal dejaven na trgu po izterjavi terjatev.

(126)

Drugič, terjatev NŽID do družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb ne bi bilo mogoče izterjati kot prednostnih terjatev v hipotetičnih skupnih postopkih v primeru insolventnosti, v katerih ne bi bilo mogoče uveljavljati posebne prednosti NŽID pri povračilu pred drugimi upniki (glej uvodno izjavo 49). Poleg tega je bil dolg, ki je v sklepu o začetku postopka opredeljen kot dolg do NŽID (45 milijonov BGN), manjši od dolga do drugih upnikov (glej preglednico 1). Še več, knjigovodsko vrednost sredstev družbe BDZ Holding bi bilo treba v prisilni prodaji v skupnih postopkih v primeru insolventnosti zmanjšati za odbitek zaradi nelikvidnosti. Glede na vrsto sredstev lahko odbitek zaradi nelikvidnosti znaša do 75 % vrednosti sredstev. Zato je zelo verjetno, da likvidacijska vrednost sredstev družbe BDZ Holding ne bi zadoščala za pokritje stroškov likvidacije, plače zaposlenih v družbi in vse njene neporavnane obveznosti. Leta 2011, na primer, so stroški likvidacije, plače zaposlenih in vse neporavnane obveznosti znašali 778 milijonov BGN, medtem ko je knjigovodska vrednost sredstev družbe BDZ Holding znašala 933 milijonov BGN. Zato je lahko NŽID v primeru sprožitve skupnih postopkov v primeru insolventnosti realno pričakovala samo povrnitev manjšega dela svojih neporavnanih terjatev.

(127)

Poleg tega Komisija meni, da lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso stroški, skupaj s trajanjem sodnih postopkov, vplivajo na odločitev upnika o likvidaciji podjetja (36). V zvezi s tem se Komisija strinja, da je imela NŽID poseben interes za nadaljevanje sodelovanja z družbo BDZ Holding in njenima odvisnima družbama, ne le zaradi prihodnjih komercialnih prihodkov, ki bi jih ustvarila družba BDZ Holding, temveč tudi z namenom, da si povrne čim več neporavnanih neprednostnih obveznosti, nastalih do novembra 2011, namesto da se sproži likvidacija družbe. Komisija ugotavlja, da začetek dolgotrajnih skupnih postopkov v primeru insolventnosti, ki bi vodili do prisilne likvidacije skupine z negotovo in nizko stopnjo izterjave, ne bi bil primerna in realna možnost za NŽID, namenjena čim večji izterjavi njenih terjatev.

(128)

Komisija dejansko ugotavlja, da so družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi redno odplačevale svoje dolgove do NŽID in da slednja ni bila obravnavana drugače kot drugi zasebni upniki skupine. Družba BDZ Holding se v primeru zamude pri plačilu ni okoristila zaradi odloga odplačila, saj se je v primeru zamud pri plačilu NŽID pripisala precejšnja marža na temeljno obrestno mero Bolgarske nacionalne banke v višini 1 000 bazičnih točk (glej uvodno izjavo 48). Za ponazoritev, Komisija meni, da je 1 000 bazičnih točk približek tržno skladni obrestni marži na posojilo z zavarovanjem nizke kakovosti, dano družbi v finančnih težavah, kot je BDZ Holding (37). Zapadle obveznosti so bile poplačane z rednimi neposrednimi bančnimi nakazili, pobotom obveznosti NŽID do družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb ter konverzijami dolga v lastniški delež. Na primer, med letoma 2011 in 2016 so družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi plačale 503 milijone BGN (257 milijonov EUR) za storitve, ki jih je zagotovila NŽID. V primerjavi z majhno verjetnostjo, da si NŽID povrne kvečjemu majhen del terjatev v primeru likvidacije družbe BDZ Holding, znesek dolga, ki je bil odplačan NŽID od leta 2011, a posteriori potrjuje, da je bila odločitev NŽID, da ne bo izterjala svojih terjatev, najbolj racionalna.

(129)

Čeprav podatki niso značilni za dolg iz predpristopnega obdobja, naveden v sklepu o začetku postopka, Komisija dodatno ugotavlja, na primer glede plačila obveznosti s konverzijami dolga v lastniški delež, ki so bile izvedene po sklepu o začetku postopka, da je NŽID sklenila sporazume z družbo BDZ Holding in njenima odvisnima družbama na čisto poslovni podlagi, kot je opisano v uvodnih izjavah 51, 52 in 53, v katerih je priznala zapadle dolgove ter tako olajšala njihovo odplačilo.

(130)

Na podlagi dodatnih informacij in ustreznih dokazil, ki jih je predložila Bolgarija, in glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da je NŽID ravnala kot upnik v tržnem gospodarstvu, zato odlog odplačila dolgov in dogovori med NŽID ter družbo BDZ Holding in njenima odvisnima družbama le-tem niso zagotovili nobene neupravičene gospodarske prednosti, ki je ne bi imele pod običajnimi tržnimi pogoji.

(131)

Komisija zato sklepa, da način, na katerega so družba BDZ Holding in njeni odvisni družbi obravnavale svoje zapadle dolgove do upravljavca infrastrukture (NŽID) pred novembrom 2011, ni predstavljal državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(132)

Ker so zahtevani pogoji za določanje obstoja državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe kumulativni, se njene določbe ne uporabljajo, če eden od njih ni izpolnjen. Zato ni treba oceniti, ali neplačilo zapadlih dolgov družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb do NŽID v preteklosti izpolnjuje druge pogoje iz člena 107(1) Pogodbe.

(133)

Komisija je sprožila preiskavo ukrepa 4, saj Bolgarija ni pojasnila razlogov za povračilo DDV in ali je to v skladu z Direktivo 2006/112/ES. Zato je Komisija menila, da bi povračilo DDV lahko vključevalo državno pomoč v skladu s členom 107(1) Pogodbe. Komisija je zato pozvala Bolgarijo, da posreduje dodatne podatke o razlogih za povračilo DDV družbi BDZ Holding.

(134)

Po sklepu o začetku postopka je Bolgarija pojasnila, da se ukrep 4 nanaša na povračilo neupravičeno zaračunanega in plačanega DDV v znesku 72 milijonov BGN (36,7 milijona EUR) na nadomestila za OJS, prejeta od Ministrstva za promet za obdobje od 1. decembra 2004 do 29. februarja 2008 (glej uvodne izjave 55 do 59). Bolgarija je dodatno pojasnila, da so pristojni nacionalni davčni organi med pregledom v skladu z veljavnimi določbami nacionalne zakonodaje odkrili upravno napako. Napaka je bila popravljena z davčnimi odločbami o povračilu št. 2900180 z dne 14. januarja 2009, 290900153 z dne 8. julija 2009, 100337 z dne 12. avgusta 2010 in 290100380 iz februarja 2011.

(135)

Komisija ugotavlja, da ni samo dodelitev pozitivne gospodarske prednosti pomembna za pojem državne pomoči. Tudi razbremenitev gospodarskega bremena, na primer davčne ugodnosti, lahko predstavlja prednost. Zato je treba preučiti, ali je povračilo DDV na nadomestila za OJS, prejeta od Ministrstva za promet, pomenilo gospodarsko prednost za družbo BDZ Holding prek ublažitve stroškov, ki običajno bremenijo proračun podjetij (38), ali je bil DDV na nadomestilo za OJS dejansko neupravičeno obračunan. V primeru povračila nezakonito obračunanih davkov ne obstaja nobena prednost (39).

(136)

V skladu s členom 73 Direktive 2006/112/ES je opravljanje storitev, vključno s storitvami potniškega prometa, predmet DDV, davčna osnova pa zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno z nadomestilom ali subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav. Poleg tega podjetja, pooblaščena za OJS, niso oproščena DDV v skladu s členom 132 navedene direktive.

(137)

Zato je treba oceniti, ali je bilo nadomestilo za OJS, ki ga je prejela družba BDZ Holding, neposredno povezano s ceno opravljenih storitev. Namen nadomestila za OJS je bil nadomestiti izgube, ki izhajajo iz opravljanja storitev potniškega prometa pod posebnimi pogoji, kot so vlakovni kilometri, število sedežev, pogostost in druga kvalitativna merila. Zlasti bi bilo nadomestilo za OJS zmanjšano v primeru odstopanj med drugim v številu kilometrov, sedežev in drugih kvalitativnih meril, ki so bila določena za opravljene storitve. Zato ni mogoče šteti, da je nadomestilo za OJS neposredno povezano s ceno zagotavljanja prevoznih storitev, temveč ga je treba šteti kot nadomestilo za izgube, ki izhajajo iz izpolnjevanja OJS.

(138)

Poleg tega bolgarska zakonodaja o DDV ne določa, da so nadomestila za OJS, ki so povezana s kritjem izgub, predmet DDV. Napako so odkrili pristojni davčni organi med inšpekcijskim pregledom, kar je pripeljalo do več odločb davčnih organov (glej uvodno izjavo 59), ki so v skladu z bolgarskim zakonikom o davčnem postopku in zavarovanju.

(139)

Posledično je bil neupravičeno obračunan DDV na nadomestilo družbe BDZ Holding za OJS za obdobje od 1. decembra 2004 do 29. februarja 2008. Zato Komisija meni, da povračilo neupravičeno obračunanega DDV ne zagotavlja gospodarske prednosti družbi BDZ Holding.

(140)

Ker so zahtevani pogoji za določanje obstoja državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe kumulativni, je neizpolnitev katerega koli od njih odločilna. Zato ni treba oceniti, ali ukrep 4 izpolnjuje druge pogoje iz člena 107(1) Pogodbe.

(141)

Komisija zato sklepa, da ukrep 4 ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(142)

Glede na umik priglasitve v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje družbe BDZ Holding (glej ukrep 1, oddelek 5) je treba formalni postopek preiskave v zvezi s priglašenim ukrepom pomoči za prestrukturiranje zaključiti na podlagi člena 108(2) Pogodbe.

(143)

V zvezi s plačilom dolgov družbe BDZ Holding in njenih odvisnih družb v višini 223,45 milijona BGN (114,25 milijona EUR) (ukrep 2, oddelek 6.1) pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe in izpolnjuje pogoje združljivosti iz smernic za železniški promet. Zato je treba ukrep 2 razglasiti za združljivega z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe.

(144)

Kar zadeva neplačilo zapadlih dolgov do NŽID v višini 45 milijonov BGN (ukrep 3, oddelek 6.2), je NŽID ravnala kot upnik v tržnem gospodarstvu. Ukrep 3 zato ne pomeni državne pomoči.

(145)

Kar zadeva povračilo neupravičeno plačanega DDV (ukrep 4, oddelek 6.3), povračilo ne pomeni državne pomoči, saj je bil DDV neupravičeno obračunan –

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/56

(1)

Družba Seprox Biotech je 12. junija 2014 pri pristojnem organu Španije vložila zahtevek za dajanje sintetičnega hidroksitirozola (v nadaljnjem besedilu: hidroksitirozol) na trg Unije kot nove živilske sestavine v smislu točke (c) člena 1(2) Uredbe (ES) št. 258/97. Ciljna populacija je splošna populacija, razen otrok, mlajših od treh let, nosečnic in doječih mater.

(2)

Pristojni organ Španije je 2. marca 2015 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu ugotavlja, da hidroksitirozol izpolnjuje merila za nove živilske sestavine, določene v členu 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(3)

Komisija je 10. aprila 2015 poročilo o začetni presoji poslala drugim državam članicam.

(4)

Te so v roku 60 dni, ki je določen v prvem pododstavku člena 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, vložile upravičene ugovore.

(5)

Komisija se je 19. novembra 2015 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) in jo zaprosila za dodatno oceno hidroksitirozola kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97.

(6)

EFSA je 31. januarja 2017 v svojem znanstvenem mnenju o varnosti hidroksitirozola kot novega živila v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 (2) ugotovila, da je hidroksitirozol varen ob predlaganih uporabah in ravneh uporabe.

(7)

Navedeno mnenje je zadosten razlog, da se hidroksitirozol v okviru predlaganih uporab in ravneh uporabe šteje za skladnega z merili iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(8)

Ob upoštevanju, da zahtevek za odobritev izključuje nekatere skupine populacije in določa nekatere pogoje za tehnične lastnosti živil, ki vsebujejo hidroksitirozol, pri segrevanju, bi bilo treba živila, ki vsebujejo hidroksitirozol, ustrezno označiti.

(9)

Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa zahteve o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom. Uporabo hidroksitirozola bi bilo treba odobriti brez poseganja v navedeno uredbo.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

„Tega živila ne smejo uživati otroci, mlajši od treh let, nosečnice in doječe matere.

(b)

To živilo se ne sme uporabljati za kuhanje, pečenje ali cvrtje.“

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/60

(1)

Priloga IV k Direktivi 2000/29/ES določa posebne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vnos in premeščanje rastlin in rastlinskih proizvodov v vse države članice in znotraj njih.

(2)

Z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2017/1279 (2) sta bili v oddelek 1 dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES uvedeni točki 16.2(e) in 16.4(e). Navedeni točki določata posebne zahteve za nekatere plodove (plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf., Microcitrus Swingle, Naringi Adans. Swinglea Merr., in njihovi hibridi), namenjene za industrijsko predelavo (v nadaljnjem besedilu: opredeljeni plodovi). V skladu z navedenima točkama mora Komisija sprejeti pogoje za premeščanje znotraj Unije, skladiščenje in predelavo navedenih plodov.

(3)

Da lahko pristojni uradni organi in poklicni operaterji izpolnijo pogoje za opredeljene plodove, je primerno zahtevati uradno obvestilo o podatkih o opredeljenih plodovih, preden se navedeni plodovi lahko premeščajo znotraj Unije.

(4)

Premeščanje opredeljenih plodov znotraj Unije bi morali nadzirati pristojni uradni organi, da se zagotovi učinkoviti nadzor izpolnjevanja zadevnih pogojev.

(5)

Določiti bi bilo treba posebne pogoje za industrijsko predelavo opredeljenih plodov, da se zagotovi fitosanitarno varstvo ozemlja Unije pred škodljivimi organizmi. Navedeni pogoji bi morali vključevati določbe o objektih, odpadkih in stranskih proizvodih ter vodenju evidenc.

(6)

Za zagotovitev fitosanitarnega varstva Unije in, če je potrebno, nadzora dejavnosti skladiščenja bi bilo treba opredeljene plodove skladiščiti v registriranem obratu, ki ga je za navedeni namen odobrila država članica, v kateri se obrat nahaja, in na način, ki preprečuje vsako morebitno tveganje za širjenje opredeljenih organizmov. Določiti bi bilo treba posebne pogoje glede skladiščenja za zagotovitev učinkovite sledljivosti navedenih proizvodov, nadzora navedene dejavnosti in fitosanitarnega varstva ozemlja Unije.

(7)

Ker morajo države članice od 1. januarja 2018 izvajati nacionalne določbe za skladnost z Direktivo (EU) 2017/1279, bi moral ta sklep začeti veljati na isti datum.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

„opredeljeni organizmi“ pomenijo Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der Aa, Xanthomonas citri pv. citri in Xanthomonas citri pv. aurantifolii.;

(b)

„opredeljeni plodovi“ pomenijo plodove Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf., Microcitrus Swingle, Naringi Adans. in Swinglea Merr. ter njihove hibride s poreklom iz tretjih držav.

(a)

količino opredeljenih plodov;

(b)

identifikacijske številke zabojnikov;

(c)

pričakovani datum vnosa in vstopno mesto v Unijo;

(d)

imena, naslove in lokacije objektov iz člena 4.

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/63

(1)

Podjetje Glycom A/S je 22. septembra 2015 vložilo zahtevek pri pristojnem organu Irske za dajanje sintetične N-acetil-D-nevraminske kisline (NANA) na trg Unije kot nove živilske sestavine v smislu točke (c) člena 1(2) Uredbe (ES) št. 258/97.

(2)

Pristojni organ Irske je 8. marca 2016 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu ugotavlja, da N-acetil-D-nevraminska kislina izpolnjuje merila za nove živilske sestavine, določene v členu 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(3)

Komisija je 15. marca 2016 poročilo o začetni presoji poslala drugim državam članicam.

(4)

Te so v roku 60 dni, ki je določen v prvem pododstavku člena 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, vložile upravičene ugovore.

(5)

Komisija se je 14. julija 2016 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) in jo zaprosila za dodatno presojo N-acetil-D-nevraminske kisline kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97.

(6)

EFSA je 28. junija 2017 v svojem znanstvenem mnenju o varnosti N-acetil-D-nevraminske kisline kot novega živila v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 (Scientific Opinion on the safety of N-acetyl-D-neuraminic acid as a novel food pursuant to Regulation (EC) No 258/97) (2) sklenila, da je N-acetil-D-nevraminska kislina varna, kadar se dodaja živilom razen prehranskim dopolnilom v skladu s predlaganimi načini in ravnmi uporabe za splošno populacijo. EFSA je ugotovila, da je dodajanje N-acetil-D-nevraminske kisline prehranskim dopolnilom varno v okviru predlaganih načinov in ravni uporabe za osebe starosti nad 10 let in tudi otroke, mlajše od 10 let, pod pogojem, da kombinirana izpostavljenost iz različnih virov ne presega 11 mg/kg telesne teže.

(7)

Mnenje agencije EFSA tako vsebuje dovolj dokazov, da je N-acetil-D-nevraminska kislina v okviru predlaganih načinov in ravni uporabe za splošno populacijo skladna z merili iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97. Poleg tega vsebuje navedeno mnenje dovolj dokazov, da je N-acetil-D-nevraminska kislina v okviru predlaganih načinov in ravni uporabe, kadar se uporablja kot sestavina v prehranskih dopolnilih, skladna z merili iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97, pod pogojem, da je z ustreznim označevanjem zagotovljeno, da se pri kombinirani izpostavljenosti iz različnih virov ne preseže meja 11 mg/kg telesne teže za otroke, mlajše od 10 let.

(8)

Za proizvode, ki vsebujejo N-acetil-D-nevraminsko kislino, se že na podlagi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) uporabljajo zahteve glede označevanja, ki zagotavljajo, da so potrošniki prehranskih dopolnil obveščeni o številnih dejstvih. Poleg tega so potrebne posebne določbe o označevanju, da se zagotovi varnost prehranskih dopolnil, ki vsebujejo N-acetil-D-nevraminsko kislino, kadar jo uživajo dojenčki, majhni otroci in otroci, mlajši od 10 let, v kombinaciji z materinim mlekom ali drugimi živili, ki jim je dodana N-acetil-D-nevraminska kislina.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/68

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 morajo države članice sprejeti nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: FAB), vključno z obvezujočimi nacionalnimi cilji ali cilji na ravni FAB, pri čemer morajo zagotoviti skladnost z vseevropskimi cilji uspešnosti. Uredba (ES) št. 549/2004 določa tudi, da mora Komisija oceniti skladnost navedenih ciljev na podlagi meril za oceno iz člena 11(6)(d) navedene uredbe. Podrobna pravila v zvezi s tem so določena v Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013.

(2)

Po oceni načrtov izvedbe je Komisija sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2015/348 (3), s katerim je med drugim ugotovila, da so cilji na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, ki so vključeni v načrte izvedbe, ki so jih predložile Malta, Bolgarija in Poljska, skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za drugo referenčno obdobje (2015–2019).

(3)

Komisija je nato sprejela Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1985 (4), ki navedenim državam članicam omogoča, da na njihovo prošnjo revidirajo svoje cilje na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za leta 2017, 2018 in 2019 v skladu s členom 17(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

(4)

Na podlagi navedenega so Malta, Bolgarija in Poljska revidirale navedene cilje in ustrezno spremenile svoje načrte izvedbe ter jih predložile Komisiji in jo prosile za dovoljenje za revizijo v letu 2016.

(5)

Komisija je navedene spremenjene načrte in zlasti revidirane cilje ocenila v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013. Skladnost ciljev na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, izraženih v ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, z vseevropskimi cilji je bila ocenjena v skladu z načeli iz točke 5 v povezavi s točko 1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013, zlasti ob upoštevanju trenda ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju glede na ciljno zmanjšanje za povprečno 3,3 % letno in v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja (2012–2019) glede na ciljno zmanjšanje za povprečno 1,7 % letno ter ob upoštevanju ravni ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v primerjavi z državami članicami s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem.

(6)

Ocena je pokazala, da revidirani cilji Malte temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju za povprečno 3 % letno. To je rahlo pod ciljnim zmanjšanjem povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na vseevropski ravni v navedenem obdobju. Vendar se načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja zmanjšujejo hitreje (– 4,6 %) od vseevropskega cilja. Poleg tega revidirani cilj Malte za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so precej nižji (40,4 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Malta. Komisija zato meni, da so revidirani cilji Malte za leta 2017, 2018 in 2019 skladni z vseevropskimi cilji na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za drugo referenčno obdobje.

(7)

Ocena je pokazala, da revidirani cilji Bolgarije temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju za povprečno 1,1 % letno. To je pod ciljnim zmanjšanjem povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na vseevropski ravni v navedenem obdobju. Vendar se načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja zmanjšujejo hitreje (– 2,3 %) od vseevropskega cilja. Poleg tega revidirani cilj Bolgarije za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so nižji (3,0 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Bolgarija. Komisija zato meni, da so revidirani cilji Bolgarije za leta 2017, 2018 in 2019 skladni z vseevropskimi cilji na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za drugo referenčno obdobje.

(8)

Ocena je pokazala, da revidirani cilji Poljske temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju za povprečno 0,1 % letno. To je pod ciljnim zmanjšanjem povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na vseevropski ravni v navedenem obdobju. Načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti se v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja povečujejo (za povprečno + 1,4 % letno). Vendar revidirani cilj Poljske za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so precej nižji (14,9 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Poljska. Glede na zadovoljivo raven ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti in ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki pojasnjujejo negativni trend ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti, zlasti ob upoštevanju, da so bili sprejeti potrebni ukrepi v zvezi z varnostjo, Komisija meni, da so revidirani cilji Poljske za leta 2017, 2018 in 2019 na splošno skladni z vseevropskimi cilji na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za drugo referenčno obdobje.

(9)

Izvedbeni sklep (EU) 2015/348 bi bilo zato treba spremeniti, da se upoštevajo revidirani cilji Bolgarije, Malte in Poljske –