15.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/1

(1)

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa skupna in splošna pravila, ki se uporabljajo za evropske strukturne in investicijske sklade.

(2)

V skladu s členom 7(1) Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3) in členom 92(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 je Komisija v letu 2016 pregledala skupna dodeljena sredstva za vse države članice v okviru cilja kohezijske politike „naložbe za rast in delovna mesta“ za obdobje 2017–2020.

(3)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 in členom 92(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 je Komisija predstavila rezultate tega pregleda v sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 30. junija 2016 o tehnični prilagoditvi finančnega okvira za leto 2017 v skladu z gibanjem bruto nacionalnega dohodka (BND) in prilagoditve sredstev za kohezijsko politiko. Komisija je v navedenem sporočilu navedla, da je po najnovejših statističnih podatkih kumulativno neskladje med skupnimi in revidiranimi dodeljenimi sredstvi večje od +/–5 % za Belgijo, Češko, Dansko, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Nizozemsko, Slovenijo, Slovaško, Finsko, Švedsko in Združeno kraljestvo. Poleg tega je Komisija navedla, da naj bi Ciper na podlagi podatkov o njegovem BND na prebivalca v obdobju 2012–2014 dne 1. januarja 2017 postal v celoti upravičen do podpore iz Kohezijskega sklada.

(4)

Kot se to zahteva v členu 7(4) in (5) Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 ter členu 92(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 je treba dodeljena sredstva navedenih držav članic ustrezno prilagoditi, pod pogojem, da skupni neto učinek teh prilagoditev ne presega 4 milijard EUR.

(5)

Kolikor je pregled vplival na letno razdelitev skupnih virov po državah članicah v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ ter pobude za zaposlovanje mladih, je bil izvršen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/1941 (4).

(6)

Skupni neto učinek teh prilagoditev je povečati sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo za 4 milijarde EUR. To povečanje bi se moralo odražati v členu 91(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki bi ga bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Vire za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ in njihova razdelitev med manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije, države članice, ki prejemajo podporo iz Kohezijskega sklada, in najbolj oddaljene regije, kot so določeni v členu 92(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi bilo treba ustrezno prilagoditi.

(8)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 razpoložljive razlike v okviru zgornjih mej večletnega finančnega okvira (v nadaljnjem besedilu: VFO) za odobritve za prevzem obveznosti tvorijo skupno razliko večletnega finančnega okvira v okviru obveznosti, ki je na razpolago nad zgornjimi mejami, določenimi v VFO za leta 2016–2020 za cilje politik, povezane z rastjo in zaposlovanjem, zlasti zaposlovanjem mladih. Omejitev razpoložljive razlike v okviru zgornjih mej VFO za odobritve za prevzem obveznosti za leta 2014–2017 je bila ukinjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 (5), kar je omogočilo podaljšanje pobude za zaposlovanje mladih do leta 2020 in povečanje posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih za znesek v višini 1,2 milijarde EUR v tekočih cenah za obdobje 2017–2020. Posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih, kot je določena v členih 91(1) in 92(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi bilo zato treba ustrezno prilagoditi.

(9)

V skladu s členom 94(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 je Komisija sprejela predlog, ki ga je predložila Danska, in sicer da se del njenih odobrenih proračunskih sredstev za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ prerazporedi k sredstvom, namenjenim cilju „naložbe za rast in delovna mesta“. Ta prerazporeditev bi se morala odražati v prilagoditvi skupnih virov, ki so na voljo za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ v skladu s členom 92(9) navedene uredbe.

(10)

V skladu s postopkom, določenim v členu 19(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013, je bil z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2015/623 (6) na naslednja leta prenesen znesek dodelitve, določene v strukturnih skladih in Kohezijskem skladu, v višini 11 216 187 326 EUR v tekočih cenah. Ta prenos bi se moral odražati v Prilogi VI k Uredbi (EU) št. 1303/2013, ki določa skupno letno razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za leta 2014–2020. Poleg tega je bil znesek dodelitve v višini 9 446 050 652 EUR v tekočih cenah, določene za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, za katerega ni bilo mogoče prevzeti obveznosti v letu 2014 niti ga ni bilo mogoče prenesti v leto 2015, prenesen v poznejša leta.

(11)

Glede na to, da je treba zgotoviti, da se dodatna sredstva, ki so bila dane na voljo v proračunskem letu 2017, finančno odobrijo, tudi s spremembami zadevnih programov, je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(12)

Glede na nujnost podaljšanja programov, ki podpirajo pobudo za zaposlovanje mladih, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(13)

Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba spremeniti –

(1)

v členu 91 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Viri za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko postavko za obdobje 2014–2020, znašajo 329 978 401 458 EUR v cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, določeno v Prilogi VI, od česar 325 938 694 233 EUR predstavlja skupne vire, dodeljene ESRR, ESF in Kohezijskemu skladu, 4 039 707 225 EUR pa predstavlja posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih. Zneski virov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo se za namene načrtovanja in naknadne vključitve v proračun Unije indeksirajo za 2 % na leto.“;

(2)

člen 92 se spremeni:

(3)

Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

15.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/6

(1)

V skupni izjavi o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“ (2) in v skupni izjavi glede „Novega evropskega soglasja o razvoju“ (3) so Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropski parlament in Komisija priznali povezavo med varnostjo in razvojem.

(2)

V agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov 25. septembra 2015, je poudarjen pomen spodbujanja miroljubnih in vključujočih družb kot cilj trajnostnega razvoja 16 in za doseganje drugih rezultatov razvojne politike. V okviru cilja trajnostnega razvoja 16 se izrecno zahteva „krepitev zadevnih nacionalnih institucij, tudi z mednarodnim sodelovanjem pri krepitvi zmogljivosti na vseh ravneh, zlasti v državah v razvoju, z namenom preprečevanja nasilja ter boja proti terorizmu in kriminalu“.

(3)

Glavni cilj razvojne politike Unije je zmanjšanje in, dolgoročno, izkoreninjenje revščine.

(4)

V sporočilu glede srečanja na visoki ravni z dne 19. februarja 2016 je Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj posodobil smernice za poročanje o uradni razvojni pomoči na področju miru in varnosti. Financiranje ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, se šteje za uradno razvojno pomoč, če so izpolnjena merila iz navedenih smernic za poročanje ali katerih koli kasnejših smernic za poročanje, o katerih se lahko dogovori Odbor za razvojno pomoč.

(5)

Podpiranje akterjev varnostnega sektorja v tretjih državah, vključno z vojsko v izjemnih okoliščinah, pri preprečevanju konfliktov, kriznem upravljanju ali stabilizaciji, je bistveno za zagotovitev ustreznih pogojev za izkoreninjenje revščine in razvoj. Odgovorno upravljanje, učinkovit demokratičen nadzor in civilni pregled nad varnostnim sistemom, vključno nad vojsko, so poleg skladnosti z načeli človekovih pravic in pravne države na splošno bistvene značilnosti dobro delujoče države, ter bi jih bilo treba spodbujati s podpiranjem obširnejše reforme varnostnega sektorja v tretjih državah.

(6)

V svojih sklepih z dne 19.–20. decembra 2013 o skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP) je Evropski svet poudaril pomen podpiranja partnerskih držav in regionalnih organizacij z zagotavljanjem usposabljanja, svetovanja, opreme in sredstev, kjer je primerno, da bodo lahko same bolje preprečevale ali obvladovale krize.

(7)

Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta v skupnem sporočilu z dne 28. aprila 2015 z naslovom „Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju – usposabljanje partnerjev za preprečevanje in obvladovanje kriz“ ponovno opozorila na potrebo po stabilnih in varnih družbah za doseganje razvojnih ciljev.

(8)

Svet je v skladu s celostnim pristopom EU in da se poveča učinek, učinkovitost in skladnost podpore EU, v svojih sklepih o SVOP z dne 18. maja 2015 pozval Komisijo in visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj ob posvetovanju z državami članicami razvijeta strateški okvir na ravni Unije za podporo reformi varnostnega sektorja. V tem političnem konceptu so združeni instrumenti SVOP in vsi drugi ustrezni instrumenti skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), pa tudi instrumenti razvojnega sodelovanja, hkrati pa se upoštevajo njihova pravna podlaga, glavni cilji in postopki odločanja.

(9)

Krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v tretjih državah bi morala potekati v okviru politike razvojnega sodelovanja Unije, kadar je namen predvsem izpolnitev ciljev na področju razvoja, in v okviru SZVP Unije, kadar je v skladu s členom 40 Pogodbe o Evropski uniji namen predvsem izpolnitev ciljev na področju miru in varnosti. Ta uredba spoštuje uporabo postopkov in obseg pristojnosti institucij v okviru politike razvojnega sodelovanja Unije in SZVP Unije.

(10)

Pomoč Unije iz te uredbe bi bila lahko namenjena zagotavljanju programov za krepitev zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj, vključno z usposabljanjem, mentorstvom in svetovanjem glede, na primer, človekovih pravic, upravljanja in pravne države, zaščite žensk in otrok, civilnega odzivanja na krizne razmere, upravljanja človeških virov in tehničnega sodelovanja.

(11)

Komisija bi morala pozorno spremljati ukrepe iz te uredbe. Evropski parlament bi morala ustrezno in pravočasno obveščati o izvajanju pomoči Unije na podlagi te uredbe. Komisija bi morala najpozneje do 30. junija 2020 oceniti učinek, učinkovitost in skladnost ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, s ciljem trajnostnega razvoja 16. Komisija bi morala v ta namen k sodelovanju v ocenjevalni fazi pritegniti vse ustrezne deležnike, vključno z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, da bi ti tako lahko odigrali pomembno vlogo v procesu. Komisija bi morala po potrebi opraviti skupne ocene z državami članicami. Rezultati ocen bi morali biti v pomoč pri načrtovanju programov in dodeljevanju sredstev, pa tudi za nadaljnje povečanje doslednosti in komplementarnosti zunanjega delovanja Unije.

(12)

Uredbo (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v odstavku 2 člena 1 se doda naslednji pododstavek:

„Kadar se pomoč Unije zagotovi akterjem varnostnega sektorja, lahko to vključuje tudi vojaške akterje v izjemnih okoliščinah, kot je določeno v členu 3a, v okviru obširnejšega procesa reforme varnostnega sektorja ali krepitve zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj v tretjih državah, skladno s krovnim ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja.“;

(2)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj

1.   Da bi prispevala k trajnostnemu razvoju, za katerega so potrebne stabilne, miroljubne in vključujoče družbe, se lahko pomoč Unije iz te Uredbe v izjemnih okoliščinah iz odstavka 3 uporabi za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah, in sicer za zagotavljanje razvojnih dejavnosti in varnosti za razvojne dejavnosti.

2.   Pomoč iz tega člena lahko zajema zlasti zagotavljanje programov za krepitev zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj, vključno z usposabljanjem, mentorstvom in svetovanjem, pa tudi zagotavljanje opreme, izboljšave infrastrukture in storitve, neposredno povezane s to pomočjo.

3.   Pomoč iz tega člena se zagotovi le:

4.   Pomoči Unije iz tega člena se ne uporabi za financiranje krepitve zmogljivosti vojaških akterjev v druge namene kakor za zagotavljanje razvojnih dejavnosti in varnosti za razvojne dejavnosti. Zlasti se ne uporabi za financiranje:

5.   Komisija pri oblikovanju in izvajanju ukrepov iz tega člena spodbuja odgovornost partnerske države. Razvije tudi potrebne elemente in dobre prakse, potrebne za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnosti, ter spodbuja pravno državo in uveljavljena mednarodna pravna načela.

6.   Komisija za ukrepe iz tega člena vzpostavi ustrezne postopke za oceno tveganja, spremljanje in ocenjevanje.“;

(3)

v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Pomoč Unije v skladu s členom 3 in po potrebi členom 3a se zagotovi z izjemnimi ukrepi pomoči in programi vmesnega odziva.“;

(4)

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči v skladu s členoma 4 in 5 ter po potrebi s členom 3a. Tematski strateški dokumenti nudijo okvir za sodelovanje med Unijo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami.“;

(5)

v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija zagotovi, da se ukrepi v zvezi z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, sprejeti na podlagi te uredbe, in ukrepi, zajeti v členu 3a, izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno s pravom o človekovih pravicah in mednarodnim humanitarnim pravom.“;

(6)

v členu 13 se doda naslednji odstavek:

„4.   Finančnim sredstvom iz odstavka 1 se za ukrepe iz člena 3a dodeli dodaten znesek v višini 100 000 000 EUR.“

15.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/11