		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 331

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 14. december 2017

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/2307 z dne 9. oktobra 2017 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi	1
		Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi	4
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2308 z dne 13. decembra 2017 o izdaji dovoljenja za pripravek iz Bacillus subtilis (DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749) kot krmni dodatek za sesne pujske (imetnik dovoljenja Chr. Hansen A/S) ( 1 )	19
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2309 z dne 13. decembra 2017 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2017, zaradi prelova drugih staležev rib v preteklih letih in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1345	23
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2310 z dne 13. decembra 2017 o odprtju tarifne kvote za leto 2018 za uvoz v Evropsko unijo nekaterega blaga s poreklom iz Norveške, pridobljenega s predelavo kmetijskih proizvodov, ki jih zajema Uredba (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta	36
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2311 z dne 13. decembra 2017 o določitvi tehtanega povprečja najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2016/2292 ( 1 )	39
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2312 z dne 13. decembra 2017 o izdaji dovoljenja za novo uporabo pripravka iz Bacillus subtilis C-3102 (DSM 15544) kot krmnega dodatka za svinje, sesne pujske in pse (imetnik dovoljenja Asahi Calpis Wellness Co. Ltd, ki ga zastopa Asahi Calpis Wellness Co. Ltd Europe Representative Office) ( 1 )	41
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2313 z dne 13. decembra 2017 o določitvi specifikacij o obliki rastlinskega potnega lista za premike po ozemlju Unije in rastlinskega potnega lista za vnos na varovano območje in premike po njem	44
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2314 z dne 13. decembra 2017 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 20. novembra 2017 do 30. novembra 2017, in določitvi količin, ki se bodo dodale količini, določeni za podobdobje od 1. julija 2018 do 31. decembra 2018 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 2535/2001 odprte v sektorju za mleko in mlečne proizvode	53
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic	57
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2316 z dne 12. decembra 2017 o razveljavitvi Odločbe 92/176/EGS o zemljevidih, ki se zagotovijo za uporabo omrežja Animo (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 8316) ( 1 )	78
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2317 z dne 13. decembra 2017 o potrditvi prostovoljnega sistema Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet za dokazljivo skladnost s trajnostnimi merili iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta	79
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2318 z dne 13. decembra 2017 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za finančne trge v Avstraliji, v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	81
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2319 z dne 13. decembra 2017 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za priznane borze v Posebnem upravnem območju Hongkong, v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	87
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2320 z dne 13. decembra 2017 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira Združenih držav Amerike za nacionalne borze vrednostnih papirjev in alternativne sisteme trgovanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	94


	(1) Besedilo velja za EGP.

SL	Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/1

SKLEP SVETA (EU) 2017/2307

z dne 9. oktobra 2017

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in člena 218(7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2017/436 (2) je bil 27. aprila 2017 podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) s pridržkom sklenitve.

(2)	V Sporazumu Unija in Republika Čile priznavata enakovrednost svojih zadevnih pravil o ekološki pridelavi in sistemov nadzora v zvezi z ekološkimi proizvodi.

(3)

Sporazum je namenjen spodbujanju trgovine z ekološkimi proizvodi, prispevanju k razvoju in širitvi ekološkega sektorja v Uniji in Republiki Čile ter doseganju visoke ravni upoštevanja načel iz pravil o ekološki pridelavi, jamstva sistemov nadzora in neoporečnosti ekoloških proizvodov. Sporazum je namenjen tudi izboljšanju zaščite zadevnih ekoloških logotipov Unije in Republike Čile in izboljšanju regulativnega sodelovanja med pogodbenicama pri vprašanjih, povezanih z ekološko pridelavo.

(4)

Skupni odbor za ekološke proizvode (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor), ustanovljen na podlagi člena 8(1) Sporazuma, obravnava nekatere vidike izvajanja Sporazuma. Skupni odbor je zlasti pooblaščen za spreminjanje seznamov proizvodov v prilogah I in II k Sporazumu. Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da zastopa Unijo v Skupnem odboru.

(5)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v imenu Unije odobri spremembe seznamov proizvodov iz prilog I in II k Sporazumu, pod pogojem da predstavnike držav članic obvesti o spremembah, ki jih namerava odobriti v Skupnem odboru, ter jim zagotovi vse ustrezne informacije, na podlagi katerih je sklenila, da je mogoče sprejeti enakovrednost.

(6)	Da bi se omogočil pravočasen odziv, kadar pogoji za enakovrednost ne bodo več izpolnjeni, bi bilo poleg tega treba Komisijo pooblastiti, da enostransko začasno prekliče priznavanje enakovrednosti, če o tem predhodno obvesti predstavnike držav članic.

(7)

Kadar predstavniki držav članic, ki predstavljajo manjšino, ki lahko prepreči sprejetje, nasprotujejo stališču, ki ga predstavi Komisija, se Komisiji ne bi smelo omogočiti, da odobri spremembe seznamov proizvodov iz prilog I in II ali začasno prekliče priznavanje enakovrednosti. V takem primeru bi morala Komisija na podlagi člena 218(9) Pogodbe predložiti predlog za sklep Sveta.

(8)	Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi se odobri v imenu Unije.

2. Besedilo sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz prvega odstavka člena 15 Sporazuma (3).

Člen 3

Komisija zastopa Unijo v Skupnem odboru.

Člen 4

Spremembe seznamov proizvodov iz prilog I in II k Sporazumu, narejene v skladu s točko (b) člena 8(3) Sporazuma, odobri Komisija v imenu Unije.

Preden Komisija odobri te spremembe, obvesti predstavnike držav članic o predvidenem stališču Unije s predložitvijo dokumenta z informacijami o rezultatih ocene enakovrednosti, opravljene za nov ali posodobljen seznam proizvodov iz Priloge I ali II, vključno s:

(a)	seznamom zadevnih proizvodov, skupaj z navedbo predvidenih količin za izvoz v Unijo;

(b)	pravili pridelave za zadevne proizvode v Republiki Čile skupaj z navedbo, kako je bila vsaka bistvena razlika z ustreznimi določbami Unije razrešena;

(c)	novim ali posodobljenim sistemom nadzora, če je relevantno, za zadevne proizvode skupaj z navedbo, kako je bila vsaka bistvena razlika z ustreznimi določbami Unije razrešena;

(d)	vsemi drugimi informacijami, ki jih Komisija šteje za pomembne.

Kadar več predstavnikov držav članic, katerih število ustreza manjšini, ki lahko prepreči sprejetje, v skladu z drugim pododstavkom točke (a) člena 238(3) Pogodbe, nasprotuje, Komisija poda predlog v skladu s členom 218(9) Pogodbe.

Člen 5

Komisija sprejme odločitev Unije, da v skladu s členom 3(4) in (5) Sporazuma enostransko začasno prekliče priznavanje enakovrednosti zakonov in predpisov iz Priloge IV k Sporazumu, vključno z posodobljenimi in prečiščenimi različicami teh zakonov in predpisov, kakor je določeno v Prilogi V k Sporazumu.

Preden Komisija sprejme takšno odločitev, o tem v skladu s postopkom iz člena 4 tega sklepa obvesti predstavnike držav članic.

Člen 6

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2018.

V Luxembourgu, 9. oktobra 2017

Za Svet

Predsednik

S. KIISLER

(1) Odobritev z dne 14. septembra 2017 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2) Sklep Sveta (EU) 2017/436 z dne 6. marca 2017 o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi v imenu Evropske unije (UL L 67, 14.3.2017, str. 33).

(3) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/4

PREVOD

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,

na eni strani in

REPUBLIKA ČILE, v nadaljnjem besedilu: Čile,

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenici, STA SE –

OB PRIZNAVANJU svojega dolgega in trdnega trgovinskega partnerstva, ki temelji na skupnih načelih in vrednotah, ki se odražajo v Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani;

ODLOČENI, da bosta z ustvarjanjem novih izvoznih priložnosti prispevali k razvoju in širitvi svojih ekoloških sektorjev;

ODLOČENI, da bosta spodbujali trgovino z ekološkimi proizvodi, in prepričani, da bo ta sporazum olajšal trgovino z ekološko pridelanimi in proizvedenimi proizvodi med pogodbenicama;

V PRIZADEVANJU, da bi dosegli visoko raven upoštevanja načel o ekološki pridelavi, jamstva sistemov nadzora in neoporečnosti ekoloških proizvodov;

ZAVEZANI izboljšanju regulativnega sodelovanja pri vprašanjih, povezanih z ekološko pridelavo;

OB PRIZNAVANJU pomembnosti vzajemnosti in preglednosti v mednarodni trgovini v korist vseh zainteresiranih strani;

OB UPOŠTEVANJU, da Sporazum Svetovne trgovinske organizacije (STO) o tehničnih ovirah v trgovini članice STO spodbuja, naj pozitivno razmislijo o sprejetju tehničnih predpisov drugih članic kot enakovrednih svojim, tudi če se ti razlikujejo od njihovih, če so prepričane, da ti predpisi ustrezno izpolnjujejo cilje njihovih predpisov;

OB UGOTAVLJANJU, da je trajno zaupanje v stalno zanesljivost postopkov ocenjevanja in sistema nadzora druge pogodbenice bistven element takega sprejetja enakovrednosti;

NA PODLAGI svojih zadevnih pravic in obveznosti iz Sporazuma o ustanovitvi STO ter drugih večstranskih, regionalnih in dvostranskih sporazumov in dogovorov, katerih pogodbenici sta –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Namen

Namen tega sporazuma je spodbujati trgovino z ekološko pridelanimi kmetijskimi proizvodi in živili med Unijo in Čilom v skladu z načeloma nediskriminacije in vzajemnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„enakovrednost“ pomeni zmožnost različnih zakonov in predpisov ter inšpekcijskih sistemov in sistemov certificiranja, da dosežejo iste cilje;

(2)	„pristojni organ“ pomeni uradni organ, ki je pristojen za zakone in predpise, navedene v Prilogi III ali IV, ter je odgovoren za izvajanje tega sporazuma;

(3)	„nadzorni organ“ pomeni organ države članice Unije, ki ga je ustrezni organ deloma ali v celoti pooblastil za izvajanje inšpekcijskih pregledov in certificiranja na področju ekološke pridelave v skladu z zakoni in predpisi iz Priloge III;

(4)	„izvajalec nadzora“ pomeni neodvisni zasebni subjekt, ki izvaja inšpekcijske preglede in certificiranje na področju ekološke pridelave v skladu z zakoni in predpisi iz Priloge III ali IV.

Člen 3

Priznanje enakovrednosti

1. V zvezi s proizvodi iz Priloge I Unija priznava zakone in predpise Čila, navedene v Prilogi IV, kot enakovredne svojim zakonom in predpisom, kot so navedeni v Prilogi III.

2. V zvezi s proizvodi iz Priloge II Čile priznava zakone in predpise Unije, navedene v Prilogi III, kot enakovredne svojim zakonom in predpisom, kot so navedeni v Prilogi IV.

3. V primeru spremembe, razveljavitve, nadomestitve ali dopolnitve zakonov in predpisov, navedenih v Prilogi III ali IV, se nova pravila štejejo za enakovredna pravilom druge pogodbenice, razen če druga pogodbenica temu ne ugovarja v skladu s postopkom iz odstavka 4.

4. Če pogodbenica meni, da zakoni, predpisi ali upravni postopki in prakse druge pogodbenice ne izpolnjujejo več zahtev za enakovrednost, drugi pogodbenici pošlje obrazloženo zahtevo, naj spremeni zadevni zakon, predpis ali upravni postopek ali prakso, in določi ustrezen rok za zagotovitev enakovrednosti, ki ni krajši od treh mesecev. Če po izteku tega roka zadevna pogodbenica še vedno meni, da zahteve za enakovrednost niso izpolnjene, lahko enostransko ukine priznanje enakovrednosti zakonov in predpisov, navedenih v Prilogi III ali IV, za ustrezne proizvode iz Priloge I ali II.

5. Odločitev o enostranski ukinitvi priznavanja enakovrednosti zakonov in predpisov, navedenih v Prilogi III ali IV, za ustrezne proizvode iz Priloge I ali II se lahko po izteku trimesečnega odpovednega roka sprejme tudi, če ena pogodbenica ni predložila informacij, ki se zahtevajo na podlagi člena 6, ali se ne strinja z medsebojnim strokovnim pregledom iz člena 7.

6. V zvezi s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I ali II, enakovrednost na zahtevo ene pogodbenice v skladu s točko (b) člena 8(3) preuči Skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 8(1).

Člen 4

Uvoz in dajanje na trg

1. Unija dopusti uvoz proizvodov iz Priloge I na svoje ozemlje in njihovo dajanje na trg kot ekoloških proizvodov, če je proizvod v skladu z zakoni in predpisi Čila, kot so navedeni v Prilogi IV, ter mu je priloženo potrdilo o inšpekcijskem pregledu, kot je določeno v Prilogi V k Uredbi Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav, in ki ga je izdal izvajalec nadzora, ki ga je priznal Čile in je bil Uniji sporočen v skladu z odstavkom 3.

2. Čile dopusti uvoz proizvodov iz Priloge II na svoje ozemlje in njihovo dajanje na trg kot ekoloških proizvodov, če je proizvod v skladu z zakoni in predpisi Unije, kot so navedeni v Prilogi III, ter mu je priloženo potrdilo, ki ga je izdal nadzorni organ ali izvajalec nadzora Unije v skladu z resolucijo št. 7880 nacionalnega direktorata službe za kmetijstvo in živinorejo, z dne 29. novembra 2011 o določitvi minimalne vsebine za potrdila o ekološki pridelavi v okviru zakona št. 20.089.

3. Vsaka pogodbenica prizna nadzorne organe ali izvajalce nadzora, ki jih druga pogodbenica navede kot odgovorne za izvajanje ustreznega nadzora v zvezi z ekološkimi proizvodi, zajetimi v priznanje enakovrednosti, kot je navedeno v členu 3, in za izdajanje potrdil o inšpekcijskem pregledu iz odstavkov 1 in 2 tega člena zaradi uvoza navedenih proizvodov na ozemlje druge pogodbenice in njihovega dajanja na trg na njenem ozemlju.

Pogodbenica uvoznica v sodelovanju z drugo pogodbenico vsakemu zadevnemu nadzornemu organu in izvajalcu nadzora, ki ga navede druga pogodbenica, dodeli številčno oznako.

Člen 5

Označevanje

1. Proizvodi, ki jih ena pogodbenica uvozi iz druge v skladu s tem sporazumom, izpolnjujejo zahteve glede označevanja, določene v zakonih in predpisih druge pogodbenice, kot so navedeni v prilogah III in IV. Navedeni proizvodi so lahko opremljeni z ekološkim logotipom Unije, čilskim ekološkim logotipom ali obema, kot je določeno v zadevnih zakonih in predpisih, če izpolnjujejo zahteve glede označevanja za zadevni logotip ali oba logotipa.

2. Pogodbenici se zavezujeta, da se bosta izogibali zlorabi izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo, vključno z njihovimi izpeljankami ali okrajšavami, kot sta „bio“ in „eko“, v zvezi s proizvodi, ki so zajeti v priznanje enakovrednosti iz člena 3.

3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta ščitili ekološki logotip Unije in čilski ekološki logotip, ki sta določena v zadevnih zakonih in predpisih, pred zlorabo ali ponarejanjem. Pogodbenici zagotovita, da se ekološki logotip Unije in čilski ekološki logotip uporabljata samo za označevanje, oglaševanje ali komercialne dokumente proizvodov, ki so v skladu z zakoni in predpisi, navedenimi v prilogah III in IV.

Člen 6

Izmenjava informacij

Pogodbenici si izmenjata vse pomembne informacije v zvezi z izvajanjem in uporabo tega sporazuma. Vsaka pogodbenica zlasti do 31. marca drugega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma in nato do 31. marca vsakega leta drugi pogodbenici pošlje:

—	poročilo, ki vsebuje informacije v zvezi z vrstami in količinami ekoloških proizvodov, izvoženih na podlagi tega sporazuma, za obdobje od januarja do decembra predhodnega leta in

—	poročilo o dejavnostih spremljanja in nadzora, ki jih je izvedel pristojni organ, doseženih rezultatih in sprejetih popravnih ukrepih za obdobje od januarja do decembra predhodnega leta.

Vsaka pogodbenica kadar koli drugo pogodbenico nemudoma obvesti o:

—	vseh posodobitvah seznama svojih pristojnih organov, nadzornih organov in izvajalcev nadzora, vključno z zadevnimi kontaktnimi podatki (predvsem naslovom in internetnim naslovom);

—	vseh spremembah ali razveljavitvah, ki jih namerava izvesti v zvezi z zakoni ali predpisi, navedenimi v prilogah III in IV, vseh predlogih novih zakonov ali predpisov ali vseh pomembnih spremembah upravnih postopkov in praks, povezanih z ekološkimi proizvodi iz Priloge I in Priloge II;

—	vseh spremembah ali razveljavitvah, ki jih je sprejela v zvezi z zakoni ali predpisi, navedenimi v prilogah III in IV, novi zakonodaji ali pomembnih spremembah upravnih postopkov in praks, povezanih z ekološkimi proizvodi iz prilog I in II, ter

—	vseh sprememb internetnih naslovov iz Priloge V.

Člen 7

Medsebojni strokovni pregledi

1. Vsaka pogodbenica na podlagi predhodnega obvestila, poslanega vsaj tri mesece vnaprej, dovoli uradnikom ali strokovnjakom, ki jih je določila druga pogodbenica, da na njenem ozemlju opravijo medsebojne strokovne preglede in z njimi preverijo, ali zadevni nadzorni organi in izvajalci nadzora izvajajo nadzor, ki se zahteva na podlagi tega sporazuma.

2. Vsaka pogodbenica v obsegu, dovoljenem z veljavno zakonodajo, sodeluje z drugo pogodbenico in ji pomaga pri izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov iz odstavka 1, ki lahko vključujejo obiske uradov zadevnih nadzornih organov in izvajalcev nadzora, predelovalnih obratov in certificiranih subjektov.

Člen 8

Skupni odbor za ekološke proizvode

1. Pogodbenici ustanovita Skupni odbor za ekološke proizvode (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor), ki ga sestavljajo ustrezno imenovani predstavniki Unije na eni strani in predstavniki vlade Čila na drugi strani.

2. V Skupnem odboru potekajo posvetovanja, da se olajša izvajanje tega sporazuma in dodatno podpre njegov namen.

3. Naloge Skupnega odbora so:

(a)	upravljanje tega sporazuma s sprejemanjem odločitev, potrebnih za njegovo izvajanje in dobro delovanje;

(b)	preučitev vsake zahteve pogodbenice za posodobitev ali razširitev z novimi proizvodi seznama proizvodov iz Priloge I ali Priloge II in sprejetje sklepa o spremembi Priloge I ali Priloge II, če je druga pogodbenica priznala enakovrednost;

(c)

izboljšanje sodelovanja v zvezi z zakoni, predpisi, standardi in postopki ugotavljanja skladnosti glede ekološke pridelave, v ta namen pa obravnava vsa druga tehnična ali regulativna vprašanja, povezana s pravili o ekološki pridelavi in sistemi nadzora, za večje zbliževanje zakonov, predpisov in standardov;

(d)	obravnavanje vseh drugih vprašanj v zvezi z izvajanjem tega sporazuma.

4. Pogodbenici v skladu s svojimi zadevnimi zakoni in predpisi izvedeta sklepe, ki jih sprejme Skupni odbor na podlagi točke (b) odstavka 3, in se o tem medsebojno obvestita v treh mesecih od njihovega sprejetja (1).

5. Skupni odbor odločitve sprejema soglasno. Odbor sprejme svoj poslovnik. Lahko ustanavlja pododbore in delovne skupine za obravnavo določenih vprašanj.

6. Skupni odbor o svojih odločitvah in delu obvešča Odbor za standarde, tehnične predpise in ugotavljanje skladnosti, ustanovljen na podlagi člena 88 Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani.

7. Skupni odbor se sestaja enkrat letno, izmenično v Uniji in Čilu, na medsebojno dogovorjeni datum. Ob soglasju pogodbenic lahko sestanek Skupnega odbora poteka kot video- ali telekonferenca.

8. Skupnemu odboru sopredsedujeta obe pogodbenici.

Člen 9

Reševanje sporov

Vsak spor v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma se rešuje s posvetovanji med pogodbenicama v okviru Skupnega odbora. Pogodbenici Skupnemu odboru predložita ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev zadeve za rešitev spora.

Člen 10

Zaupnost

Predstavniki, strokovnjaki in drugi posredniki pogodbenic ne smejo niti po tem, ko ne opravljajo več svojih dolžnosti, razkriti informacij, ki so jih pridobili v okviru tega sporazuma, za katerega velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 11

Pregled

1. Če katera koli pogodbenica zahteva pregled tega sporazuma, drugi pogodbenici predloži obrazloženo zahtevo.

2. Pogodbenici lahko Skupnemu odboru zaupata nalogo, da preuči vsako tako zahtevo in po potrebi oblikuje priporočila, zlasti z namenom začetka pogajanj o delih tega sporazuma, ki jih ni mogoče spremeniti v skladu s točko (b) člena 8(3).

Člen 12

Izvajanje Sporazuma

Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz tega sporazuma. Vzdržita se vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje namena tega sporazuma.

Člen 13

Priloge

Priloge k temu sporazumu so sestavni del Sporazuma.

Člen 14

Ozemeljska veljavnost

Ta sporazum se po eni strani uporablja za ozemlja, za katera se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji, ki so določeni v navedeni pogodbi, in po drugi strani za ozemlje Čila.

Člen 15

Začetek veljavnosti in trajanje

Ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca po končnem uradnem obvestilu obeh pogodbenic, da sta končali potrebne notranje postopke.

Ta sporazum se sklene za začetno obdobje treh let. Podaljša se za nedoločen čas, razen če Unija ali Čile pred iztekom začetnega obdobja ne obvesti druge pogodbenice o svojem nasprotovanju takemu podaljšanju.

Katera koli pogodbenica lahko drugo pogodbenico pisno obvesti, da namerava odpovedati ta sporazum. Odpoved začne veljati tri mesece po uradnem obvestilu.

Člen 16

Verodostojni besedili

Ta sporazum je podpisan v dveh izvodih v angleškem in španskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno.

V Bruslju, sedemindvajsetega aprila dva tisoč sedemnajst.

Za Evropsko unijo

Za vlado Republike Čile

(1) Čile navedene sklepe Skupnega odbora izvede na podlagi izvedbenih sporazumov (Acuerdos de Ejecución) v skladu s četrtim pododstavkom člena 54(1) Politične ustave Republike Čile (Constitución Política de la República de Chile).

PRILOGA I

Ekološki proizvodi iz Čila, za katere Unija priznava enakovrednost

Oznake in opis iz nomenklature harmoniziranega sistema		Opombe
0409	Med, naravni
06	ŽIVO DREVJE IN DRUGE RASTLINE; ČEBULICE, KORENINE IN PODOBNO; REZANO CVETJE IN OKRASNO LISTJE
Naslednje oznake tega poglavja so vključene samo, če so proizvodi nepredelani
0603	Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno
0603 90	Drugo
0604	Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji, primerni za šopke ali za okras, sveži, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali drugače pripravljeni
0604 90	drugo
07	UŽITNE VRTNINE, NEKATERI KORENI IN GOMOLJI
08	UŽITNO SADJE IN OREŠKI; LUPINE AGRUMOV ALI MELON
09	KAVA, PRAVI ČAJ, MATÉ ČAJ* IN ZAČIMBE	*Izključen.
10	ŽITA
11	PROIZVODI MLINSKE INDUSTRIJE; SLAD; ŠKROB; INULIN; PŠENIČNI GLUTEN
12	OLJNA SEMENA IN PLODOVI; RAZLIČNA ZRNA, SEMENA IN PLODOVI; INDUSTRIJSKE ALI ZDRAVILNE RASTLINE; SLAMA IN KRMA
Naslednje oznake tega poglavja so izključene ali omejene:
1211	Rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi), vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu	Vključeni samo, če so nepredelani ali predelani za uporabo kot živilo.
1212 21	Morske alge in druge alge	Izključene.
1212 21	primerne za človeško prehrano	Izključene.
1212 29	drugo	Izključeno.
13	ŠELAK; GUME, SMOLE IN DRUGI RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI
Naslednje oznake tega poglavja so izključene ali omejene:
1301	Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer balzami)	Izključeni.
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter zgoščevalci, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani	Vključeni samo, če so predelani za uporabo kot živilo.
1302 11	opija	Izključeni.
1302 19	drugi	Izključeni.
14	RASTLINSKI MATERIALI ZA PLETARSTVO; RASTLINSKI PROIZVODI, KI NISO NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM MESTU
15	MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI NJIHOVE RAZGRADNJE; PRIPRAVLJENE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA
Naslednje oznake tega poglavja so izključene ali omejene:
1501	Svinjska maščoba (vključno z mastjo) in perutninska maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503	Vključene samo, če so predelane za uporabo kot živilo.
1502	Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503	Vključene samo, če so predelane za uporabo kot živilo.
1503	Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani	Vključeni samo, če so predelani za uporabo kot živilo.
1505	Maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom	Izključene.
1506	Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani	Izključeni.
1515 30	Ricinusovo olje in njegove frakcije	Izključeni.
1515 90	Drugo	Pri tem podpoglavju je izključeno jojoba olje. Drugi proizvodi so vključeni samo, če so predelani za uporabo kot živilo.
1516 20	Rastlinske masti in olja in njihove frakcije	Vključeni samo, če so predelani za uporabo kot živilo.
1518	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516 ; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu	Izključeni.
1520	Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi	Izključeni.
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, rafinirani ali ne, barvani ali nebarvani	Izključeni, razen rastlinskih voskov, če so predelani za uporabo kot živilo.
17	SLADKORJI IN SLADKORNI PROIZVODI
18	KAKAV IN KAKAVOVI PROIZVODI
19	PROIZVODI IZ ŽIT, MOKE, ŠKROBA ALI MLEKA; SLAŠČIČARSKI PROIZVODI
20	PROIZVODI IZ VRTNIN, SADJA, OREŠKOV ALI DRUGIH DELOV RASTLIN
21	RAZNA ŽIVILA
22	PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS
Naslednje oznake tega poglavja so izključene ali omejene:
2201	Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg	Izključeni.
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009	Izključene.
2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače	Vključeni samo, če so predelani iz kmetijskih proizvodov za uporabo kot živilo.
3301	Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno ekstrakti z organskim topilom (Essences concretes) in iz njih pridobljeni ekstrakti z absolutnim alkoholom (Essences absolutes); rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v masteh, nehlapnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z enfleražo ali z maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj	Vključeni samo, če se uporabljajo za živila.

Pogoji:

Ekološki proizvodi, navedeni v tej prilogi, so nepredelani kmetijski proizvodi, pridelani v Čilu, in predelani kmetijski proizvodi, ki se bodo uporabili kot živilo in so bili predelani v Čilu z ekološko pridelanimi sestavinami, ki so bile pridelane v Čilu ali uvožene v Čile iz Unije ali tretje države v okviru ureditve, ki jo je Unija v skladu z določbami člena 33(2) Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91, priznala kot enakovredno.

PRILOGA II

Ekološki proizvodi iz Unije, za katere Čile priznava enakovrednost

Oznake in opis iz nomenklature harmoniziranega sistema		Opombe
01	ŽIVE ŽIVALI	Proizvodi iz lova in ribolova divjih živali ne spadajo v ekološko pridelavo.
02	MESO IN UŽITNI KLAVNIČNI PROIZVODI	Meso in užitni klavnični proizvodi iz lova in ribolova divjih živali so izključeni.
03	RIBE IN RAKI, MEHKUŽCI IN DRUGI VODNI NEVRETENČARJI	Ribolov divjih živali je izključen.
04	MLEČNI PROIZVODI; PTIČJA JAJCA; NARAVNI MED; UŽITNI PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM MESTU
05	PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM MESTU
Naslednje oznake tega poglavja so izključene:
0501	Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las
0502	Ščetine in dlake domačih in divjih prašičev, jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak
0502 10	Ščetine in dlake domačega ali divjega prašiča in odpadki teh ščetin
0502 90	Drugo
0505	Kože in drugi deli ptic, s perjem ali puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja
0506	Kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), obdelani s kislino ali deželatinizirani; prah in odpadki teh izdelkov
0507	Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, neobdelano ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov
0510	Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani
0511 91	Drugo
0511 99	spužve, naravne, živalskega izvora
06	ŽIVO DREVJE IN DRUGE RASTLINE; ČEBULICE, KORENINE IN PODOBNO; REZANO CVETJE IN OKRASNO LISTJE
Naslednje oznake tega poglavja so vključene samo, če so proizvodi nepredelani:
0603	Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno
0603 90	Drugo
0604	Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji, primerni za šopke ali za okras, sveži, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali drugače pripravljeni
0604 90	drugo
07	UŽITNE VRTNINE, NEKATERI KORENI IN GOMOLJI
08	UŽITNO SADJE IN OREŠKI; LUPINE AGRUMOV ALI MELON
09	KAVA, PRAVI ČAJ, MATÉ ČAJ* IN ZAČIMBE	*Izključen.
10	ŽITA
11	PROIZVODI MLINSKE INDUSTRIJE; SLAD; ŠKROB; INULIN; PŠENIČNI GLUTEN
12	OLJNA SEMENA IN PLODOVI; RAZLIČNA ZRNA, SEMENA IN PLODOVI; INDUSTRIJSKE ALI ZDRAVILNE RASTLINE; SLAMA IN KRMA
Naslednje oznake tega poglavja so izključene ali omejene:
1211	Rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi), vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu	Vključeni samo, če so nepredelani ali predelani za uporabo kot živilo ali krma.
13	ŠELAK; GUME, SMOLE IN DRUGI RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI
Naslednje oznake tega poglavja so izključene ali omejene:
1301	Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer balzami)	Izključeni.
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter zgoščevalci, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani	Vključeni samo, če so predelani za uporabo kot živilo ali krma.
1302 11	opija	Izključeni.
1302 19	drugi	Izključeni.
14	RASTLINSKI MATERIALI ZA PLETARSTVO; RASTLINSKI PROIZVODI, KI NISO NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM MESTU
15	MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI NJIHOVE RAZGRADNJE; PRIPRAVLJENE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA
Naslednje oznake tega poglavja so izključene ali omejene:
1501	Svinjska maščoba (vključno z mastjo) in perutninska maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503	Vključene samo, če so predelane za uporabo kot živilo ali krma.
1502	Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503	Vključene samo, če so predelane za uporabo kot živilo ali krma.
1503	Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani	Vključeni samo, če so predelani za uporabo kot živilo ali krma.
1505	Maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom	Izključene.
1506	Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani	Izključeni.
1515 30	Ricinusovo olje in njegove frakcije	Izključeni.
1515 90	Drugo	Pri tem podpoglavju je izključeno jojoba olje. Drugi proizvodi so vključeni samo, če so predelani za uporabo kot živilo ali krma.
1520	Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi	Vključeni samo, če so predelani za uporabo kot živilo ali krma.
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, rafinirani ali ne, barvani ali nebarvani	Vključeni so samo rastlinski voski, če so predelani za uporabo kot živilo in krma.
16	IZDELKI IZ MESA, RIB ALI RAKOV, MEHKUŽCEV ALI DRUGIH VODNIH NEVRETENČARJEV
17	SLADKORJI IN SLADKORNI PROIZVODI
18	KAKAV IN KAKAVOVI PROIZVODI
19	PROIZVODI IZ ŽIT, MOKE, ŠKROBA ALI MLEKA; SLAŠČIČARSKI PROIZVODI
20	PROIZVODI IZ VRTNIN, SADJA, OREŠKOV ALI DRUGIH DELOV RASTLIN
21	RAZNA ŽIVILA
22	PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS
Naslednje oznake tega poglavja so izključene ali omejene:
2201	Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg	Izključeni.
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009	Izključene.
2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače	Vključeni samo, če so predelani iz kmetijskih proizvodov za uporabo kot živilo.
23	OSTANKI IN ODPADKI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PRIPRAVLJENA KRMA ZA ŽIVALI
Naslednja oznaka tega poglavja je omejena:
2307	Vinska usedlina; vinski kamen	Vinski kamen je izključen.
3301	Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno ekstrakti z organskim topilom (Essences concretes) in iz njih pridobljeni ekstrakti z absolutnim alkoholom (Essences absolutes); rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v masteh, nehlapnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z enfleražo ali z maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj	Vključeni samo, če se uporabljajo za živila.
45	PLUTA IN PLUTASTI IZDELKI	Vključeni samo, če so nepredelani.
53	DRUGA RASTLINSKA TEKSTILNA VLAKNA; PAPIRNA PREJA IN TKANINE IZ PAPIRNE PREJE	Vključeni samo, če so nepredelani.

Pogoji:

Ekološki proizvodi, navedeni v tej prilogi, so nepredelani ali predelani kmetijski proizvodi, ki so pridelani ali predelani v Uniji.

PRILOGA III

Ekološka zakonodaja, ki se uporablja v Uniji

Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 517/2013.

Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora, kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1358/2014.

Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/931.

PRILOGA IV

Ekološka zakonodaja, ki se uporablja v Čilu

Zakon št. 20.089 z dne 17. januarja 2006 o vzpostavitvi nacionalnega sistema certificiranja za ekološke kmetijske proizvode.

Odlok ministrstva za kmetijstvo št. 3 z dne 29. januarja 2016 o odobritvi uredbe o izvajanju zakona št. 20.089 o vzpostavitvi nacionalnega sistema certificiranja za ekološke kmetijske proizvode.

Odlok ministrstva za kmetijstvo št. 2 z dne 22. januarja 2016 o odobritvi tehničnih pravil zakona št. 20.089 o vzpostavitvi nacionalnega sistema certificiranja za ekološke kmetijske proizvode.

Resolucija št. 569 nacionalnega direktorata službe za kmetijstvo in živinorejo z dne 7. februarja 2007 o določitvi standardov za registracijo organov za certificiranje ekoloških proizvodov.

Resolucija št. 1110 nacionalnega direktorata službe za kmetijstvo in živinorejo z dne 4. marca 2008 o odobritvi uradne oznake za ekološke in enakovredne proizvode.

Resolucija št. 7880 nacionalnega direktorata službe za kmetijstvo in živinorejo z dne 29. novembra 2011 o določitvi minimalne vsebine za potrdila o ekološki pridelavi v okviru zakona št. 20.089.

PRILOGA V

Internetni naslovi, na katerih so dostopni zakoni in predpisi, navedeni v prilogah III in IV, vključno z vsemi spremembami, razveljavitvami, nadomestitvami ali dopolnitvami in prečiščenimi različicami, ter nova zakonodaja za proizvode, ki so bili v skladu s točko (b) člena 8(3) vključeni v Prilogo I ali Prilogo II

Unija:	http://eur-lex.europa.eu
Čile:	http://www.sag.gob.cl/ambitos-de-accion/certificacion-de-productos-organicos-agricolas/132/normativas

UREDBE

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/19

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/2308

z dne 13. decembra 2017

o izdaji dovoljenja za pripravek iz Bacillus subtilis (DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749) kot krmni dodatek za sesne pujske (imetnik dovoljenja Chr. Hansen A/S)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenja za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takega dovoljenja. Člen 10 navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS, ponovno ocenijo (2).

(2)

Pripravek iz Bacillus subtilis (DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749) je bil z Uredbo Komisije (ES) št. 2148/2004 (3) dovoljen brez časovne omejitve za prašiče za pitanje in pujske v skladu z Direktivo 70/524/EGS. V skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil navedeni pripravek naknadno vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvod. Navedeni pripravek je bil z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/447 (4) dovoljen za deset let za odstavljene pujske, prašiče za pitanje, svinje, teleta za vzrejo in purane za pitanje.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno pripravka iz Bacillus subtilis (DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749) kot krmnega dodatka za pujske. V zahtevku je bila navedena tudi zahteva za oceno tega pripravka za novo uporabo v vodi za pitje. Vložnik je zahteval, da se navedeni dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 12. julija 2016 (5) navedla, da pripravek iz Bacillus subtilis (DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija meni, da dodatek lahko izboljša prirast teže pri sesnih pujskih, kadar se uporablja v krmi ali vodi za pitje. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)	Ocena pripravka iz Bacillus subtilis (DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749) je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izdaja dovoljenja

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 2148/2004 z dne 16. decembra 2004 o trajnih in začasnih odobritvah za uporabo določenih dodatkov ter odobritvi za nove uporabe dodatka, ki je že bil odobren za krmo (UL L 370, 17.12.2004, str. 24).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/447 z dne 14. marca 2017 o izdaji dovoljenja za pripravek iz Bacillus subtilis (DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749) kot krmni dodatek za svinje, odstavljene pujske, prašiče za pitanje, teleta za vzrejo in purane za pitanje ter o spremembi uredb (ES) št. 1453/2004, (ES) št. 2148/2004 in (ES) št. 600/2005 (imetnik dovoljenja Chr. Hansen A/S) (UL L 69, 15.3.2017, str. 19).

(5) EFSA Journal 2016;14(9):4558.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

CFU/l vode za pitje

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore.

4b1700i

Chr. Hansen A/S

Bacillus subtilis (DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749)

Sestava dodatka

Pripravek iz Bacillus subtilis (DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749) z najnižjo vsebnostjo 3,2 × 1010 CFU/g dodatka

(razmerje 1: 1)

v trdni obliki

Lastnosti aktivne snovi:

žive spore Bacillus subtilis

(DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749)

Analizna metoda (1)

Identifikacija in štetje Bacillus subtilis (DSM 5750) in Bacillus licheniformis (DSM 5749) v krmnem dodatku, premiksih, krmnih mešanicah in vodi

—	Identifikacija: gelska elektroforeza v pulzirajočem polju (PFGE).

—	Metoda štetja: metoda razmaza na plošči z uporabo sojinega agarja s triptonom – EN 15784.

sesni pujski

—

1,3 × 109

—

6,5 × 108

—

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti pogoje skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.	Dodatek se lahko uporablja v vodi za pitje.

3.	Pri uporabi dodatka v vodi za pitje je treba zagotoviti njegovo homogeno razpršenost.

4.	V navodilih za uporabo se navede: „Doječe svinje in sesni pujski se hkrati krmijo z dodatkom.“

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala in kožo.

3. januar 2028

(1) Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/2309

z dne 13. decembra 2017

o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2017, zaradi prelova drugih staležev rib v preteklih letih in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1345

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (1) ter zlasti člena 105(1), (2), (3) in (5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ribolovne kvote za leto 2016 so bile določene z:

—	Uredbo Sveta (EU) št. 1367/2014 (2),

—	Uredbo Sveta (EU) 2015/2072 (3),

—	Uredbo Sveta (EU) 2016/72 (4) in

—	Uredbo Sveta (EU) 2016/73 (5).

(2)

Ribolovne kvote za leto 2017 so bile določene z:

—	Uredbo Sveta (EU) 2016/1903 (6),

—	Uredbo Sveta (EU) 2016/2285 (7),

—	Uredbo Sveta (EU) 2016/2372 (8) in

—	Uredbo Sveta (EU) 2017/127 (9).

(3)	Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovne kvote, ki so ji bile dodeljene, v skladu s členom 105(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih kvot navedene države članice.

(4)	Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1345 (10) so bili določeni odbitki od ribolovnih kvot za nekatere staleže rib v letu 2017 zaradi prelova v preteklih letih.

(5)	Vendar za nekatere države članice z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1345 ne bi bilo mogoče izvesti odbitkov od kvot, dodeljenih za prelovljene staleže rib, ker te kvote za navedene države članice v letu 2017 niso na voljo.

(6)

V členu 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je določeno, da se, če za presežen stalež rib v letu, ki sledi prelovu, ni mogoče izvesti odbitkov, ker kvota zadevni državi članici ni na voljo, odbitki lahko izvedejo za druge staleže rib na istem geografskem območju ali z enako komercialno vrednostjo. V skladu s Sporočilom Komisije 2012/C 72/07 (11) bi bilo treba take odbitke po možnosti izvesti od kvot, dodeljenih za staleže rib, ki jih lovi ladjevje, ki je preseglo kvoto, ob upoštevanju potrebe po izogibanju zavržkom pri mešanem ribolovu.

(7)	Z zadevnimi državami članicami so bila opravljena posvetovanja v zvezi s predlaganimi odbitki od kvot, dodeljenih za staleže rib, ki niso bili prelovljeni.

(8)

Španija je leta 2016 presegla svojo kvoto za belo jadrovnico v Atlantskem oceanu (WHM/ATLANT). Dolgovani odbitek se je po Izvedbeni Uredbi (EU) 2017/1345 uporabil v polnem obsegu kvote za belo jadrovnico v letu 2017 v skladu s smernicami iz Sporočila 2012/C 72/07. Ker razpoložljiva kvota za leto 2017 za belo jadrovnico v Atlantskem oceanu ni zadostna, je Španija z dopisom z dne 9. avgusta 2017 zaprosila za uporabo preostalih odbitkov, vključno z neporavnanimi odbitki iz prejšnjih let, za kvoto v letu 2017 za mečarico v Atlantskem oceanu severno od 5° S (SWO/AN05N). Prošnja bi se morala sprejeti v skladu s členom 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(9)

Španija je leta 2016 presegla svojo kvoto za belega tuna v Atlantskem oceanu severno od 5° S (ALB/AN05N). Španija je z dopisom z dne 20. julija 2017 zaprosila za razširitev neporavnanega odbitka na tri leta. Glede na predložene informacije in ob upoštevanju odstavka 5 Dodatnega priporočila 13–05 ICCAT o programu za obnovitev belega tuna (12), ki določa, da se prelov odbije po največ dveh letih, se izjemoma kot druga možnost dovoli enakomerna porazdelitev odbitka čez dve leti.

(10)

Poleg tega je španski organ za ribištvo odkril, da so bili Komisiji posredovani napačni podatki o ulovu belega tuna leta 2016 v Atlantskem oceanu severno od 5° S. Na podlagi popravljenih podatkov, ki jih je Španija predložila 4. avgusta 2017, se zdi, da je bila španska kvota za belega tuna v Atlantskem oceanu severno od 5° S presežena za manjšo količino, kot je bila upoštevana za odbitke, določene v Izvedbeni Uredbi (EU) 2017/1345. Zato bi bilo treba prilagoditi odbitek od španske kvote za leto 2017 za belega tuna v Atlantskem oceanu severno od 5° S.

(11)

Po objavi Izvedbene Uredbe (EU) 2017/1345 je portugalski organ za ribištvo odkril, da so bili Komisiji predloženi napačni podatki o ulovu mečarice leta 2016 v Atlantskem oceanu severno od 5° S (SWO/AN05N). Na podlagi popravljenih podatkov, ki jih je Portugalska predložila 22. avgusta 2017, se zdi, da je bila portugalska kvota za mečarico v Atlantskem oceanu severno od 5° S presežena za manjšo količino, kot je bila upoštevana za odbitke, določene v Izvedbeni Uredbi (EU) 2017/1345. Zato bi bilo treba prilagoditi odbitek od portugalske kvote za leto 2017 za mečarico v Atlantskem oceanu severno od 5° S.

(12)

Litva je 17. maja 2017 zaprosila za posodobitev svoje izjave o ulovu skuše v vodah Unije območja IIa in vodah Unije in norveških vodah območja IVa (MAC/*4A-EN). Na podlagi posodobljenih podatkov, ki jih je Litva predložila na isti dan, se zdi, da je bila presežena litovska kvota za skušo v letu 2016 v vodah Unije območja IIa, v vodah Unije in norveških vodah območja IVa in tudi za starševsko jato, tj. skušo v območjih VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe, vodah Unije in mednarodnih vodah območja Vb ter mednarodnih vodah območij XII in XIV (MAC/2CX14-). Zato bi bilo treba ustrezne odbitke dodati v Prilogo k Izvedbeni Uredbi (EU) 2017/1345.

(13)

Združeno kraljestvo je 10. avgusta 2017 Komisijo obvestilo, da so bili sporočeni napačni podatki o prilovih trneža v vodah Unije in mednarodnih vodah območij I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV (DGS/*15X14). Potem ko je Združeno kraljestvo 30. avgusta 2017 predložilo popravke v sistemu poročanja o skupnih podatkih o ulovu, se zdi, da je uporaba prilova trneža v vodah Unije in mednarodnih vodah območij I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV še vedno pod dodeljeno kvoto za leto 2016. Zato bi bilo treba ustrezne odbitke črtati iz Priloge k Izvedbeni Uredbi (EU) 2017/1345.

(14)	Oktobra 2017 je bilo s popravkom v algoritmih sistema poročanja o skupnih podatkih o ulovu ugotovljeno, da je Danska presegla svojo kvoto ulova severne kozice v grenlandskih vodah območja NAFO 1 (PRA/N1GRN.). Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/1345 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Po spremembah v opredelitvah področij staležev, določenih z Uredbo (EU) 2017/127, da bi se omogočilo natančno poročanje o ulovu, bi bilo treba odbitek, ki se je v letu 2016 uporabljal za Nizozemsko za prekomerni ribolov saja na območjih III in IV, v vodah Unije območij IIa, IIIb, IIIc in podrazdelkov 22–32 (POK/2A34), zdaj uporabiti za kvote saja v letu 2017 na območjih IIIa in IV in v vodah Unije območija IIa (POK/2C3A4).

(16)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je leta 2017 v svojem mnenju na podlagi referenčne vrednosti za leto 2016 spremenil območja upravljanja prave peščenke. Zato se izvedejo odbitki, ki jih dolgujeta Danska in Združeno kraljestvo zaradi prelova prave peščenke v vodah Unije območja upravljanja prave peščenke 1 (SAN/234_1) v letu 2016, od kvot prave peščenke za leto 2017 v vodah Unije območja upravljanja prave peščenke 1r (SAN234_1R).

(17)

Poleg tega je videti, da so nekateri odbitki iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/1345 večji od prilagojene kvote, ki je na voljo v letu 2017, in se zato v navedenem letu ne morejo v celoti izvesti. V skladu s Sporočilom 2012/C 72/07 bi bilo treba preostanek odbiti od prilagojenih kvot, ki bodo na voljo v naslednjih letih, dokler se ne povrne celoten prelov.

(18)	Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1345 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolovne kvote za leto 2017 iz Priloge I k tej uredbi, določene v uredbah (EU) 2016/1903, (EU) 2016/2285, (EU) 2016/2372 in (EU) 2017/127, se zmanjšajo z uporabo odbitkov pri drugih staležih rib iz navedene priloge.

Člen 2

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/1345 se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2) Uredba Sveta (EU) št. 1367/2014 z dne 15. decembra 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2015 in 2016 (UL L 366, 20.12.2014, str. 1).

(3) Uredba Sveta (EU) 2015/2072 z dne 17. novembra 2015 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju, ter spremembi uredb (EU) št. 1221/2014 in (EU) 2015/104 (UL L 302, 19.11.2015, str. 1).

(4) Uredba Sveta (EU) 2016/72 z dne 22. januarja 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe (EU) 2015/104 (UL L 22, 28.1.2016, str. 1).

(5) Uredba Sveta (EU) 2016/73 z dne 18. januarja 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib v Črnem morju (UL L 16, 23.1.2016, str. 1).

(6) Uredba Sveta (EU) 2016/1903 z dne 28. oktobra 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2017 uporabljajo v Baltskem morju, ter spremembi Uredbe (EU) 2016/72 (UL L 295, 29.10.2016, str. 1).

(7) Uredba Sveta (EU) 2016/2285 z dne 12. decembra 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2017 in 2018 in o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2016/72 (UL L 344, 17.12.2016, str. 32).

(8) Uredba Sveta (EU) 2016/2372 z dne 19. decembra 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 352, 23.12.2016, str. 26).

(9) Uredba Sveta (EU) 2017/127 z dne 20. januarja 2017 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 24, 28.1.2017, str. 1).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1345 z dne 18. julija 2017 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2017, zaradi prelova v preteklih letih (UL L 186, 19.7.2017, str. 6).

(11) Sporočilo Komisije – Smernice za odbitke od kvot na podlagi člena 105(1), (2) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 (2012/C 72/07) (UL C 72, 10.3.2012, str. 27).

(12) https://www.iccat.int/Documents/Recs/compendiopdf-e/2013-05-e.pdf

PRILOGA I

ODBITKI OD KVOT ZA DRUGE STALEŽE RIB

Država članica

Oznaka vrste

Oznaka območja

Ime vrste

Ime območja

Dovoljeni iztovori za leto 2016 (celotna prilagojena količina v kilogramih) (1)

Skupni ulov v letu 2016 (količina v kilogramih)

Poraba kvote (%)

Prelov, povezan z dovoljenim iztovorom (količina v kilogramih)

Množilni količnik (2)

Dodatni množilni količnik (3) (4)

Neporavnani odbitki iz prejšnjih let (5) (količina v kilogramih)

Odbitki za leto 2017 (količina v kilogramih)

Odbitki, ki so se v letu 2017 že uporabili za isti stalež rib (količina v kilogramih) (6)

Preostala količina, ki se odšteje od kvote za drug stalež rib (količina v kilogramih)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(14)

(15)

DGS

2AC4-C

trnež

vode Unije območij IIa in IV

2 118

Ni relevantno.

2 118

Odbitek se izvede za naslednji stalež

ARU

34-C

velika srebrenka

vode Unije območij III in IV

2 118

DGS

2AC4-C

trnež

vode Unije območij IIa in IV

1 350

Ni relevantno.

1 350

Odbitek se izvede za naslednji stalež

NEP

2AC4-C

škamp

vode Unije območij IIa in IV

1 350

NOP

04-N

norveški molič

norveške vode območja IV

22 880

Ni relevantno.

22 880

Odbitek se izvede za naslednji stalež

NOP

2A3A4

norveški molič

območje IIIa; vode Unije območij IIa in IV

22 880

POK

1N2AB

saj

norveške vode območij I in II

3 920

Ni relevantno.

3 920

Odbitek se izvede za naslednji stalež

POK

2C3A4

saj

IIIa in IV; vode Unije območja IIa

3 920

SAN

04-N

prava peščenka

norveške vode območja IV

19 860

Ni relevantno.

19 860

Odbitek se izvede za naslednji stalež

SAN

234_2R

prava peščenka

vode Unije območij IIa, IIIa in IV (območje upravljanja prave peščenke 2)

19 860

BUM

ATLANT

sinja jadrovnica

Atlantski ocean

13 396

Ni relevantno.

13 396

20 094

Odbitek se izvede za naslednji stalež

SWO

AN05N

mečarica

Atlantski ocean, severno od 5° S

20 094

GHL

1N2AB

grenlandska morska plošča

norveške vode območij I in II

9 000

27 600

306,67 %

18 600

1,0

27 900

Odbitek se izvede za naslednji stalež

RED

1N2AB

rdeči okun

norveške vode območij I in II

27 900

WHM

ATLANT

bela jadrovnica

Atlantski ocean

2 460

9 859

400,77 %

7 399

1,0

138 994

150 092

2 427

147 665

Odbitek se izvede za naslednji stalež

SWO

AN05N

mečarica

Atlantski ocean, severno od 5° S

147 665

POK

1/2/INT

saj

mednarodne vode območij I in II

2 352

Ni relevantno.

2 352

Odbitek se izvede za naslednji stalež

POK

2C3A4

saj

IIIa in IV; vode Unije območja IIa

2 352

RED

51214S

rdeči okun (plitvi pelagični)

vode Unije in mednarodne vode območja V; mednarodne vode območij XII in XIV

29 827

Ni relevantno.

29 827

Odbitek se izvede za naslednji stalež

BLI

5B67

modri leng

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

29 827

POK

1N2AB

saj

norveške vode območij I in II

5 969

Ni relevantno.

5 969

Odbitek se izvede za naslednji stalež

HER

1/2-

atlantski sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode in mednarodne vode območij I in II

5 969

DGS

2AC4-C

trnež

vode Unije območij IIa in IV

1 260

Ni relevantno.

1 260

Odbitek se izvede za naslednji stalež

COD

2A3AX4

trska

IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

1 260

HAD

7X7A34

vahnja

VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

559

26 220

Ni relevantno.

25 661

Odbitek se izvede za naslednji stalež

HAD

2AC4

vahnja

IV; vode Unije območja IIa

25 661

GHL

1N2AB

grenlandska morska plošča

norveške vode območij I in II

18 487

Ni relevantno.

18 487

Odbitek se izvede za naslednji stalež

RED

1N2AB

rdeči okun

norveške vode območij I in II

18 487

DGS

2AC4-C

trnež

vode Unije območij IIa in IV

17 776

Ni relevantno.

17 776

Odbitek se izvede za naslednji stalež

PLE

2A3AX4

morska plošča

IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

17 776

(1) Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot iz leta 2015 v leto 2016 v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3), členom 5a Uredbe Sveta (EU) št. 1221/2014 (UL L 330, 15.11.2014, str. 16) in členom 18a Uredbe Sveta (EsU) 2015/104 (UL L 22, 28.1.2015, str. 1) ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009.

(2) Kot določa člen 105(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, se uporablja v vseh primerih prelova, ki je enak ali manjši od 100 ton.

(3) Kot je določeno v členu 105(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in če obseg prelova presega 10 %.

(4) Črka „A“ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5 zaradi zaporednega prelova v letih 2014, 2015 in 2016. Črka „C“ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5, ker za stalež velja večletni načrt.

(5) Preostale količine, ki jih ni bilo mogoče odbiti v letu 2016 v skladu z Uredbo (EU) 2016/2226, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/162, ker ni bilo na voljo kvot oziroma dovolj kvot.

(6) Količine, ki se lahko odštejejo od istega staleža zaradi izmenjave ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

PRILOGA II

„PRILOGA

ODBITKI OD KVOT ZA STALEŽE RIB, KI SO BILI PRELOVLJENI

Država članica	Oznaka vrste	Oznaka območja	Ime vrste	Ime območja	Začetna kvota za leto 2016 (v kilogramih)	Dovoljeni iztovori za leto 2016 (celotna prilagojena količina v kilogramih) (1)	Skupni ulov v letu 2016 (količina v kilogramih)	Poraba kvote, povezana z dovoljenim iztovorom	Prelov, povezan z dovoljenim iztovorom (količina v kilogramih)	Množilni količnikr (2)	Dodatni množilni faktor (3) (4)	Neporavnani odbitki iz prejšnjih let (5) (količina v kilogramih)	Odbitki za leto 2017 (količina v kilogramih) (6)	Odbitki, ki so se v letu 2017 že uporabili(količina v kilogramih) (7)	Odbitki za leto 2018 in naslednja leta (količina v kilogramih)
(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(6)	(7)	(8)	(9)	(10)	(11)	(12)	(13)	(14)	(15)	(16)
BE	SOL	7FG	morski list	VIIf in VIIg	487 000	549 565	563 401	102,52 %	13 836	/	/	/	13 836	13 836	/
BE	SOL	8AB	morski list	VIIIa in VIIIb	42 000	281 638	287 659	102,14 %	6 021	/	C (8)	/	6 021	6 021	/
BE	SRX	07D	raže	vode Unije območja VIId	87 000	86 919	91 566	105,35 %	4 647	/	/	/	4 647	4 647	/
BE	T/B	2AC4-C	romb in gladki romb	vode Unije območij IIa in IV	329 000	481 000	514 275	106,92 %	33 275 (9)	/	/	/	33 275	33 275	/
DE	DGS	2AC4-C	trnež	vode Unije območij IIa in IV	0	0	2 118	Ni relevantno.	2 118	/	/	/	2 118	2 118	/
DE	MAC	2CX14-	skuša	VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij IIa, XII in XIV	22 751 000	21 211 759	22 211 517	104,71 %	999 758	/	/	/	999 758	999 758	/
DK	DGS	2AC4-C	trnež	vode Unije območij IIa in IV	0	0	1 350	Ni relevantno.	1 350	/	/	/	1 350	1 350	/
DK	HER	1/2-	atlantski sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode in mednarodne vode območij I in II	7 069 000	10 331 363	10 384 320	100,51 %	52 957	/	/	/	52 957	52 957	/
DK	JAX	4BC7D	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij IVb, IVc in VIId	5 519 000	264 664	265 760	100,42 %	1 096	/	/	/	1 096	1 096	/
DK	MAC	2A34	skuša	IIIa in IV; vode Unije območij IIa, IIIb, IIIc in podrazdelkov 22–32	19 461 000	13 354 035	14 677 440	109,91 %	1 323 405	/	/	/	1 323 405	1 323 405	/
DK	MAC	2A4A-N	skuša	norveške vode območij IIa in IVa	14 043 000	14 886 020	16 351 930	109,85 %	1 465 910	/	/	/	1 465 910	1 465 910	/
DK	NOP	04-N	norveški molič	norveške vode območja IV	0	0	22 880	Ni relevantno.	22 880	/	/	/	22 880	22 880	/
DK	OTH	*2AC4C	druge vrste	vode Unije območij IIa in IV	6 018 300	3 994 920	4 508 050	112,84 %	513 130	1,2	/	/	615 756	615 756	/
DK	POK	1N2AB	saj	norveške vode območij I in II	/	0	3 920	Ni relevantno.	3 920	/	/	/	3 920	3 920	/
DK	PRA	N1GRN	severna kozica	grenlandske vode območja NAFO 1	1 300 000	2 700 000	2 727 690	101,03 %	27 690	/	/	/	27 690	27 690	/
DK	SAN	04-N	prava peščenka	norveške vode območja IV	0	0	19 860	Ni relevantno.	19 860	/	/	/	19 860	19 860	/
DK	SAN	234_1 (11)	prava peščenka	vode Unije območja upravljanja prave peščenke 1	12 263 000	12 517 900	12 525 750	100,06 %	7 850	/	/	/	7 850	7 850	/
ES	ALB	AN05N	severni beli tun	Atlantski ocean, severno od 5° S	14 917 370	14 754 370	16 645 498	112,82 %	1 891 128	1,2	/	/	2 269 354	1 134 677 (12)	1 134 677 (12)
ES	ALF	3X14-	sluzoglavke	vode Unije in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV	67 000	86 159	79 185	91,90 %	– 6 974	/	/	817	0	0	/
ES	BSF	8910-	črni morski meč	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX in X	12 000	24 004	16 419	68,41 %	– 7 585	/	/	2 703	0	0	/
ES	BUM	ATLANT	sinja jadrovnica	Atlantski ocean	0	0	13 396	Ni relevantno.	13 396	/	A	/	20 094	20 094	/
ES	COD	1/2B	trska	I in IIb	13 192 000	9 730 876	9 731 972	100,01 %	1 096	/	/	/	1 096	1 096	/
ES	GHL	1N2AB	grenlandska morska plošča	norveške vode območij I in II	/	9 000	27 600	306,67 %	18 600	1,0	A	/	27 900	27 900	/
ES	GHL	N3LMNO	grenlandska morska plošča	NAFO 3 LMNO	4 067 000	4 070 000	4 072 999	100,07 %	2 999	/	C (8)	/	2 999	2 999	/
ES	SRX	67AKXD	raže	vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k	876 000	459 287	469 586	102,24 %	10 299	/	/	/	10 299	10 299	/
ES	SRX	89-C	raže	vode Unije območij VIII in IX	1 057 000	925 232	956 878	103,42 %	31 646	/	A	131 767	179 236	179 236	/
ES	WHM	ATLANT	bela jadrovnica	Atlantski ocean	2 460	2 460	9 859	400,77 %	7 399	1,0	A	138 994	150 092	150 092 (13)	/
FR	LIN	04-C	leng	vode Unije območja IV	162 000	262 351	304 077	115,91 %	41 726	1,0	/	/	41 726	41 726	/
FR	POK	1/2/INT	saj	mednarodne vode območij I in II	0	0	2 352	Ni relevantno.	2 352	/	/	/	2 352	2 352	/
FR	RED	51214S	rdeči okun (plitvi pelagični)	vode Unije in mednarodne vode območja V; mednarodne vode območij XII in XIV	0	0	29 827	Ni relevantno.	29 827	/	/	/	29 827	29 827	/
FR	SBR	678-	okati ribon	vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII in VIII	6 000	28 817	31 334	108,72 %	2 517	/	/	/	2 517	2 517	/
FR	SRX	07D	raže	vode Unije območja VIId	663 000	630 718	699 850	110,96 %	69 132	1,0	A	/	103 698	103 698	/
FR	SRX	67AKXD	raže	vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k	3 255 000	3 641 000	39 254	101,08 %	39 254	/	/	/	39 254	39 254	/
FR	WHG	08	mol	VIII	1 524 000	2 406 000	2 441 333	101,47 %	35 333	/	/	/	35 333	35 333	/
IE	PLE	7FG	morska plošča	VIIf in VIIg	200 000	66 332	67 431	101,66 %	1 099	/	/	/	1 099	1 099	/
IE	POK	1N2AB	saj	norveške vode območij I in II	/	0	5 969	Ni relevantno.	5 969	/	/	/	5 969	5 969	/
IE	SRX	67AKXD	raže	vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k	1 048 000	949 860	980 960	103,27 %	31 056	/	A (8)	/	31 056	31 056	/
LT	MAC	*4A-EN	skuša	vode Unije območja IIa; vode Unije in norveške vode območja IVa	0	900 000	901 557	100,17 %	1 557	/	/	/	1 557	1 557	/
LT	MAC	2CX14-	skuša	VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij IIa, XII in XIV	140 000	2 027 000	2 039 332	100,61 %	12 332	/	/	/	12 332	12 332	/
NL	DGS	2AC4-C	trnež	vode Unije območij IIa in IV	0	0	1 260	Ni relevantno.	1 260	/	/	/	1 260	1 260	/
NL	HAD	7X7A34	vahnja	VIIb–k, VIII, IX in X vode Unije območja CECAF 34.1.1	/	559	26 220	Ni relevantno.	25 661	/	/	/	25 661	25 661	/
NL	HER	*25B-F	atlantski sled	II, Vb severno od 62° S (vode Ferskih otokov)	736 000	477 184	476 491	99,86 %	– 693	/	/	23 551	22 858	22 858	/
NL	OTH	*2A-14	Prilov, povezan s šurom (merjaščevka, mol in skuša)	vode Unije območij IIa, IVa, VI, VIIa–c, VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV	1 663 800	1 777 300	2 032 689	114,37 %	255 389	1,2	/	/	306 467	306 467	/
NL	POK	2A34. (14)	saj	IIIa in IV; vode Unije območij IIa, IIIb, IIIc in podrazdelkov 22–32	68 000	110 846	110 889	100,04 %	43 (10)	/	/	1 057	1 057	1 057	/
NL	T/B	2AC4-C	romb in gladki romb	vode Unije območij IIa in IV	2 493 000	2 551 261	2 737 636	107,31 %	186 375	/	/	/	186 375	186 375	/
PT	BUM	ATLANT	sinja jadrovnica	Atlantski ocean	49 550	49 550	50 611	102,14 %	1 061	/	/	/	1 061	1 061	/
PT	GHL	1N2AB	grenlandska morska plošča	norveške vode območij I in II	/	0	18 487	Ni relevantno.	18 487	/	/	/	18 487	18 487	/
PT	MAC	8C3411	skuša	VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1	6 971 000	6 313 658	6 823 967	108,08 %	510 309	/	/	/	510 309	510 309	/
PT	SRX	89-C	raže	vode Unije območij VIII in IX	1 051 000	1 051 000	1 068 676	101,68 %	17 676	/	/	/	17 676	17 676	/
PT	SWO	AN05N	mečarica	Atlantski ocean, severno od 5° S	1 161 950	1 541 950	1 560 248	101,19 %	18 298	/	/	/	18 298	18 298	/
UK	DGS	2AC4-C	trnež	vode Unije območij IIa in IV	0	0	17 776	Ni relevantno.	17 776	/	/	/	17 776	17 776	/
UK	HER	4AB	atlantski sled	vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S	70 348 000	70 710 390	73 419 998	103,83 %	2 709 608	/	/		2 709 608	2 709 608	/
UK	MAC	2CX14-	skuša	VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij IIa, XII in XIV	208 557 000	195 937 403	209 143 232	106,74 %	13 205 829	/	A (8)	/	13 205 829	13 205 829	/
UK	SAN	234_1 (11)	prava peščenka	vode Unije območja upravljanja prave peščenke 1	268 000	0	0	Ni relevantno.	0	/	/	1 466 168	1 466 168	1 466 168	/
UK	SRX	67AKXD	raže	vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k	2 076 000	2 006 000	2 008 431	100,12 %	2 431	/	/	/	2 431	2 431	/
UK	T/B	2AC4-C	romb in gladki romb	vode Unije območij IIa in IV	693 000	522 000	544 680	104,34 %	22 680	/	/	/	22 680	22 680	/

“

(1) Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot iz leta 2015 v leto 2016 v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3), členom 5a Uredbe Sveta (EU) št. 1221/2014 (UL L 330, 15.11.2014, str. 16), členom 18a Uredbe Sveta (EU) 2015/104 (UL L 22, 28.1.2015, str. 1) in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(2) Kot določa člen 105(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, se uporablja v vseh primerih prelova, ki je enak ali manjši od 100 ton.

(3) Kot je določeno v členu 105(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in če obseg prelova presega 10 %.

(5) Preostale količine, ki jih ni bilo mogoče odbiti v letu 2016 v skladu z Uredbo (EU) 2016/2226, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/162, ker ni bilo na voljo kvot oziroma dovolj kvot.

(6) Odbitki za leto 2017.

(7) Odbitki za leto 2017, ki bi se glede na razpoložljivo kvoto dejansko lahko uporabili na dan začetka veljavnosti te uredbe.

(8) Dodatni množilni količnik se ne uporablja, ker prelov ne presega 10 % dovoljenega iztovora.

(9) Na prošnjo Belgije so v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 847/96 dovoljeni dodatni iztovori do 10 % kvote T/B.

(10) Količine, manjše od ene tone, se ne upoštevajo.

(11) Odbije se od (SAN/234_1R) (območje upravljanja prave peščenke 1r).

(12) Na prošnjo Španije se odbitek 2 269 354 kilogramov za leto 2017 enakomerno porazdeli na dve leti (2017 in 2018).

(13) Od tega je 2 427 kilogramov odbitih od kvote za WHM/ATLANT za leto 2017 ali pa je 147 665 kilogramov odbitih od kvote za SWO/AN05N za leto 2017.

(14) Odbije se od POK/2C3A4.

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/36

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/2310

z dne 13. decembra 2017

o odprtju tarifne kvote za leto 2018 za uvoz v Evropsko unijo nekaterega blaga s poreklom iz Norveške, pridobljenega s predelavo kmetijskih proizvodov, ki jih zajema Uredba (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (1) ter zlasti člena 16(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/859/ES z dne 25. oktobra 2004 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (2) ter zlasti člena 3 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Protokol 2 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško z dne 14. maja 1973 (3) (v nadaljnjem besedilu: dvostranski Sporazum o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško) in Protokol 3 k Sporazumu EGP (4) določata trgovinske režime za nekatere kmetijske in predelane kmetijske proizvode med pogodbenicama.

(2)

Protokol 3 k Sporazumu EGP določa dajatev po stopnji nič, ki se uporablja za vode, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, uvrščene pod oznako KN 2202 10 00, in druge brezalkoholne pijače, ki ne vsebujejo proizvodov iz tarifnih številk od 0401 do 0404 ali maščob, pridobljenih iz proizvodov iz tarifnih številk od 0401 do 0404, uvrščene pod oznaki KN 2202 91 00 in 2202 99.

(3)

Dajatev EU po stopnji nič za navedene vode in druge navedene pijače je bila za Norveško začasno preklicana za neomejeno obdobje s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (5) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum v obliki izmenjave pisem), odobrenim s Sklepom 2004/859/ES. V skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem je dajatev prost uvoz blaga, uvrščenega pod oznake KN 2202 10 00, ex 2202 91 00 in ex 2202 99, s poreklom iz Norveške dovoljen le v mejah dajatev proste kvote. Za uvoz zunaj dodeljene kvote je treba plačati dajatev.

(4)	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2034 (6) je odprla tarifno kvoto za leto 2017 za uvoz v Unijo blaga, uvrščenega pod oznake KN 2202 10 00, ex 2202 91 00 in ex 2202 99, s poreklom iz Norveške.

(5)

Sporazum v obliki izmenjave pisem zahteva, da se v primeru izčrpanja zgoraj navedene tarifne kvote do 31. oktobra 2017 tarifna kvota, ki velja od 1. januarja naslednjega leta, poviša za 10 %. Glede na podatke, predložene Komisiji, je bila letna kvota za leto 2017 za zadevne vode in pijače, odprta z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2034, do 5. septembra 2017 izčrpana.

(6)

Zato je treba v skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem od 1. januarja do 31. decembra 2018 odpreti povišano tarifno kvoto za zadevne vode in pijače. Obseg letne kvote, odprte za leto 2017 z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2034, je bil 17,303 milijona litrov. Tako bo za leto 2018 odprta kvota z 10 % višjim obsegom, in sicer 19,033 milijona litrov.

(7)	Izvedbena uredba Komisije (EGS) 2015/2447 (7) določa pravila za upravljanje tarifnih kvot. Tarifno kvoto, odprto s to uredbo, bi bilo treba upravljati v skladu z navedenimi pravili.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja o trgovini s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Od 1. januarja do 31. decembra 2018 se za blago s poreklom iz Norveške, ki je navedeno v Prilogi, pod pogoji iz Priloge odpre dajatev prosta tarifna kvota, določena v Prilogi.

2. Za blago iz Priloge k tej uredbi se uporabljajo pravila o poreklu blaga iz Protokola 3 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško z dne 14. maja 1973.

3. Za uvožene količine, ki presežejo obseg kvote, določene v Prilogi, se uporablja preferencialna dajatev 0,047 EUR/liter.

Člen 2

Dajatev prosto tarifno kvoto iz člena 1(1) upravlja Komisija v skladu s členi 49–54 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 1.

(2) UL L 370, 17.12.2004, str. 70.

(3) UL L 171, 27.6.1973, str. 2.

(4) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(5) UL L 370, 17.12.2004, str. 72.

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2034 z dne 21. novembra 2016 o odprtju tarifne kvote za leto 2017 za uvoz v Evropsko unijo nekaterega blaga s poreklom iz Norveške, pridobljenega s predelavo kmetijskih proizvodov, ki jih zajema Uredba (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 314, 21.11.2016, str. 4).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

PRILOGA

Dajatev prosta tarifna kvota za leto 2018, ki se uporablja za uvoz nekaterega blaga s poreklom iz Norveške v Evropsko unijo

Zaporedna št.

Oznaka KN

Oznaka TARIC

Opis blaga

Obseg kvote

09.0709

2202 10 00

—	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome

19,033 milijona litrov

ex 2202 91 00

—	brezalkoholno pivo, ki vsebuje sladkor

ex 2202 99 11

—	pijače na osnovi soje z vsebnostjo beljakovin 2,8 mas. % ali več, ki vsebujejo sladkor (saharozo ali invertni sladkor)

ex 2202 99 15

—	pijače na osnovi soje z vsebnostjo beljakovin manj kot 2,8 mas. %; pijače na osnovi oreškov iz poglavja 8, žit iz poglavja 10 ali semen iz poglavja 12, ki vsebujejo sladkor (saharozo ali invertni sladkor)

ex 2202 99 19

—	druge brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor (saharozo ali invertni sladkor)

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/39

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/2311

z dne 13. decembra 2017

o določitvi tehtanega povprečja najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2016/2292

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (1) in zlasti člena 6e(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo (EU) št. 531/2012 od 15. junija 2017 domači ponudniki v nobeni državi članici uporabnikom gostovanja ne bi smeli zaračunavati nobenih pribitkov na domačo maloprodajno ceno za kateri koli regulirani gostujoči dohodni klic v mejah politike poštene uporabe.

(2)	Uredba (EU) št. 531/2012 domačim ponudnikom dovoljuje, da tudi po 15. juniju 2017 za uporabo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja, ki presega omejitve, določene v okviru politike poštene uporabe, zaračunavajo pribitke.

(3)	Uredba (EU) št. 531/2012 omejuje kakršne koli pribitke za dohodne regulirane gostujoče klice na tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji.

(4)	V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/2292 (2) je bilo na podlagi podatkov z dne 1. julija 2016 določeno tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji, ki se uporablja v letu 2017.

(5)

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije je Komisiji sporočil posodobljene informacije, pridobljene od nacionalnih regulativnih organov držav članic v zvezi z najvišjo ravnjo cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki so jih v skladu s členoma 7 in 16 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES (3) ter členom 13 Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) na posameznem nacionalnem trgu določili za zaključevanje veleprodajnih govornih klicev v posameznih mobilnih omrežjih, in skupnim številom naročnikov v državah članicah.

(6)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 531/2012 je Komisija izračunala tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji tako, da je: (i) pomnožila najvišjo ceno zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, dovoljeno v posamezni državi članici, s skupnim številom naročnikov v njej, (ii) seštela navedeni zmnožek za vse države članice in (iii) na podlagi vrednosti podatkov z dne 1. julija 2017 razdelila skupni seštevek s skupnim številom naročnikov v vseh državah članicah. Za države članice, ki niso članice v euroobmočju, je ustrezni menjalni tečaj povprečje drugega četrtletja leta 2017, pridobljeno iz podatkovne zbirke Evropske centralne banke.

(7)	Zato je treba posodobiti vrednost tehtanega povprečja najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji, ki je bila določena v Izvedbeni uredbi (EU) 2016/2292.

(8)	Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2292 bi bilo zato treba razveljaviti.

(9)	Na podlagi Uredbe (EU) št. 531/2012 mora Komisija tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji pregledati vsako leto.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za komunikacije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji se določi pri 0,0091 EUR na minuto.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) 2016/2292 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 172, 30.6.2012, str. 10.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2292 z dne 16. decembra 2016 o določitvi tehtanega povprečja najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2352(UL L 344, 17.12.2016, str. 77).

(3) Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33)).

(4) Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, 24.4.2002, str. 7).

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/41

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/2312

z dne 13. decembra 2017

o izdaji dovoljenja za novo uporabo pripravka iz Bacillus subtilis C-3102 (DSM 15544) kot krmnega dodatka za svinje, sesne pujske in pse (imetnik dovoljenja Asahi Calpis Wellness Co. Ltd, ki ga zastopa Asahi Calpis Wellness Co. Ltd Europe Representative Office)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenja za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takega dovoljenja.

(2)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili vloženi zahtevki za novo uporabo pripravka iz Bacillus subtilis C-3102 (DSM 15544). Navedenim zahtevkom so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)	Navedeni zahtevki zadevajo dovoljenje za novo uporabo pripravka iz Bacillus subtilis C-3102 (DSM 15544) kot krmnega dodatka za svinje, sesne pujske in pse ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Pripravek iz Bacillus subtilis C-3102 (DSM 15544), ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“, je bil dovoljen za deset let kot krmni dodatek za piščance za pitanje z Uredbo Komisijo (ES) št. 1444/2006 (2), za odstavljene pujske z Uredbo Komisije (EU) št. 333/2010 (3), za piščance za pitanje, purane, manj pomembne vrste ptic ter druge okrasne in divje ptice z Uredbo Komisije (EU) št. 184/2011 (4) ter za kokoši nesnice in okrasne ribe z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/897 (5).

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 21. marca 2017 (6) navedla, da pripravek iz Bacillus subtilis C-3102 (DSM 15544) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ter na okolje. Prav tako je navedla, da dodatek lahko izboljša zootehnične proizvodne parametre svinj in sesnih pujskov ter poveča fekalno suho snov pri psih. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)	Ocena pripravka iz Bacillus subtilis C-3102 (DSM 15544) je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(7)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1444/2006 z dne 29. septembra 2006 o izdaji dovoljenja za Bacillus subtilis C-3102 (Calsporin) kot dodatka v krmi (UL L 271, 30.9.2006, str. 19).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 333/2010 z dne 22. aprila 2010 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Bacillus subtilis C-3102 (DSM 15544) kot krmnega dodatka za odstavljene pujske (imetnik dovoljenja Calpis Co. Ltd Japan, ki ga v Evropski uniji zastopa Calpis Co. Ltd Europe Representative Office) (UL L 102, 23.4.2010, str. 19).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 184/2011 z dne 25. februarja 2011 o izdaji dovoljenja za Bacillus subtilis C-3102 (DSM 15544) kot krmnega dodatka za piščance za nesnice, purane, manj pomembne vrste ptic ter druge okrasne in divje ptice (imetnik dovoljenja Calpis Co. Ltd. Japan, ki ga zastopa Calpis Co. Ltd. Europe Representative Office) (UL L 53, 26.2.2011, str. 33).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/897 z dne 8. junija 2016 o izdaji dovoljenja za pripravek iz Bacillus subtilis (C-3102) (DSM 15544) kot krmni dodatek za kokoši nesnice in okrasne ribe (imetnik dovoljenja Asahi Calpis Wellness Co. Ltd.) in o spremembi uredb (ES) št. 1444/2006, (EU) št. 333/2010 in (EU) št. 184/2011, kar se tiče imetnika dovoljenja (UL L 152, 9.6.2016, str. 7).

(6) EFSA Journal 2017;15(4):4760 in EFSA Journal 2017;15(4):4761.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore

4b1820

Asahi Calpis Wellness Co. Ltd, ki ga zastopa Asahi Calpis Wellness Co. Ltd Europe Representative Office

Bacillus subtilis

DSM 15544

Sestava dodatka

Pripravek iz Bacillus subtilis C-3102

DSM 15544 z najnižjo vsebnostjo 1 × 1010 CFU/g dodatka v trdni obliki

Lastnosti aktivne snovi

Žive spore Bacillus subtilis

DSM 15544

Analizna metoda

Metoda štetja: metoda razmaza na plošči z uporabo sojinega agarja s triptonom v vseh ciljnih matricah (EN 15784:2009)

Identifikacija: gelska elektroforeza v utripajočem polju (PFGE)

Svinje

Sesni pujski

—

3 × 108

—

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti pogoje skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.	V navodilih za uporabo se navede: „Doječe svinje in sesni pujski se hkrati krmijo z dodatkom.“

3. januar 2028

Psi

1 × 109

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/44

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/2313

z dne 13. decembra 2017

o določitvi specifikacij o obliki rastlinskega potnega lista za premike po ozemlju Unije in rastlinskega potnega lista za vnos na varovano območje in premike po njem

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 83(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 83(7) Uredbe (EU) 2016/2031 Komisijo pooblašča, da sprejme specifikacije o obliki rastlinskih potnih listov za premike po ozemlju Unije in rastlinskih potnih listov za vnos na varovano območje in premike po njem. Za zagotovitev enostavne vidnosti in jasne čitljivosti je pomembno, da imajo rastlinski potni listi standardizirano obliko. To prav tako zagotavlja, da se rastlinski potni listi jasno razlikujejo od vseh drugih informacij ali etiket.

(2)

Zaradi razlik v velikosti in značilnostih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, za katere se zahteva rastlinski potni list, bi bilo treba zagotoviti nekaj prožnosti glede specifikacij o obliki rastlinskih potnih listov. Zato bi morali v vsaki kategoriji rastlinskih potnih listov iz delov od A do D Priloge biti na voljo različni alternativni vzorci, ki omogočajo upoštevanje navedenih razlik med rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti, za katere se zahteva rastlinski potni list. Navedeni vzorci poleg tega ne bi smeli specifično določati velikosti rastlinskih potnih listov, uporabe mejne črte, razmerja med velikostjo njihovih elementov in pisave v rastlinskih potnih listih.

(3)

Elementi rastlinskega potnega lista bi morali biti urejeni v pravokotno ali kvadratno obliko ter jasno ločeni od drugega besedila ali slikovnega materiala z mejno črto ali kako drugače. Po izkušnjah je to pomembno, da se poudarita vidnost rastlinskih potnih listov in njihova razpoznavnost od vseh drugih informacij ali etiket.

(4)	Zaradi pravne varnosti bi se morala ta uredba začeti uporabljati od istega datuma kot Uredba (EU) 2016/2031.

(5)

Mnoge rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, za katere bodo rastlinski potni listi izdani v skladu z Direktivo Komisije 92/105/EGS (2) pred datumom začetka uporabe te uredbe, bodo po navedenem datumu še vedno na trgu ali se bodo premaknili. Ker ni zdravstvenega tveganja, ki bi zahtevalo takojšnjo spremembo specifikacij o obliki, bi morali rastlinski potni listi, izdani pred 14. decembrom 2019, ostati veljavni do 14. decembra 2023.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vzorci za rastlinske potne liste

1. Rastlinski potni listi za premike po ozemlju Unije so skladni z enim od vzorcev iz dela A Priloge.

2. Rastlinski potni listi za vnos na varovano območje in premike po njem so skladni z enim od vzorcev iz dela B Priloge.

3. Rastlinski potni listi za premike po ozemlju Unije v kombinaciji s certifikacijsko oznako v skladu z drugim pododstavkom člena 83(5) Uredbe (EU) 2016/2031 so skladni z enim od vzorcev iz dela C Priloge.

4. Rastlinski potni listi za vnos na varovano območje in premike po njem v kombinaciji s certifikacijsko oznako v skladu s tretjim pododstavkom člena 83(5) Uredbe (EU) 2016/2031 so skladni z enim od vzorcev iz dela D Priloge.

Člen 2

Zahteve za elemente rastlinskih potnih listov

Elementi rastlinskega potnega lista, kot so določeni v Prilogi VII k Uredbi (EU) 2016/2031, so urejeni v pravokotno ali kvadratno obliko in čitljivi brez uporabe vizualnih pripomočkov.

Omejeni so z mejno črto ali kako drugače jasno ločeni od drugega besedila ali slikovnega materiala, tako da so dobro vidni in da se jasno razlikujejo.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Datum začetka uporabe

Ta uredba se uporablja od 14. decembra 2019.

Rastlinski potni listi, izdani pred 14. decembrom 2019 v skladu z Direktivo 92/105/EGS, ostanejo veljavni do 14. decembra 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2) Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, str. 22).

PRILOGA

Tehnične specifikacije: Velikost rastlinskih potnih listov, uporaba mejne črte, razmerja med velikostjo njihovih elementov in pisava v vzorcih so le primeri.

Zastava Unije je lahko natisnjena barvno ali črno-belo, bodisi z belimi zvezdami na črnem ozadju ali obratno.

Legenda

Besedilo „Plant Passport“ („Rastlinski potni list“) ali „Plant Passport – PZ“ („Rastlinski potni list – VO“) v angleškem jeziku in, kadar je ustrezno, v enem od drugih uradnih jezikov Unije, ločeno s poševnico.

Botanična imena rastlinskih vrst ali zadevnih taksonov v primeru rastlin in rastlinskih proizvodov ali, kadar je ustrezno, ime zadevnega predmeta ter, neobvezno, ime sorte.

Dvočrkovna koda v skladu s standardom ISO 3166-1-alpha-2 (1) iz točke (a) člena 67 Uredbe (EU) 2016/2031 za državo članico, v kateri je registriran izvajalec poslovne dejavnosti, ki izdaja rastlinski potni list.

Črkovna, številčna ali alfanumerična nacionalna številka registracije zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti.

Kadar je ustrezno, oznaka za sledljivost zadevne rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta.

Kadar je ustrezno, enolična črtna koda, koda QR, hologram, čip ali drug nosilec podatkov, ki dopolnjuje oznako za sledljivost.

Kadar je ustrezno, dvočrkovna koda v skladu s standardom ISO 3166-1-alpha-2 iz točke (a) člena 67 Uredbe (EU) 2016/2031 za državo članico porekla.

Kadar je ustrezno, imena tretjih držav porekla ali njihovih dvočrkovnih kod v skladu s standardom ISO 3166-1-alpha-2.

Znanstvena imena karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje oziroma oznake, ki se posebej dodelijo navedenim škodljivim organizmom, iz člena 32(3) Uredbe (EU) 2016/2031.

10.

Informacije, ki se zahtevajo za uradno etiketo za semena ali drug razmnoževalni material, iz člena 10(1) Direktive Sveta 66/401/EGS (2), člena 10(1) Direktive Sveta 66/402/EGS (3), člena 10(1) Direktive Sveta 68/193/EGS (4), člena 12 Direktive Sveta 2002/54/ES (5), člena 28(1) Direktive Sveta 2002/55/ES (6), člena 13(1) Direktive Sveta 2002/56/ES (7), člena 12(1) Direktive Sveta 2002/57/ES (8) oziroma informacije, ki se zahtevajo za etiketo za pred-bazni, bazni ali certificirani material, iz točke (b) člena 9(1) Direktive Sveta 2008/90/ES (9).

DEL A

Vzorci za rastlinske potne liste za premike po ozemlju Unije iz člena 1(1)

xxxxx/ Plant Passport1

A xxxxx2

B XX3 – xxxxx4

C 5,6

D XX7 ali 8

xxxxx / Plant Passport1

A xxxxx2

B XX3 – xxxxx4

C xxxxx5

D XX7 ali 8

xxxxx / Plant Passport1

A xxxxx2 B XX3 – xxxxx4 C xxxxx5 D XX7 ali 8

xxxxx / Plant Passport1

A xxxxx2 B X

A xxxxx2 B XX3 – xxxxx4 C xxxxx5 D XX7 ali 8

xxxxx /

Plant

Passport1

A xxxxx2

B XX3 – xxxxx4

C xxxxx5

D XX7 ali 8

xxxxx /

Plant

Passport1

A xxxxx2

B XX3 – xxxxx4

C xxxxx5

D XX7 ali 8

xxxxx /

Plant

Passport1

A xxxxx2 C xxxxx5

B XX3 – xxxxx4 D XX7 ali 8

xxxxx /

Plant

Passport1

A xxxxx2 B XX3 – xxxxx4

C xxxxx5 D XX7 ali 8

DEL B

Vzorci za rastlinske potne liste za vnos na varovano območje in premike po njem iz člena 1(2)

xxxxx – XX /Plant Passport – PZ1

xxx9

A xxxxx2

B XX3 – xxxxx4

C 5,6

D XX7 ali 8

xxxxx – XX /Plant Passport – PZ1

xxx9

A xxxxx2

B XX3 – xxxxx4

C xxxxx5

D XX7 ali 8

xxxxx – XX / Plant Passport – PZ1

xxx9

A xxxxx2 B XX3 – xxxxx4 C xxxxx5 D XX7 ali 8

xxxxx – XX / Plant Passport – PZ1

xxx9

A xxxxx2 B XX3 – xxxxx4 C xxxxx5 D XX7 ali 8 6

xxxxx–XX/

Plant

Passport – PZ1

xxx9

A xxxxx2

B XX3 – xxxxx4

C xxxxx5

D XX7 ali 8

xxxxx–XX/

Plant

Passport – PZ1

xxx9

A xxxxx2

B XX3 – xxxxx4

C xxxxx5

D XX7 ali 8

xxxxx – XX /

Plant

Passport – PZ1

xxx9

A xxxxx2 C xxxxx5

B XX3 – xxxxx4 D XX7 ali 8

xxxxx – XX /

Plant

Passport – PZ1

xxx9

A xxxxx2 B XX3 – xxxxx4

C xxxxx5 D XX7 ali 8

DEL C

Vzorci za rastlinske potne liste za premike po ozemlju Unije v kombinaciji s certifikacijsko oznako iz člena 1(3)

xxxxx/Plant Passport1

xxxxxxxxxxxxxx10

xxxxx/Plant Passport1

xxxxxxxxxxxxxx10

xxxxx / Plant Passport1

xxxxxxxxxxxxxx10

xxxxx / Plant Passport1

xxxxxxxxxxxxxx10

DEL D

Vzorci za rastlinske potne liste za vnos na varovano območje in premike po njem v kombinaciji s certifikacijsko oznako iz člena 1(4)

xxxxx-XX/Plant Passport - PZ1

xxx9

xxxxxxxxxxxxxx10

xxxxx-XX/Plant Passport - PZ1

xxx9

xxxxxxxxxxxxxx10

xxxxx – XX / Plant Passport – PZ1

xxx9

xxxxxxxxxxxxxx10

xxxxx – XX / Plant Passport – PZ1

xxx9

xxxxxxxxxxxxxx10

xxxxx – XX / Plant Passport – PZ1

xxx9

xxxxxxxxxxxxxx10

(1) ISO 3166-1:2006. Kode za predstavljanje imen držav in njihovih podrejenih enot – 1. del: Kode držav. Mednarodna organizacija za standardizacijo, Ženeva.

(2) Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (UL 125, 11.7.1966, str. 2298).

(3) Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (UL 125, 11.7.1966, str. 2309).

(4) Direktiva Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (UL L 93, 17.4.1968, str. 15).

(5) Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (UL L 193, 20.7.2002, str. 2).

(6) Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33).

(7) Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (UL L 193, 20.7.2002, str. 60).

(8) Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74).

(9) Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 8).

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/53

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/2314

z dne 13. decembra 2017

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 20. novembra 2017 do 30. novembra 2017, in določitvi količin, ki se bodo dodale količini, določeni za podobdobje od 1. julija 2018 do 31. decembra 2018 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 2535/2001 odprte v sektorju za mleko in mlečne proizvode

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 2535/2001 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za mleko in mlečne proizvode.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 20. novembra 2017 do 30. novembra 2017 za podobdobje od 1. januarja 2018 do 30. junija 2018, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3) z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 20. novembra 2017 do 30. novembra 2017 za podobdobje od 1. januarja 2018 do 30. junija 2018, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje.

(4)	Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih na podlagi Uredbe (ES) št. 2535/2001 za podobdobje od 1. januarja 2018 do 30. junija 2018, se pomnožijo s koeficientom dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

2. Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili vloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 2535/2001 in ki jih je treba dodati količinam za podobdobje od 1. julija 2018 do 31. decembra 2018, so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 2535/2001 z dne 14. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne proizvode ter o odprtju tarifnih kvot (UL L 341, 22.12.2001, str. 29).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).

PRILOGA

I.A

Zaporedna št.	Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1.1.2018 do 30.6.2018 (%)	Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1.7.2018 do 31.12.2018 (v kg)
09.4590	—	—
09.4599	—	—
09.4591	—	—
09.4592	—	—
09.4593	—	—
09.4594	—	—
09.4595	—	—
09.4596	—	—

I.F

Proizvodi s poreklom iz Švice

Zaporedna št.

Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1.1.2018 do 30.6.2018

(%)

Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1.7.2018 do 31.12.2018

(v kg)

09.4155

—

I.H

Proizvodi s poreklom iz Norveške

Zaporedna št.

Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1.1.2018 do 30.6.2018

(%)

Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1.7.2018 do 31.12.2018

(v kg)

09.4179

—

2 707 600

I.I

Izdelki s poreklom iz Islandije
Zaporedna št.	Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1.1.2018 do 30.6.2018 (%)	Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1.7.2018 do 31.12.2018 (v kg)
09.4205	—	—
09.4206	—	—

I.K

Izdelki s poreklom iz Islandije
Zaporedna št.	Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1.1.2018 do 30.6.2018 (%)	Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1.7.2018 do 31.12.2018 (v kg)
09.4514	—	7 000 000
09.4515	—	4 000 000
09.4182	—	16 806 000
09.4195	—	20 540 500

I.L

Proizvodi s poreklom iz Ukrajine
Zaporedna št.	Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1.1.2018 do 30.6.2018 (%)	Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1.7.2018 do 31.12.2018 (v kg)
09.4600	—	3 777 000
09.4601	—	1 250 000
09.4602	0,608872	—

SKLEPI

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/57

SKLEP SVETA (SZVP) 2017/2315

z dne 11. decembra 2017

o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 46(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola št. 10 o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenem na podlagi člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju predloga Zvezne republike Nemčije, Kraljevine Španije, Francoske republike in Italijanske republike,

ob upoštevanju mnenja visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 42(6) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je določeno, da države članice, ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjujejo višja merila in so sprejele večje medsebojne obveznosti na tem področju v zvezi z najzahtevnejšimi misijami, vzpostavijo stalno strukturno sodelovanje (PESCO – permanent structured cooperation) v okviru Unije.

(2)

Svet in visoki predstavnik sta 13. novembra 2017 prejela skupno uradno obvestilo v skladu s členom 46(1) PEU od 23 držav članic ter 7. decembra 2017 še od dveh držav članic, da se vse te države članice nameravajo vključiti v PESCO na podlagi dejstva, da izpolnjujejo navedene zahteve in da so na tem področju sprejele večje medsebojne obveznosti, kot so določene v Prilogi k temu sklepu, in na podlagi vseh drugih elementov iz uradnega obvestila, vključno s preambulo in vodilnimi načeli PESCO iz Priloge I k uradnemu obvestilu, h katerim ostajajo v celoti zavezane, ter ob sklicevanju na člen 42 PEU, vključno s členom 42(7) (1).

(3)	Večje medsebojne obveznosti iz Priloge k temu sklepu so v skladu z uresničevanjem ciljev iz člena 1 Protokola št. 10 k Pogodbama in zavez iz člena 2 navedenega protokola.

(4)

Odločitev držav članic, da se vključijo v PESCO, je prostovoljna in sama po sebi ne vpliva na nacionalno suverenost ali v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic. Prispevki vključenih držav članic za izpolnjevanje večjih obveznosti v okviru PESCO se bodo izvedli v skladu z njihovimi veljavnimi ustavnimi določbami.

(5)	Povečanje skupnih projektov in projektov sodelovanja za razvoj obrambnih zmogljivosti je med zavezujočimi obveznostmi v okviru PESCO. Takšni projekti se lahko podprejo s prispevki iz proračuna Unije v skladu s Pogodbama in v skladu z ustreznimi instrumenti in programi Unije.

(6)	Vključene države članice so v svojih nacionalnih izvedbenih načrtih prikazale svojo sposobnost izpolnitve večjih medsebojnih obveznosti.

(7)	Ker so potrebni pogoji izpolnjeni, je zato primerno, da Svet sprejme sklep o vzpostavitvi PESCO.

(8)	Vsaka država članica, ki se želi pozneje vključiti v PESCO, lahko v skladu s členom 46(3) PEU o svoji nameri uradno obvesti Svet in visokega predstavnika.

(9)	Visoki predstavnik bo v celoti vključen v postopke v zvezi s PESCO.

(10)	Ukrepi, sprejeti v okviru PESCO, in drugi ukrepi SZVP in druge politike Unije bi morali biti usklajeni. Svet in v okviru njunih pristojnosti visoki predstavnik in Komisija bi morali sodelovati, da bi čim bolj povečali sinergije, kjer je to primerno.

(11)	V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen k PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Ta sklep zato za Dansko ni zavezujoč –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vzpostavitev stalnega strukturnega sodelovanja

V okviru Unije se vzpostavi stalno strukturirano sodelovanje (PESCO) med tistimi državami članicami, ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjujejo višja merila, kot je navedeno v členu 1 Protokola št. 10, in so sprejele večje medsebojne obveznosti na tem področju, kot je navedeno v členu 2 navedenega protokola, v zvezi z najzahtevnejšimi misijami ter prispevki k izpolnjevanju ravni ambicij Unije.

Člen 2

Vključene države članice

Države članice, vključene v PESCO, so:

—

Belgija,

—	Bolgarija,

—

Češka,

—

Nemčija,

—

Estonija,

—

Irska,

—

Grčija,

—

Španija,

—

Francija,

—

Hrvaška,

—

Italija,

—

Ciper,

—

Latvija,

—

Litva,

—	Luksemburg,

—	Madžarska,

—	Nizozemska,

—

Avstrija,

—

Poljska,

—	Portugalska,

—

Romunija,

—	Slovenija,

—

Slovaška,

—

Finska,

—

Švedska.

Člen 3

Večje obveznosti v skladu s Protokolom št. 10

1. Za dosego ciljev iz člena 1 protokola št. 10 in zavez iz člena 2 navedenega protokola vključene države članice prispevajo v okviru izpolnjevanja večjih medsebojnih obveznosti, kot so določene v Prilogi.

2. Vključene države članice v ta namen vsako leto pregledajo in, po potrebi, posodobijo svoje nacionalne izvedbene načrte, v katerih opišejo, kako bodo izpolnjevale večje obveznosti, in podrobneje opredelijo, kako bodo izpolnile natančnejše cilje, določene za vsako posamezno fazo. Posodobljeni nacionalni izvedbeni načrti se letno pošljejo Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) in Evropski obrambni agenciji (EDA) ter so dostopni vsem vključenim državam članicam.

Člen 4

Upravljanje PESCO

1. Upravljanje PESCO je organizirano:

—	na ravni Sveta in

—	v okviru projektov, ki jih izvajajo skupine tistih vključenih držav članic, ki so se med seboj dogovorile o izvedbi teh projektov.

2. V skladu s členom 46(6) PEU Svet sprejema sklepe in priporočila o:

(a)	zagotavljanju strateške usmeritve in smernic za PESCO;

(b)	zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, določenih v Prilogi, v prvih dveh zaporednih fazah (leta 2018 do 2020 in 2021 do 2025) ter podrobnejše opredelitve na začetku vsake faze natančnejših ciljev za izpolnjevanje večjih obveznosti, določenih v Prilogi;

(c)

posodabljanju in, po potrebi, okrepitvi večjih obveznosti, določenih v Prilogi, glede na dosežke v okviru PESCO, da se odrazi spreminjajoče se varnostno okolje Unije. Takšne odločitve se sprejmejo predvsem ob izteku faz iz točke (b) odstavka 2 na podlagi postopka strateškega pregleda, s katerim se ocenjuje izpolnjevanje obveznosti v okviru PESCO;

(d)	ocenjevanju prispevkov vključenih držav članic k izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti v skladu z mehanizmom, opisanim v členu 6;

(e)	pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO in bodo hkrati odražali podporo razvoju zmogljivosti ter zagotavljali znatno podporo v okviru sredstev in zmogljivosti za operacije in misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP);

(f)	določitvi skupnih pravil upravljanja za projekte, katere bi lahko države članice, ki sodelujejo v posameznem projektu, prevzele kot potrebna za ta projekt;

(g)	pravočasni določitvi, v skladu s členom 9(1), splošnih pogojev, na podlagi katerih bi bile tretje države lahko izjemoma povabljene k sodelovanju pri posameznih projektih, in ugotovitvi, v skladu s členom 9(2), ali posamezna tretja država izpolnjuje te pogoje; ter

(h)	zagotovitvi vseh drugih ukrepov, potrebnih za nadaljnje izvajanje tega sklepa.

Člen 5

Projekti PESCO

1. Na podlagi predlogov vključenih držav članic, ki nameravajo sodelovati pri posameznem projektu, lahko visoki predstavnik na podlagi ocene, predložene v skladu s členom 7, poda priporočilo za opredelitev in ocenitev projektov PESCO, za namene sklepov in priporočil Sveta, ki se sprejmejo v skladu s točko (e) člena 4(2) na podlagi vojaškega nasveta Vojaškega odbora Evropske unije (VOEU).

2. Vključene države članice, ki nameravajo predlagati posamezen projekt, pravočasno, preden predložijo svoj predlog, obvestijo ostale vključene države članice, da pridobijo njihovo podporo in da jim omogočijo, da se pridružijo in predlog predložijo skupaj.

Članice projekta so vključene države članice, ki so ga predlagale. Seznam članic projekta za vsak posamezen projekt je priložen sklepu Sveta iz točke (e) člena 4(2).

Vključene države članice, ki sodelujejo v projektu, se lahko med seboj dogovorijo, da sprejmejo druge vključene države članice, ki želijo naknadno sodelovati v projektu.

3. Vključene države članice, ki sodelujejo pri projektu, se med seboj dogovorijo o pogojih in obsegu sodelovanja ter o upravljanju projekta. Vključene države članice, ki sodelujejo pri projektu, po potrebi redno obveščajo Svet o napredku pri izvajanju projekta.

Člen 6

Nadzor, ocenjevanje in poročanje

1. Svet v skladu s členom 46(6) PEU zagotavlja enotnost, skladnost in učinkovitost PESCO. K uresničevanju teh ciljev prispeva tudi visoki predstavnik.

2. Visoki predstavnik je v skladu s Protokolom št. 10 v celoti vključen v postopke v zvezi s PESCO.

3. Visoki predstavnik vsako leto Svetu predloži poročilo v zvezi s PESCO. To poročilo temelji na prispevkih EDA v skladu s točko (a) člena 7(3), in ESZD v skladu s točko (a) člena 7(2). V njem je opisano trenutno stanje pri izvajanju PESCO, tudi glede izpolnjevanja obveznosti vsake vključene države članice v skladu z njenim nacionalnim izvedbenim načrtom.

VOEU daje Političnemu in varnostnemu odboru vojaške nasvete in priporočila v zvezi z letnim postopkom ocenjevanja PESCO.

Na podlagi letnega poročila o PESCO, ki ga predstavi visoki predstavnik, Svet enkrat letno preveri, ali vključene države članice še naprej izpolnjujejo večje obveznosti iz člena 3.

4. Vse odločitve v zvezi z mirovanjem sodelovanja države članice se sprejmejo v skladu s členom 46(4) PEU šele potem, ko je bil državi članici zagotovljen jasno določen časovni okvir za individualna posvetovanja in odzivne ukrepe.

Člen 7

Podpora ESZD in EDA

1. ESZD, vključno z vojaškim osebjem EU (EUMS) in EDA, pod pristojnostjo visokega predstavnika, tudi v vlogi vodje EDA, skupaj opravljata potrebne naloge sekretariata za PESCO na drugih ravneh, kot na ravni Sveta, in v tem pogledu predstavljata enotno kontaktno točko.

2. ESZD, vključno z EUMS, podpira delovanje PESCO zlasti tako, da:

(a)	prispeva k oceni prispevkov držav članic v zvezi z operativnimi vidiki v skladu s členom 6, ki jo pripravi visoki predstavnik v letnem poročilu o PESCO;

(b)	usklajuje ocenjevanje predlogov projektov, predvidenih v členu 5, zlasti glede razpoložljivosti, interoperabilnosti, prožnosti in zmogljivosti za razmeščanje sil. ESZD, vključno z EUMS, oceni skladnost predlaganih projektov z operativnimi potrebami ter njihov prispevek k izpolnjevanju teh potreb.

3. EDA podpira PESCO zlasti tako, da:

(a)	prispeva k oceni prispevkov držav članic v skladu s členom 6, ki jo pripravi visoki predstavnik v letnem poročilu o PESCO, glede zmogljivosti, zlasti glede prispevkov v skladu z večjimi obveznostmi iz člena 3;

(b)

olajšuje izvajanje projektov za razvoj zmogljivosti, zlasti z usklajevanjem ocenjevanja predlaganih projektov, predvidenih v členu 5, predvsem na področju razvoja zmogljivosti. EDA bo zlasti podpirala države članice pri preprečevanju nepotrebnega podvajanja z obstoječimi pobudami tudi v drugih institucionalnih okvirih.

Člen 8

Financiranje

1. Upravni odhodki institucij Unije in ESZD, ki nastanejo zaradi izvajanja tega sklepa, bremenijo proračun Unije. Za upravne odhodke EDA veljajo ustrezni finančni predpisi za EDA v skladu s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/1835 (2).

2. Operativne odhodke, ki nastanejo zaradi projektov, izvedenih v okviru PESCO, krijejo predvsem vključene države članice, ki sodelujejo pri posameznem projektu. Takšni projekti se lahko sofinancirajo tudi iz splošnega proračuna Unije v skladu s Pogodbama in ustreznimi instrumenti Unije.

Člen 9

Sodelovanje tretjih držav pri posameznih projektih

1. Splošni pogoji za sodelovanje tretjih držav pri posameznih projektih se določijo s sklepom Sveta, ki se sprejme v skladu s členom 4(2) in lahko vključuje predlogo za upravne dogovore s tretjimi državami.

2. Svet v skladu s členom 46(6) PEU odloči, ali tretja država, ki jo vključena država članica, ki sodeluje pri projektu, želi povabiti k sodelovanju k navedenem projektu, izpolnjuje zahteve, določene v sklepu iz odstavka 1.

3. Po sprejetju pozitivne odločitve iz odstavka 2 lahko vključene države članice, ki sodelujejo pri projektu, sklenejo upravne dogovore z zadevno tretjo državo, za namene njenega sodelovanja pri navedenem projektu. Pri takšnih dogovorih se spoštujejo postopki in avtonomija odločanja Unije.

Člen 10

Varnostni predpisi

V okviru PESCO se uporabljajo določbe iz Sklepa Sveta 2013/488/EU (3).

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 11. decembra 2017

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) Uradno obvestilo se objavi skupaj s tem sklepom (glej stran 65 tega Uradnega lista).

(2) Sklep Sveta (SZVP) 2015/1835 z dne 12. oktobra 2015 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije (ULEU L 266, 13.10.2015, str. 55).

(3) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

PRILOGA

Seznam ambicioznih in večjih skupnih obveznosti, ki jih sprejmejo vključene države članice na petih področjih, določenih v členu 2 protokola št. 10

„a)	sodelovale od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, da bi dosegle dogovorjene cilje glede višine odhodkov za naložbe v obrambno opremo in te cilje redno preverjale ob upoštevanju varnostnega okolja in mednarodnih odgovornosti Unije“

Vključene države članice se na podlagi skupnih meril, določenih leta 2007, zavezujejo, da bodo:

1.	redno povečevale proračun za obrambo v realnih vrednostih, da bi uresničili dogovorjene cilje;

srednjeročno postopoma povečevale odhodke za naložbe v obrambo, tako da bodo predstavljali 20 % vseh odhodkov za obrambo (skupno merilo), da bi zapolnili vrzeli v strateških zmogljivostih s sodelovanjem pri projektih za razvoj obrambnih zmogljivosti v skladu z načrtom za razvoj zmogljivosti in usklajenim letnim pregledom na področju obrambe;

3.	okrepile strateške skupne projekte in projekte sodelovanja za razvoj obrambnih zmogljivosti. Takšni skupni projekti in projekti sodelovanja bi morali biti sofinancirani iz evropskega obrambnega sklada, če je to potrebno in primerno;

4.	povečale delež odhodkov za raziskave in tehnologijo na področju obrambe, da bi se približale 2 % skupnih odhodkov za obrambo (skupno merilo);

5.	uvedle redno pregledovanje teh zavez (s ciljem, da jih potrdi Svet);

„b)	med seboj, kolikor je mogoče, prilagodile svoje obrambne sisteme, zlasti z usklajenim ugotavljanjem vojaških potreb, združevanjem in po potrebi s specializacijo svojih obrambnih sredstev in zmogljivosti ter spodbujanjem sodelovanja pri usposabljanju in logistiki“

6.	imele pomembno vlogo pri razvoju zmogljivosti v EU, med drugim tudi v okviru usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, da bi zagotovili razpoložljivost potrebnih zmogljivosti za dosego ravni ambicij v Evropi;

7.	v največji možni meri podpirale usklajeni letni pregled na področju obrambe, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je pregled prostovoljen, in posamezne omejitve vključenih držav članic;

8.	sprejele zavezo, da bo prihodnji evropski obrambni sklad intenzivno vključen v večdržavna javna naročila z dokazano dodano vrednostjo EU;

9.	pripravile harmonizirane zahteve za vse projekte za razvoj zmogljivosti, o katerih se bodo dogovorile vključene države članice;

10.	preučile možnosti za skupno uporabo obstoječih zmogljivosti zaradi optimizacije razpoložljivih virov in izboljšanja njihove splošne učinkovitosti;

11.	zagotavljale boljše sodelovanje na področju kibernteske varnosti, na primer pri izmenjavi informacij, usposabljanju in operativni podpori.

„c)	sprejele konkretne ukrepe za krepitev razpoložljivosti, interoperabilnosti, prožnosti in sposobnosti razmeščanja sil, zlasti z oblikovanjem skupnih ciljev glede uporabe sil, vključno z morebitnim preverjanjem nacionalnih postopkov odločanja“

12.

glede razpoložljivosti in razmeščanja sil:

—	hkrati z morebitno razmestitvijo bojnih skupin EU dale na razpolago formacije, ki jih je mogoče strateško razmestiti, da bi uresničili raven ambicij EU. Ta obveznost ne vključuje sil v pripravljenosti, stalnih sil in dežurnih sil;

—	oblikovale stabilen instrument (npr. bazo podatkov), ki bo dostopen le vključenim državam članicam in prispevajočim državam, da bi evidentirali razpoložljive zmogljivosti in zmogljivosti za hitro razmeščanje ter olajšali in pospešili proces oblikovanja sil;

—	prizadevale za pospešitev političnih prizadevanj na nacionalni ravni, med drugim tudi z možnostjo pregleda nacionalnih postopkov za sprejemanje odločitev;

—

v okviru sredstev in zmogljivosti za operacije SVOP (npr. EUFOR) in misij (npr. misije EU za usposabljanje) zagotavljale znatno podporo – z osebjem, opremo, usposabljanji, pomočjo pri vajah, infrastrukturo ali drugače – o kateri je soglasno odločil Svet, brez poseganja v odločitve glede operacij v okviru SVOP in brez poseganja v morebitne ustavne ovire;

—

bistveno prispevale k bojnim silam EU z načelno potrditvijo prispevkov vsaj štiri leta vnaprej, z obdobjem pripravljenosti v skladu s konceptom bojnih sil EU, ter obveznostjo, da izvajajo vaje bojnih sil EU za skupne bojne sile EU (država nosilka) in/ali sodelujejo pri teh vajah (vse države članice EU, ki sodelujejo v bojnih silah EU);

—	poenostavile in standardizirale čezmejni vojaški promet v Evropi, da bi omogočili hitro napotitev vojaške opreme in osebja;

13.

glede interoperabilnosti sil:

—

razvijale interoperabilnost svojih sil, tako da se bodo:

—	dogovarjale o skupnih merilih za vrednotenje in potrjevanje za skupne bojne sile EU, ki bodo skladna z Natovimi standardi, obenem pa ohranile nacionalno certificiranje;

—	dogovarjale o tehničnih in operativnih standardih za sile in hkrati soglašale, da je treba zagotoviti interoperabilnost z Natom;

—

optimizirale mednarodne strukture: vključene države članice bi se lahko zavezale, da se bodo pridružile glavnim obstoječim in morebitnim prihodnjim strukturam, ki so vključene v evropsko zunanje delovanje na vojaškem področju, in imele tam dejavno vlogo (EUROCORPS, EUROMARFOR, EUROGENDFOR, MCCE/ATARES/SEOS);

14.	prizadevale za ambiciozen pristop k skupnemu financiranju vojaških operacij in misij v okviru SVOP, kar bo opredeljeno kot skupni stroški v skladu s sklepom Sveta o Atheni;

„d)	sodelovale, da bi zagotovile sprejetje potrebnih ukrepov za zapolnitev vrzeli ugotovljenih v okviru „Mehanizma razvoja zmogljivosti“ tudi z večdržavnim pristopom in brez poseganja v naloge v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe“;

15.	pomagale odpraviti pomanjkljivosti pri zmogljivostih, ugotovljene v načrtu za razvoj zmogljivosti in letnem pregledu na področju obrambe. Ti projekti za zmogljivost bodo povečali strateško avtonomijo Evrope in okrepili tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe;

16.	prednostno obravnavale pristop evropskega sodelovanja, da bi odpravili pomanjkljivosti v zmogljivostih, ugotovljenih na nacionalni ravni, in praviloma uporabljali izključno nacionalni pristop le, če je bil takšen pregled že opravljen;

17.	sodelovale pri vsaj enem projektu v okviru PESCO, ki razvija ali zagotavlja zmogljivosti, ki so jih države članice opredelile kot strateško pomembne;

„e)	sodelovale, kjer je to primerno, pri razvoju večjih skupnih ali evropskih programov opremljanja v okviru Evropske obrambne agencije“

18.	uporabljale EDA kot evropski forum za razvoj skupnih zmogljivosti in obravnavale Organizacijo za oborožitveno sodelovanje kot najprimernejšo organizacijo za upravljanje programa sodelovanja;

19.	zagotavljale, da bodo vsi projekti v zvezi z zmogljivostmi, ki jih vodijo vključene države članice, prispevali h konkurenčnejši evropski obrambni industriji prek ustrezne industrijske politike, v okviru katere bo zagotovljeno, da ne bo nepotrebnega prekrivanja:

20.	zagotovile, da bodo imeli programi sodelovanja – ki morajo koristiti le subjektom, ki imajo dokazano dodano vrednost na ozemlju EU – in prevzemne strategije, ki so jih sprejele vključene države članice, pozitiven učinek na tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe.

PREVOD

Uradno obvestilo o stalnem strukturiranem sodelovanju (pesco) svetu in visoki predstavnici unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

Preambula

Sodelujoče države članice –

ob sklicevanju na dejstvo, da Unija uresničuje skupno zunanjo in varnostno politiko, ki temelji na „doseganju vse bolj skladnega ukrepanja držav članic“ (člen 24(2) PEU), in da je skupna varnostna in obrambna politika (SVOP) sestavni del skupne zunanje in varnostne politike;

glede na to, da Unija s skupno zunanjo in varnostno politiko dobiva operativne zmogljivosti, oprte na civilna in vojaška sredstva, in da bodo za krepitev skupne varnostne in obrambne politike potrebna prizadevanja držav članic na področju zmogljivosti;

ob sklicevanju tudi na zavezo Evropske unije in njenih držav članic k spodbujanju na pravilih temelječe svetovne ureditve, katere ključno načelo je večstranskost in v središču katere so Združeni narodi;

ob sklicevanju na člen 42(6) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), v skladu s katerim „države članice, ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjujejo višja merila in so sprejele večje medsebojne obveznosti na tem področju v zvezi z najzahtevnejšimi misijami, vzpostavijo stalno strukturno sodelovanje v okviru Unije“;

glede na to, da bi lahko PESCO znatno prispevalo k uresničevanju ravni ambicij EU, tudi v zvezi z najzahtevnejšimi misijami in operacijami, ter z intenzivno vključenostjo v večdržavne projekte javnih naročil in sodelovanjem z ustreznimi industrijskimi subjekti, tudi malimi in srednjimi podjetji, pripomoglo k razvoju obrambnih zmogljivosti držav članic ter okrepilo evropsko obrambno sodelovanje ob dosledni uporabi Pogodb;

ob upoštevanju ciljev stalnega strukturnega sodelovanja in zavez držav članic, da jih bodo uresničile, kot je določeno v Protokolu (št. 10) o stalnem strukturnem sodelovanju in navedeno v členu 46 PEU;

ob opozarjanju, da je Evropski svet 15. decembra 2016 sklenil, da moramo Evropejci prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost, ter znova potrdil že dane zaveze v zvezi s tem in poudaril, da je treba v tem zahtevnem geopolitičnem okolju narediti več za okrepitev varnosti in obrambe v Evropi ter za boljšo zaščito njenih državljanov, v ta namen pa med drugim nameniti zadostna dodatna sredstva, pri čemer je treba upoštevati nacionalne razmere in pravne zaveze, za države članice, ki so hkrati članice Nata, pa tudi zadevne smernice Nata o izdatkih za obrambo;

ob nadaljnjem upoštevanju, da je Evropski svet pozval tudi k okrepitvi sodelovanja pri razvoju potrebnih zmogljivosti, pri čemer se je treba tudi zavezati, da bodo te zmogljivosti na voljo, ko bo to potrebno, ter da je poleg tega poudaril, da morajo biti Evropska unija in njene države članice sposobne odločilno prispevati k skupnim prizadevanjem, pa tudi delovati samostojno, ko in kjer je to potrebno, in s partnerji, kadar je to mogoče;

glede na to, da je Evropski svet junija 2017 pozval k skupnemu razvoju projektov na področju zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile, da bi zapolnile obstoječe velike vrzeli in razvile tehnologije prihodnosti, ki je odločilen, če naj dosežemo raven ambicij EU, kakršno je Evropski svet odobril decembra 2016; pozdravil sporočilo Komisije o evropskem obrambnem skladu, ki ga sestavljata raziskovalni in zmogljivostni del; ter pozval države članice, naj za evropski obrambni sklad in evropski program za razvoj obrambne industrije določijo primerne projekte na področju zmogljivosti;

ob upoštevanju zlasti tega, da je Evropski svet pozval visoko predstavnico, naj predstavi predloge v zvezi z elementi in možnostmi vključujočega stalnega strukturiranega sodelovanja, temelječega na modularnem pristopu, v katerih bodo začrtani možni projekti;

ob upoštevanju dogovora Sveta za zunanje zadeve z dne 6. marca 2017, da je treba nadaljevati delo v zvezi z vključujočim stalnim strukturiranim sodelovanjem, temelječim na modularnem pristopu, ki bi moralo biti na voljo vsem državam članicam, ki so pripravljene sprejeti potrebne zavezujoče obveznosti in izpolniti merila na podlagi členov 42(6) in 46 Pogodbe ter Protokola 10 k Pogodbi;

odločene, da z vzpostavitvijo stalnega strukturnega sodelovanja v okviru Unije dosežejo novo raven pri postopnem oblikovanju skupne obrambne politike Unije v skladu s členom 42(2) PEU, pri čemer upoštevajo posebno naravo varnostne in obrambne politike vseh držav članic;

ob upoštevanju obveznosti glede medsebojne pomoči in podpore iz člena 42(7) PEU;

ob upoštevanju, da so v skladu s členom 42(7) Pogodbe o Evropski uniji obveznosti in sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike „skladni z obveznostmi v Organizaciji Severnoatlantske pogodbe, ki za njene države članice ostaja temelj njihove kolektivne obrambe in okvir za njeno izvajanje“;

ob poudarjanju, da se je Evropski svet 22. in 23. junija 2017 strinjal, „da je treba začeti vključujoče in ambiciozno stalno strukturno sodelovanje (PESCO)“, in v odgovor na mandat Evropskega sveta, da bodo države članice v treh mesecih „ob polnem spoštovanju člena 42(6) in člena 46 PEU ter Protokola 10 k Pogodbi, vključno glede najbolj zahtevnih misij […], pripravile skupni seznam meril in zavezujočih obveznosti, ki bo vseboval natančen časovni načrt in specifične mehanizme ocenjevanja, da bi državam članicam, ki to lahko storijo, omogočili, da nemudoma podajo uradno obvestilo o nameri, da želijo sodelovati“ –

URADNO OBVEŠČAJO Svet in visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o nameri, da želijo sodelovati v okviru stalnega strukturnega sodelovanja;

POZIVAJO Svet, naj sprejme sklep o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o Evropski uniji in Protokola 10 k Pogodbi ter na podlagi načel iz Priloge I, skupnih večjih obveznosti iz Priloge II in predlogov za upravljanje iz Priloge III;

BODO PREDLOŽILE – preden bo Svet sprejel sklep o vzpostavitvi PESCO – nacionalne izvedbene načrte, v katerih bodo opisane njihove zmožnosti za izpolnjevanje večjih obveznosti iz Priloge II.

V Bruslju, trinajstega novembra dva tisoč sedemnajst.

*	Irska je 7. decembra 2017 uradno obvestila Svet in visoko predstavnico, da namerava sodelovati v PESCO, in se je pridružila temu skupnemu obvestilu.

*	Portugalska republika je 7. decembra 2017 uradno obvestila Svet in visoko predstavnico, da namerava sodelovati v PESCO, in se je pridružila temu skupnemu obvestilu.

PRILOGA I – NAČELA PESCO

„Stalno strukturno sodelovanje“ je določeno v členih 42 in 46 Pogodbe o Evropski uniji in Protokolu (št. 10) k Pogodbi. Aktivira se lahko samo enkrat, vzpostavi pa se s sklepom Sveta, ki se sprejme s kvalificirano večino, da bi združili vse države članice, ki želijo sodelovati na področju obrambe in „ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjujejo višja merila“ in so sprejele „večje obveznosti v zvezi z najzahtevnejšimi misijami“ in operacijami.

PESCO je ambiciozen, zavezujoč in vključujoč evropski pravni okvir za naložbe v varnost in obrambo ozemlja EU in njenih državljanov. Je tudi ključni politični okvir za vse države članice, da bi z dobro usklajenimi pobudami in konkretnimi projekti na podlagi večjih obveznosti povečali obrambna sredstva in izboljšali obrambne zmogljivosti. Boljše obrambne zmogljivosti držav članic EU bodo koristile tudi Natu. Z njimi se bo okrepil evropski steber znotraj zveze, to pa bo tudi odziv na stalne zahteve po boljši čezatlantski porazdelitvi bremena.

PESCO je odločilen korak k okrepitvi skupne obrambne politike. Lahko bi prispeval k morebitnemu razvoju skupne obrambe, če bi Svet soglasno tako odločil (kot je določeno v členu 42(2) PEU). Dolgoročna vizija PESCO bi lahko bila vzpostavitev kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil – ob dopolnjevanju z Natom, ki bi bil še naprej temelj kolektivne obrambe njegovih članic.

Menimo, da je vključujoče PESCO najpomembnejši instrument za spodbujanje skupne varnosti in obrambe na področju, kjer je potrebnega več usklajevanja ter boljša kontinuiteta, koordinacija in sodelovanje. Zato morajo biti evropska prizadevanja enotna, koordinirana in smiselna, temeljiti pa morajo na skupno dogovorjenih političnih smernicah.

PESCO je zanesljiv in zavezujoč pravni okvir znotraj institucionalnega okvira EU. Sodelujoče države članice bodo izpolnile svoje zavezujoče obveznosti in potrjujejo, da bo vzpostavitev in izvajanje stalnega strukturnega sodelovanja popolnoma v skladu z določbami PEU in priloženih protokolov, upoštevane pa bodo tudi ustavne določbe držav članic.

Zavezujoča narava obveznosti v okviru PESCO bo zagotovljena z rednim letnim ocenjevanjem, ki ga izvede visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ob podpori zlasti Evropske obrambne agencije (EDA) v zvezi z vidiki razvoja zmogljivosti (kot je opisano v členu 3 Protokola 10) ter ESZD, vključno z EUMS in drugimi strukturami SVOP, v zvezi z operativnimi vidiki PESCO. Unija bi si v okviru PESCO lahko prizadevala za vzpostavitev kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil, saj bi PESCO obstoječe ali prihodnje strukture in področja delovanja „od spodaj navzgor“ dopolnilo z usklajevanjem in usmerjanjem „od zgoraj navzdol“.

PESCO bi državam članicam omogočilo izboljšanje obrambnih zmogljivosti s sodelovanjem pri dobro usklajenih pobudah in konkretnih skupnih projektih, pri čemer bi lahko izkoristili obstoječe regionalne grozde. Sodelovanje v okviru PESCO je prostovoljno in ne posega v nacionalno suverenost.

Vključujoče PESCO je odločno politično sporočilo našim državljanom in zunanjemu svetu: vlade držav članic EU skupno varnost in obrambo jemljejo resno in si zanjo prizadevajo. Za državljane to pomeni večjo varnost, hkrati pa jasno dokazuje, da so vse države članice pripravljene spodbujati skupno varnost in obrambo, da bi uresničile cilje iz globalne strategije EU.

PESCO bo usmerjeno v rezultate in bi moralo zagotoviti viden napredek glede višine odhodkov za naložbe v obrambno opremo, skupnih ciljev na področju razvoja zmogljivosti in razpoložljivosti obrambnih zmogljivosti za razmeščanje pri skupnih misijah in operacijah, pri čemer se upošteva načelo enovitosti sil. Glavno gonilo razvoja zmogljivosti v okviru PESCO bo zapolnitev vrzeli v zmogljivostih v povezavi s cilji in prednostnimi nalogami glede ravni ambicij EU in skupne zunanje in varnostne politike.

„Vključujoča“ in „modularna“ narava PESCO, kot jo je decembra 2016 opisal Evropski svet, ne sme biti povod za zmanjšanje obsega sodelovanja. PESCO naj bi bilo „ambiciozno“, kar pomeni, da morajo vse sodelujoče države članice v okviru PESCO upoštevati skupni seznam ciljev in obveznosti. Kot je opozoril Evropski svet junija 2017, je PESCO „vključujoče in ambiciozno“.

Naslednji seznam obveznosti mora prispevati k doseganju ravni ambicij EU, kot je opredeljeno v sklepih Sveta z dne 14. novembra 2016, ki jih je decembra 2016 potrdil Evropski svet, in tako okrepiti strateško avtonomijo Evropejcev in EU.

PRILOGA II – SEZNAM AMBICIOZNIH IN VEČJIH OBVEZNOSTI NA PETIH PODROČJIH IZ ČLENA 2 PROTOKOLA (št. 10)

„(a)	sodelovale od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, da bi dosegle dogovorjene cilje glede višine odhodkov za naložbe v obrambno opremo in te cilje redno preverjale ob upoštevanju varnostnega okolja in mednarodnih odgovornosti Unije“

Sodelujoče države članice se na podlagi skupnih meril, določenih leta 2007, zavezujejo, da bodo:

1.	redno povečevale proračun za obrambo v realnih vrednostih, da bi uresničili dogovorjene cilje;

3.	okrepile strateške skupne projekte in projekte sodelovanja za razvoj obrambnih zmogljivosti. Takšni skupni projekti in projekti sodelovanja bi morali biti sofinancirani iz evropskega obrambnega sklada, če je to potrebno in primerno;

4.	povečale delež odhodkov za raziskave in tehnologijo na področju obrambe, da bi se približale 2 % skupnih odhodkov za obrambo (skupno merilo);

5.	uvedle redno pregledovanje teh zavez (s ciljem, da jih potrdi Svet);

„(b)	med seboj, kolikor je mogoče, prilagodile svoje obrambne sisteme, zlasti z usklajenim ugotavljanjem vojaških potreb, združevanjem in po potrebi s specializacijo svojih obrambnih sredstev in zmogljivosti ter spodbujanjem sodelovanja pri usposabljanju in logistiki“

6.	imele pomembno vlogo pri razvoju zmogljivosti v EU, med drugim tudi v okviru usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, da bi zagotovili razpoložljivost potrebnih zmogljivosti za dosego ravni ambicij v Evropi;

7.	v največji možni meri podpirale usklajeni letni pregled na področju obrambe, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je pregled prostovoljen, in posamezne omejitve sodelujočih držav članic;

8.	sprejele zavezo, da bo prihodnji evropski obrambni sklad intenzivno vključen v večdržavna javna naročila z dokazano dodano vrednostjo EU;

9.	pripravile harmonizirane zahteve za vse projekte za razvoj zmogljivosti, o katerih se bodo dogovorile sodelujoče države članice;

10.	preučile možnosti za skupno uporabo obstoječih zmogljivosti zaradi optimizacije razpoložljivih virov in izboljšanja njihove splošne učinkovitosti;

11.	zagotavljale boljše sodelovanje na področju kiberntske varnosti, na primer pri izmenjavi informacij, usposabljanju in operativni podpori;

„(c)	sprejele konkretne ukrepe za krepitev razpoložljivosti, interoperabilnosti, prožnosti in sposobnosti razmeščanja sil, zlasti z oblikovanjem skupnih ciljev glede uporabe sil, vključno z morebitnim preverjanjem nacionalnih postopkov odločanja“

12.

Glede razpoložljivosti in razmeščanja sil se sodelujoče države članice zavezujejo, da bodo:

—	hkrati z morebitno razmestitvijo bojnih skupin EU dale na razpolago formacije, ki jih je mogoče strateško razmestiti, da bi uresničili raven ambicij EU. Ta obveznost ne vključuje sil v pripravljenosti, stalnih sil in dežurnih sil;

—	oblikovale stabilen instrument (npr. bazo podatkov), ki bo dostopen le sodelujočim državam članicam in prispevajočim državam, da bi evidentirali razpoložljive zmogljivosti in zmogljivosti za hitro razmeščanje ter olajšali in pospešili proces oblikovanja sil;

—	prizadevale si bodo za pospešitev političnih zavez na nacionalni ravni, med drugim tudi z možnostjo pregleda nacionalnih postopkov za sprejemanje odločitev;

—

v okviru sredstev in zmogljivosti za operacije SVOP (npr. EUFOR) in misij (npr. misije EU za usposabljanje) zagotavljale znatno podporo – z osebjem, opremo, usposabljanji, pomočjo pri vajah, infrastrukturo ali drugače –, o kateri je soglasno odločil Svet, brez poseganja v odločitve glede operacij v okviru SVOP in brez poseganja v morebitne ustavne ovire;

—

—	poenostavile in standardizirale čezmejni vojaški promet v Evropi, da bi omogočili hitro napotitev vojaške opreme in osebja.

13.

Glede interoperabilnosti sil se sodelujoče države članice zavezujejo, da bodo:

—

razvijale interoperabilnost svojih sil, tako da se bodo:

—	dogovarjale o skupnih merilih za vrednotenje in potrjevanje za skupne bojne sile EU, ki bodo skladna z Natovimi standardi, obenem pa ohranile nacionalno certificiranje;

—	dogovarjale o tehničnih in operativnih standardih za sile in hkrati soglašale, da je treba zagotoviti interoperabilnost z Natom;

—

optimizirale mednarodne strukture: sodelujoče države članice bi se lahko zavezale, da se bodo pridružile glavnim obstoječim in morebitnim prihodnjim strukturam, ki so vključene v evropsko zunanje delovanje na vojaškem področju, in imele tam dejavno vlogo (EUROCORPS, EUROMARFOR, EUROGENDFOR, MCCE/ATARES/SEOS).

14.	Sodelujoče države članice si bodo prizadevale za ambiciozen pristop k skupnemu financiranju vojaških operacij in misij v okviru SVOP, kar bo opredeljeno kot skupni stroški v skladu s sklepom Sveta o Atheni;

„(d)	sodelovale, da bi zagotovile sprejetje potrebnih ukrepov za zapolnitev vrzeli ugotovljenih v okviru „Mehanizma razvoja zmogljivosti“ tudi z večdržavnim pristopom in brez poseganja v naloge v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe“

15.	pomagale odpraviti pomanjkljivosti pri zmogljivostih, ugotovljene v načrtu za razvoj zmogljivosti in letnem pregledu na področju obrambe. Ti projekti za zmogljivost bodo povečali strateško avtonomijo Evrope in okrepili tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe;

16.	prednostno obravnavale pristop evropskega sodelovanja, da bi odpravili pomanjkljivosti v zmogljivostih, ugotovljene na nacionalni ravni, in praviloma uporabljali izključno nacionalni pristop le, če je bil takšen pregled že opravljen;

17.	sodelovale pri vsaj enem projektu v okviru PESCO, ki razvija ali zagotavlja zmogljivosti, ki so jih države članice opredelile kot strateško pomembne;

„(e)	sodelovale, kjer je to primerno, pri razvoju večjih skupnih ali evropskih programov opremljanja v okviru Evropske obrambne agencije“

18.	uporabljale EDA kot evropski forum za razvoj skupnih zmogljivosti in obravnavale Organizacijo za oborožitveno sodelovanje kot najprimernejšo organizacijo za upravljanje programa sodelovanja;

19.	zagotavljale, da bodo vsi projekti v zvezi z zmogljivostmi, ki jih vodijo sodelujoče države članice, prispevali h konkurenčnejši evropski obrambni industriji prek ustrezne industrijske politike, v okviru katere bo zagotovljeno, da ne bo nepotrebnega prekrivanja:

20.	zagotovile, da bodo imeli programi sodelovanja – ki morajo koristiti le subjektom, ki imajo dokazano dodano vrednost na ozemlju EU – in prevzemne strategije, ki so jih sprejele sodelujoče države članice, pozitiven učinek na tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe.

PRILOGA III – UPRAVLJANJE

1. Sodelujoče države članice so še naprej v središču postopka odločanja, hkrati pa se usklajujejo z visokim predstavnikom

PESCO je okvir, ki ga vodijo sodelujoče države članice in ostaja v prvi vrsti v njihovi pristojnosti. Za nesodelujoče države članice EU se zagotovi preglednost.

Za zagotovitev ustreznega usklajevanja PESCO s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), katere sestavni del je, bo v postopke v zvezi s PESCO v celoti vključen visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Visoki predstavnik bo odgovoren za vodenje letnega ocenjevanja, h kateremu je pozval Evropski svet in je določeno v delu 4 v nadaljevanju. ESZD, vključno z vojaškim štabom EU, in EDA zagotovita sekretariat PESCO v tesnem sodelovanju z namestnikom generalnega sekretarja za SVOP in krizno odzivanje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

V skladu s členom 3 Protokola 10 PEU in Sklepom Sveta o ustanovitvi Evropske obrambne agencije bo EDA podpirala visokega predstavnika v zvezi z vidiki razvoja zmogljivosti PESCO. ESZD bo podpirala visokega predstavnika zlasti v zvezi z operativnimi vidiki PESCO, tudi prek Vojaškega štaba EU in drugih struktur SVOP.

Opozoriti je treba, da v skladu s členom 41(1) PEU „odhodki, ki nastanejo za poslovanje institucij na podlagi izvajanja tega poglavja, bremenijo proračun Unije“.

2. Upravljanje poteka na dveh stopnjah upravljanja s splošno ravnjo, ki je pristojna za ohranjanje skladnosti in ambicij PESCO, dopolnjujejo pa jo posebni postopki upravljanja za projekte PESCO

2.1. Splošna raven bo odgovorna za skladnost in verodostojno izvajanje PESCO.

Temeljila bo na obstoječih strukturah. Kadar se zunanji in obrambni ministri EU zberejo na skupni seji Sveta za zunanje zadeve/obrambo (običajno dvakrat letno), bi lahko obravnavali vprašanja v zvezi s PESCO. Kadar se Svet sestane zaradi obravnave vprašanj v zvezi s PESCO, so glasovalne pravice pridržane za predstavnike sodelujočih držav članic. Ob taki priložnosti bi lahko sodelujoče države članice s soglasjem sprejele nove projekte (v skladu s členom 46(6) PEU), prejele ocene o delu sodelujočih držav članic, zlasti tistih, ki so navedene v delu 3 te priloge, in s kvalificirano večino v skladu s členom 46(3) PEU potrdile sodelovanje druge države članice, po posvetovanju z visokim predstavnikom.

V skrajnem primeru lahko Svet v skladu s členom 46(4) PEU začasno prekine sodelovanje države članice, ki ne izpolnjuje več meril, potem ko ji je bil zagotovljen jasno določen časovni okvir za individualna posvetovanja in odzivne ukrepe, ali ni več sposobna ali pripravljena za izpolnjevanje zavez in obveznosti v okviru PESCO.

Zadevna sedanja pripravljalna telesa Sveta se bodo sestala „v sestavi PESCO“, to je tako, da so prisotne vse države članice EU, vendar z dogovorom, da imajo le sodelujoče države članice glasovalne pravice v Svetu. Seje PVO v „sestavi PESCO“ se lahko skličejo za obravnavo zadev skupnega interesa med sodelujočimi državami članicami, za načrtovanje in razpravo o projektih ali razpravo o novih članih v PESCO. Delo PVO je podprto s sejami PMG v sestavi PESCO. Vojaški odbor EU se bo tudi sestal v sestavi PESCO in bo zlasti zaprošen za vojaške nasvete. Poleg tega lahko neuradni sestanki potekajo samo s sodelujočimi državami članicami.

2.2. Upravljanje projektov

2.2.1. Preverjanje projekta PESCO bo temeljilo na oceni visokega predstavnika, ki se bo opirala na ESZD, vključno z EUMS in EDA, za izbiro projektov pa bo potreben sklep Sveta

Sodelujoče države članice imajo pravico, da predložijo kateri koli projekt, če menijo, da je to koristno za namene PESCO. Svojo namero bodo objavile, da bi pridobile podporo, projekte pa bodo skupaj predložile sekretariatu PESCO in jih hkrati posredovale vsem sodelujočim državam članicam.

Projekti bi morali prispevati k izpolnjevanju obveznosti iz Priloge II uradnega obvestila, od katerih mnoge pozivajo k razvoju ali zagotavljanju zmogljivosti, ki so po mnenju držav članic strateškega pomena in imajo skupno dogovorjeno dodano vrednost EU, ter pozivajo k zagotavljanju znatne podpore v okviru sredstev in zmogljivosti za operacije SVOP (EUFOR) ter misije (npr. misije EU za usposabljanje) v skladu s členom 42(6) PEU.

Za zagotovitev skladnosti in doslednosti različnih projektov PESCO predlagamo omejeno število projektov, ki so osredotočeni posebej na misije in operacije in so v skladu z ravnijo ambicij EU. Drugi projekti bi podpirali te projekte, tako da bi jih olajšali in omogočali. Projekte bi bilo treba ustrezno razvrstiti.

Sekretariat PESCO bo usklajeval ocenjevanje predlaganih projektov. V zvezi s projekti razvoja zmogljivosti bo EDA zagotovila, da ne bo podvajanj z obstoječimi pobudami tudi v drugih institucionalnih okvirih. Za projekte, ki so usmerjeni v operacije in misije, bo EUMS ocenil, ali izpolnjujejo operativne potrebe EU in njenih držav članic in prispevajo k temu. Na podlagi tega bo visoki predstavnik pripravil priporočilo, ki določa tiste predloge projektov, ki so najbolj ambiciozni, ki prispevajo k doseganju ravni ambicij EU in so najbolj primerni za nadaljnjo strateško avtonomijo Evrope. Portfelj projektov izraža ustrezno ravnovesje med projekti, ki so bolj na področju razvoja zmogljivosti, in tistimi, ki so bolj na področju operacij in misij.

Priporočilo visokega predstavnika bo prispevalo informacije za odločitve Sveta o seznamu projektov PESCO v okviru PESCO po vojaškem nasvetu EUMC v sestavi PESCO in prek PVO v sestavi PESCO. Svet odloča s soglasjem, kot ga predstavljajo glasovi predstavnikov sodelujočih držav članic v skladu s členom 46(6) PEU.

Nesodelujoče države članice EU lahko kadar koli izrazijo svoj namen, da bodo sodelovale pri projektih s sprejetjem zavez in pridružitvijo PESCO.

Udeleženke projekta lahko izjemoma povabijo k sodelovanju tretje države v skladu s splošnimi pravili, o katerih se bo v skladu s členom 46(6) PEU moral pravočasno dogovoriti Svet. Te države bi morale zagotoviti znatno dodano vrednost projektu, prispevati h krepitvi PESCO in SVOP ter izpolnjevati zahtevnejše zaveze, vendar na podlagi tega ne bodo imele pooblastila za odločanje pri upravljanju PESCO. Poleg tega bo Svet v sestavi PESCO odločil, ali posamezna tretja država, ki so jo povabile zadevne udeleženke projekta, izpolnjuje pogoje iz splošnih pravil.

2.2.2. Upravljanje projekta je v prvi vrsti stvar sodelujočih držav članic

Ko Svet odloča o seznamu projektov PESCO, je treba priložiti seznam sodelujočih držav članic, povezanih s projektom. Tiste države članice, ki sodelujejo v projektu, so projekt skupaj predložile vnaprej.

Sodelujoče države članice, povezane s projektom, se med seboj soglasno dogovorijo o načinu in obsegu sodelovanja, vključno s prispevkom, potrebnim, da se pridružijo projektu. Določijo pravila o upravljanju projekta in odločijo o sprejemu dodatnih sodelujočih držav članic v projektnem ciklu, in sicer s statusom sodelujočega ali opazovalca. Vendar bi bilo treba pripraviti skupna pravila upravljanja, ki bi jih bilo mogoče prilagoditi v okviru posameznih projektov. S tem bi zagotovili neko obliko standardizacije v upravljanju za vse projekte in jim olajšali začetek. Zlasti za projekte razvoja zmogljivosti bo vodenje projekta (specifikacije, prevzemna strategija, izbira izvajalske agencije, izbor industrijskih podjetij itd.) ostalo v izključni odgovornosti sodelujočih držav članic, povezanih s projektom.

Sodelujoče države članice o projektih po potrebi obvestijo nesodelujoče države članice.

3. Natančen postopni pristop z realističnimi in zavezujočimi cilji za vsako fazo

Zaveze, ki so jih sprejele sodelujoče države članice, bodo izpolnjene z nacionalnimi prizadevanji in konkretnimi projekti.

Realističen postopni pristop je ključnega pomena za ohranjanje sodelovanja vodilnih držav članic v PESCO, s tem pa ohranjanje načel ambicije in vključenosti. Sodelujoče države članice si bodo sicer prizadevale za uresničevanje vseh svojih obveznosti takoj, ko se bo PESCO uradno začel, vendar se nekatere obveznosti lahko uresničijo hitreje kot druge. V ta namen se morajo sodelujoče države članice dogovoriti o postopnem pristopu.

Pri fazah se bodo upoštevale druge obstoječe časovne postavke (kot so izvajanje EDAP, začetek naslednjega večletnega finančnega okvira v letu 2021 in zaveze, ki so jih že sprejele države članice v drugih okvirih). Dve zadevni fazi (2018–2021 in 2021–2025) bosta omogočili zaporedje obveznosti. Po letu 2025 bo opravljen postopek pregleda. V ta namen bodo sodelujoče države članice ocenile izpolnjevanje vseh obveznosti v okviru PESCO in odločile o novih obveznostih, da bi spodbudile novo raven na poti do evropskega varnostnega in obrambnega povezovanja.

4. Upravljanje PESCO zahteva dobro zasnovan in ambiciozen mehanizem ocenjevanja na podlagi nacionalnih izvedbenih načrtov

Vse sodelujoče države članice so porok,visoki predstavnik pa bo poročal o uresničevanju obveznosti v skladu z načelom rednega ocenjevanja iz Protokola 10 (člen 3). Zavezujoča narava in verodostojnost dogovorjenih obveznosti bosta zagotovljeni z dvoplastnim ocenjevalnim mehanizmom:

4.1. „Nacionalni izvedbeni načrt“

Da bi dokazale svojo sposobnost in pripravljenost za izpolnitev dogovorjenih obveznosti, se vsaka sodelujoča država članica zavezuje, da bo pred sprejetjem sklepa Sveta o vzpostavitvi PESCO predložila nacionalni izvedbeni načrt, v katerem bodo opisane njihove zmožnosti za izpolnjevanje zavezujočih obveznosti. Zaradi preglednosti bo dostop do navedenih izvedbenih načrtov dodeljen vsem sodelujočim državam članicam.

Ocena ukrepov sodelujočih držav članic, s katerimi zagotavljajo izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti, se bo izvajala na letni ravni, in sicer na podlagi nacionalnih izvedbenih načrtov v okviru sekretariata PESCO pod pristojnostjo visokega predstavnika (s podporo EDA na področju naložb v obrambo in razvoja zmogljivosti ter ESZD, vključno z EUMS, na področju operativnih vidikov). V okviru odgovornosti Sveta se ta ocena pošlje PVO (v sestavi PESCO) in EUMC (v sestavi PESCO), ki podata mnenje..

Ocenjevalci se bodo osredotočili na verodostojnost obveznosti v okviru PESCO, in sicer s preverjanjem nacionalnih izvedbenih načrtov držav članic, dejanskih ukrepov in prispevkov za projekte.

Ko se bo PESCO začel, bodo sodelujoče države članice po potrebi posodobile svoje nacionalne izvedbene načrte na podlagi zahteve postopnega pristopa.

Na začetku vsake faze bodo podrobno določene obveznosti s pomočjo natančnejših ciljev med sodelujočimi državami članicami, da se olajša postopek ocenjevanja.

4.2. Letni in strateški pregled na koncu vsake faze

Vsaj enkrat na leto skupni Svet za zunanje zadeve/obrambo prejme poročilo visokega predstavnika na podlagi prispevkov EDA (v skladu s členom 3 Protokola 10) in ESZD, vključno z EUMS. V tem poročilu je podrobno opisan status izvajanja PESCO, vključno s spoštovanjem obveznosti s strani vsake sodelujoče države članice, skladno z njenim nacionalnim izvedbenim načrtom. To poročilo bo, potem ko bo EUMC podal mnenje, služilo kot podlaga za priporočila in sklepe Sveta, sprejete v skladu s členom 46 PEU.

Na koncu vsake faze (2021; 2025) se opravi strateški pregled, v katerem se oceni spoštovanje obveznosti, predvidenih za izpolnitev v navedeni fazi, odloči o začetku naslednje faze in po potrebi posodobijo obveznosti za naslednjo fazo.

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/78

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2316

z dne 12. decembra 2017

o razveljavitvi Odločbe 92/176/EGS o zemljevidih, ki se zagotovijo za uporabo omrežja Animo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 8316)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (1), ter zlasti člena 20(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za uvedbo računalniškega sistema, ki bi povezal veterinarske organe (omrežje Animo), je Komisija sprejela odločbe 91/398/EGS (2) 92/175/EGS (3) in 92/176/EGS (4).

(2)	Odločba 91/398/EGS in Odločba 92/175/EGS sta bili razveljavljeni, omrežje Animo pa nadomeščeno s celovitim računalniškim veterinarskim sistemom (TRACES), ki je spletno orodje za upravljanje vseh sanitarnih zahtevkov o trgovini znotraj Unije in uvozu živali, semena, zarodkov, hrane, krme in rastlin.

(3)	Odločbo 92/176/EGS bi bilo zato treba razveljaviti.

(4)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločba 92/176/EGS se razveljavi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 12. decembra 2017

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(2) Odločba Komisije 91/398/EGS z dne 19. julija 1991 o računalniškem omrežju za povezavo med veterinarskimi organi (Animo) (UL L 221, 9.8.1991, str. 30).

(3) Odločba Komisije 92/175/EGS z dne 21. februarja 1992 o seznamu in opisu enot v računalniškem omrežju Animo (UL L 80, 25.3.1992, str. 1).

(4) Odločba Komisije 92/176/EGS z dne 2. marca 1992 o zemljevidih, ki se zagotovijo za uporabo omrežja Animo (UL L 80, 25.3.1992, str. 33).

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/79

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2317

z dne 13. decembra 2017

o potrditvi prostovoljnega sistema „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet“ za dokazljivo skladnost s trajnostnimi merili iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive Sveta 93/12/EGS (1) in zlasti drugega pododstavka člena 7c(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (2) in zlasti drugega pododstavka člena 18(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člena 7b in 7c ter Priloga IV k Direktivi 98/70/ES ter člena 17 in 18 ter Priloga V k Direktivi 2009/28/ES določajo podobna trajnostna merila za biogoriva in tekoča biogoriva ter podobne postopke za preverjanje skladnosti biogoriv in tekočih biogoriv z navedenimi merili.

(2)	Kadar se biogoriva in tekoča biogoriva upoštevajo za namene iz člena 17(1)(a), (b) in (c) Direktive 2009/28/ES, bi morale države članice od gospodarskih subjektov zahtevati, da dokažejo skladnost biogoriv in tekočih biogoriv s trajnostnimi merili iz člena 17(2) do (5) navedene direktive.

(3)

Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 17(2) Direktive 2009/28/ES in/ali dokazujejo, da so pošiljke biogoriva ali tekočega biogoriva skladne s trajnostnimi merili iz člena 17(3), (4) in (5) in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odložen, na podlagi česar bi pošiljka ali njen del spadala v Prilogo IX. Če gospodarski subjekt predloži dokaz ali podatke, pridobljene v skladu s prostovoljnim sistemom, ki ga je potrdila Komisija, v okviru sklepa o potrditvi, država članica od dobavitelja ne bi smela zahtevati dodatnih dokazil o skladnosti s trajnostnimi merili.

(4)

Prošnja za potrditev, da prostovoljni sistem „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet“ dokazuje, da so pošiljke biogoriva skladne s trajnostnimi merili iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES, je bila Komisiji predložena 27. septembra 2017. Sistem, ki ima sedež na 5-11 Lavington Street, London SE1 0NZ v Združenem kraljestvu, zajema žita, oljna semena in sladkorno peso, pridelane v Združenem kraljestvu, do prvega zbirnega mesta za te poljščine. Dokumenti potrjenega sistema bi morali biti na voljo na platformi za preglednost, vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2009/28/ES.

(5)

Komisija je v oceni prostovoljnega sistema „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet“ ugotovila, da ta ustrezno upošteva trajnostna merila iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES ter uporablja metodo masne bilance v skladu z zahtevami iz člena 7c(1) Direktive 98/70/ES in člena 18(1) Direktive 2009/28/ES.

(6)	Ocena prostovoljnega sistema „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet“ je pokazala, da dosega ustrezne standarde zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije ter izpolnjuje metodološke zahteve iz Priloge IV k Direktivi 98/70/ES in Priloge V k Direktivi 2009/28/ES.

(7)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za trajnost biogoriv in tekočih biogoriv –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Prostovoljni sistem „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet“ (v nadaljnjem besedilu: sistem), ki je bil Komisiji predložen v potrditev 27. septembra 2017, dokazuje, da so pošiljke žit, oljnih semen in sladkorne pese, proizvedenih v skladu s standardi za proizvodnjo biogoriv in tekočih biogoriv, ki so določeni v okviru sistema, skladne s trajnostnimi merili iz člena 7b(3), (4) in (5) Direktive 98/70/ES ter člena 17(3), (4) in (5) Direktive 2009/28/ES.

Sistem vsebuje tudi točne podatke za namene člena 17(2) Direktive 2009/28/ES in člena 7b(2) Direktive 98/70/ES glede letnih emisij zaradi sprememb zalog ogljika, ki nastanejo zaradi spremembe rabe zemljišča (e l ) iz točke 1 dela C Priloge IV k Direktivi 98/70/ES in točke 1 dela C Priloge V k Direktivi 2009/28/ES, za katere dokazuje, da so enake nič.

Člen 2

Če se vsebina tega sistema, kakor je bil Komisiji predložen v potrditev 27. septembra 2017, spremeni na način, ki bi lahko vplival na podlago tega sklepa, se o takih spremembah nemudoma obvesti Komisijo. Komisija oceni spremembe, o katerih je bila obveščena, in odloči, ali sistem še vedno zadostno upošteva trajnostna merila, za katera je bil potrjen.

Člen 3

Komisija lahko razveljavi ta sklep med drugim v naslednjih okoliščinah:

(a)	če se jasno dokaže, da sistem ne izvaja elementov, ki veljajo za odločilne za ta sklep, ali če je prišlo do resne strukturne kršitve glede navedenih elementov;

(b)	če sistem Komisiji ne predloži letnih poročil na podlagi člena 7c(6) Direktive 98/70/ES in člena 18(6) Direktive 2009/28/ES;

(c)	če sistem ne uporablja standardov neodvisne revizije, določenih v izvedbenih aktih iz tretjega pododstavka člena 7c(5) Direktive 98/70/ES in tretjega pododstavka člena 18(5) Direktive 2009/28/ES, ali izboljšav drugih elementov sistema, ki veljajo za odločilne za nadaljnjo veljavnost potrditve.

Člen 4

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 15. decembra 2022.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.

(2) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/81

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2318

z dne 13. decembra 2017

o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za finančne trge v Avstraliji, v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) in zlasti člena 25(4)(a) navedene direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) od investicijskih podjetij zahteva, naj zagotovijo, da z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, trgujejo na reguliranem trgu, v večstranskem sistemu trgovanja (MTF), prek sistematičnega internalizatorja ali na mestih trgovanja v tretjih državah, ki jih je Komisija v skladu s členom 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU ocenila kot enakovredne.

(2)	Člen 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 določa le obveznost trgovanja glede delnic. Obveznost trgovanja ne zajema drugih lastniških instrumentov, kot so potrdila o lastništvu, investicijski skladi, ki kotirajo na borzi (ETF), certifikati in drugi podobni finančni instrumenti.

(3)

Namen postopka priznavanja enakovrednosti mest trgovanja, ki imajo sedež v tretjih državah, iz člena 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU je investicijskim podjetjem omogočiti, da na mestih trgovanja v tretjih državah, ki so priznana kot enakovredna, sklepajo posle z delnicami, za katere velja obveznost trgovanja v Uniji. Komisija bi morala oceniti, ali pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da mesto trgovanja, ki ima dovoljenje v tej tretji državi, izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3), naslova III Direktive 2014/65/EU, naslova II Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter so v tej državi podvržene učinkovitemu nadzoru in izvrševanju. To bi bilo treba razlagati ob upoštevanju ciljev navedenega akta, zlasti njegovega prispevka k vzpostavitvi in delovanju notranjega trga, celovitosti trga, zaščiti vlagateljev in nazadnje, vendar nič manj pomembno, k finančni stabilnosti.

(4)

V skladu s četrtim pododstavkom člena 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU se lahko pravni in nadzorni okvir tretje države obravnava kot enakovreden, kadar izpolnjuje vsaj pogoje, v skladu s katerimi (a) morajo imeti trgi dovoljenje in so podvrženi učinkovitemu in stalnemu nadzoru ter ukrepanju, (b) imajo trgi jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da se lahko s temi vrednostnimi papirji trguje na pošten, pravilen in učinkovit način in so prosto prenosljivi, (c) se od izdajateljev vrednostnih papirjev redno in nenehno zahtevajo informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev, ter (d) se preglednost in poštenost trga zagotavljata s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

(5)

Namen tega ocenjevanja enakovrednosti je med drugim presoditi, ali so pravno zavezujoče zahteve, ki se v Avstraliji uporabljajo za finančne trge, ki so bili tam vzpostavljeni in so pridobili dovoljenje kot borze vrednostnih papirjev ter so pod nadzorom avstralske komisije za vrednostne papirje in naložbe (Australian Securities and Investments Commission, v nadaljnjem besedilu: komisija ASIC), enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 596/2014, naslova III Direktive 2014/65/EU, naslova II Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2004/109/ES ter ali so v tej tretji državi podvržene učinkovitemu nadzoru in izvrševanju.

(6)

V zakonu o gospodarskih družbah iz leta 2001 (v nadaljnjem besedilu: zakon o gospodarskih družbah) je finančni trg opredeljen kot sistem, prek katerega se redno dajejo ali sprejemajo ponudbe za pridobitev ali prodajo finančnih produktov. Finančni trg mora večstranski sistem upravljati v skladu z nediskrecijskimi pravili. V zvezi s tem, kako izvršuje posle, nima diskrecijske pravice ter ne sme poslovati za svoj račun ali trgovati s hkratnim nakupom in prodajo. Poleg tega mora finančni trg članom zagotavljati nepristranski dostop do svojih trgov in storitev. Merila za dostop morajo biti nepristranska in pregledna ter se morajo uporabljati nediskriminatorno. Pravila o delovanju finančnega trga morajo zato imeti razumne in nediskriminatorne standarde za dostop ter zahteve glede primernosti. Komisija ASIC pregleda ta pravila.

(7)	Da bi se določilo, da so pravne in nadzorne ureditve tretje države glede borz, ki so v njih pridobile dovoljenje, enakovredne tistim iz Direktive 2014/65/EU, morajo biti izpolnjeni štirje pogoji iz četrtega pododstavka člena 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU.

(8)	V skladu s prvim pogojem morajo imeti mesta trgovanja v tretjih državah dovoljenje ter biti podvržena učinkovitemu in stalnemu nadzoru ter ukrepanju.

(9)

Subjekt mora za upravljanje finančnega trga imeti avstralsko dovoljenje za upravljanje trga (Australian Market Licence, v nadaljnjem besedilu: AML). Za podelitev AML je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah pristojen minister. V skladu s členom 795A zakona o gospodarskih družbah je treba vlogo za AML vložiti pri komisiji ASIC, ki ministru poda mnenje glede te vloge. Dovoljenje se izda le, če minister med drugim šteje, da ima vložnik ustrezne ureditve za izpolnjevanje veljavnih zahtev ter lahko ustrezno nadzoruje trg, spremlja ravnanje udeležencev in zagotavlja skladnost s pravili o delovanju trga (člen 795B zakona o gospodarskih družbah). Ko finančni trgi pridobijo dovoljenje, morajo stalno izpolnjevati pogoje iz dovoljenja in imeti ustrezne ureditve za upravljanje trgov, vključno z ureditvami za spremljanje in zagotavljanje skladnosti s pravili o delovanju trga (člen 792A zakona o gospodarskih družbah).

(10)

Komisija ASIC je javni organ, ustanovljen v skladu z zakonom o avstralski agenciji za vrednostne papirje in naložbe iz leta 2001 (v nadaljnjem besedilu: zakon o ASIC), ter je pristojna za upravljanje in zagotavljanje spoštovanja zakonodaje v zvezi z avstralskimi finančnimi trgi. Med nadzorna in izvršilna pooblastila komisije ASIC spadajo preiskovanje domnevnih kršitev zakonodaje, izdajanje obvestil o kršitvah ter uveljavljanje civilnih kazni prek sodišč. Komisija ASIC lahko začne kazenski pregon zaradi obveznosti po zakonu o gospodarskih družbah, ki so izvršljive kot kaznive kršitve. Poleg tega lahko izvaja tudi inšpekcije na finančnih trgih brez predhodnega obvestila. To vključuje pristojnost za pregledovanje registrov, evidenc in dokumentov. Poleg tega lahko minister za finančne storitve upravljavcu finančnega trga izda pisna navodila, naj sprejme določene ukrepe za zagotovitev skladnosti z zahtevami, ki jih mora izpolnjevati kot imetnik dovoljenja za upravljanje finančnega trga, če meni, da se te zahteve ne izpolnjujejo (člen 794A zakona o gospodarskih družbah). Če finančni trg ne izpolni tega navodila, lahko komisija ASIC pri sodišču vloži predlog za izdajo odločbe, s katero zahteva izpolnitev navodila (člen 794A zakona o gospodarskih družbah). Komisija ASIC ima tudi pooblastilo, da subjektu izda navodilo (to vključuje upravljavce trga in udeležence na trgih z dovoljenjem), če meni, da je to potrebno ali v javnem interesu, da se zaščiti osebe, ki trgujejo s finančnim produktom ali razredi finančnih produktov (člen 798J zakona o gospodarskih družbah). Poleg tega lahko za potrebe izvrševanja svojih regulativnih in preiskovalnih ukrepov zahteva sodne odločbe in zadeve predloži sodišču za začetek sodnega postopka. Pri sodišču lahko vloži predlog za izdajo sodne odločbe, s katero zahteva skladnost z ukrepi, ki jih je sprejela na podlagi svojih regulativnih in preiskovalnih pristojnosti (člen 70 zakona o ASIC). Če subjekt ne izpolni navodila, izdanega v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, lahko komisija ASIC pri sodišču vloži predlog za izdajo sodne odločbe, s katero se zahteva izpolnjevanje tega navodila. Z zakonom o gospodarskih družbah se od finančnih trgov tudi zahteva, da morajo biti zmožni zagotavljati skladnost svojih članov z določbami tega zakona, s pravili in predpisi po tem zakonu ter z lastnimi pravili o delovanju trga (člen 792A navedenega zakona). Borza z dovoljenjem mora prav tako obravnavati morebitne kršitve pravil o delovanju trga ali zakona o gospodarskih družbah, ki jih storijo njeni člani, in o njih poročati komisiji ASIC.

(11)	Zato je mogoče sklepati, da morajo borze vrednostnih papirjev v Avstraliji pridobiti dovoljenje ter so podvržene učinkovitemu in stalnemu nadzoru in izvrševanju.

(12)	V skladu z drugim pogojem morajo imeti mesta trgovanja v tretjih državah jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da se lahko s temi vrednostnimi papirji trguje na pošten, pravilen in učinkovit način in so prosto prenosljivi.

(13)

Obstajajo vsesplošne obveznosti, v skladu s katerimi mora upravljavec finančnih trgov proučiti, ali se lahko z vrednostnimi papirji, sprejetimi v trgovanje na trgu, ki ga upravlja, trguje na pošten, pravilen in pregleden način. V člen 793A zakona o gospodarskih družbah so vključene pravno zavezujoče zahteve, da je treba imeti pravila o delovanju, ki urejajo sprejem vrednostnih papirjev. V pravilih o delovanju finančnih trgov so določeni pogoji, ki jih je treba izpolniti, da se lahko delnice subjekta, ki kotira na borzi, ponudijo na trgu. Subjekt mora zaprositi za sprejem vrednostih papirjev v trgovanje tam, kjer se bo z njimi trgovalo, ter vložiti prošnjo za ponudbo vseh vrednostnih papirjev v svojem glavnem razredu vrednostnih papirjev na uradnem seznamu finančnega trga in jo dobiti odobreno. Upravljavec trga objavi seznam subjektov, uvrščenih v trgovanje, in ga po koncu vsakega trgovalnega dne posodobi. Komisija ASIC pregleduje, ali imajo finančni trgi ustrezna pravila, sisteme in postopke, da proučijo, ali finančni produkt izpolnjuje merila finančnega trga in zakonska merila glede sprejema v trgovanje na trgu, vključno z zagotavljanjem, da pri trgovanju z vrednostnimi papirji ni neupravičenih omejitev. Vsi vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzah z dovoljenjem, morajo izpolnjevati določena merila glede kotiranja za borzi, ki jih je treba poslati komisiji ASIC v pregled. Vrednostni papirji morajo biti prosto prenosljivi ter izpolnjevati določena merila glede prodaje vrednostnih papirjev javnosti in glede izdajatelja, ki so potrebna za vrednotenje vrednostnega papirja. Na borzi z dovoljenjem ne morejo kotirati vrednostni papirji, za katere informacije o izdanih vrednostnih papirjih in izdajatelju niso javno dostopne. Komisija ASIC in minister lahko za zaščito pravilnega trgovanja z vrednostnimi papirji na borzah z dovoljenjem začasno ustavita trgovanje z določenim finančnim produktom ali razredom finančnih produktov.

(14)

V skladu s pravno zavezujočo zahtevo iz zakona o gospodarskih družbah po „poštenem, pravilnem in preglednem“ trgovanju morajo finančni trgi javno objaviti informacije o poslih ter nakupnih in prodajnih ponudbah. Poleg tega je za udeleženca določena obveznost, da ne sme skleniti posla, razen če je posel sklenjen tako, da ustreza preglednemu naročilu pred trgovanjem v knjigi naročil. Pri določenih poslih obstajajo izjeme, in sicer pri poslih s svežnji ali poslih po ugodnejši ceni. Če se udeleženec na trgu sklicuje na eno od teh izjem, mora hraniti evidenco, iz katere je razvidno, da je posel izpolnil pogoje izjeme, na katero se sklicuje. Pravila o celovitosti konkurenčnega trga vsebujejo zahtevo, da morajo finančni trgi takoj, stalno in v realnem času objavljati informacije pred trgovanjem, ki jih prejmejo med urami trgovanja, in sicer pod razumnimi poslovnimi pogoji in na nediskriminatoren način. Kar zadeva informacije, prejete po urah trgovanja, mora upravljavec trga informacije pred trgovanjem objaviti najpozneje ob naslednjem nadaljevanju ur trgovanja. V avstralski regulativni okvir so vključene tudi zahteve o tem, da je treba informacije po trgovanju zagotavljati stalno in v realnem času. Finančni trgi morajo informacije po trgovanju brezplačno in z ne več kot 20-minutno zamudo objavljati na javno dostopnem spletišču.

(15)	Zato je mogoče sklepati, da imajo avstralske borze vrednostnih papirjev jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da se lahko s temi vrednostnimi papirji trguje na pošten, pravilen in učinkovit način ter so prosto prenosljivi.

(16)	V skladu s tretjim pogojem je treba od izdajateljev vrednostnih papirjev redno in nenehno zahtevati informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev.

(17)

Avstralski regulativni okvir ima jasne, celovite in posebne zahteve glede razkritja, ki veljajo za letna in vmesna poročila. Izdajatelji, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na avstralskih borzah vrednostnih papirjev, morajo objavljati letna in medletna (polletna) računovodska poročila (člena 292 in 302 zakona o gospodarskih družbah). Poročila morajo upoštevati računovodske standarde (člena 296 in 304 zakona o gospodarskih družbah) ter biti resničen in pošten prikaz finančnega položaja in uspešnosti subjekta (člena 297 in 305 zakona o gospodarskih družbah). Poleg tega je treba letna računovodska poročila revidirati in pridobiti poročilo revizorja (člen 301 zakona o gospodarskih družbah). Komisija ASIC vzdržuje evidenco informacij o družbi, vključno s prospektom in letnimi računovodski izkazi družbe. Če se informacije o izdajateljih vrednostnih papirjev celovito in pravočasno razkrivajo, lahko vlagatelji ocenijo učinkovitost poslovanja izdajateljev, z rednim dotokom informacij pa se jim zagotavlja ustrezna preglednost.

(18)	Zato je mogoče sklepati, da se od izdajateljev, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na borzah v Avstraliji, ki jim je dovoljene izdala komisija ASIC, redno in nenehno zahtevajo informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev.

(19)	V skladu s četrtim pogojem mora pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavljati preglednost in celovitost trga s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

(20)

V avstralskih zakonih o vrednostnih papirjih je določen celovit regulativni in nadzorni okvir, da se zagotovi celovitost trga, borzam z dovoljenjem prepove goljufivo ali zavajajoče ravnanje in razširjanje lažnih ali zavajajočih informacij glede vrednostnih papirjev ali izdajateljev ter preprečita trgovanje z notranjimi informacijami in tržna manipulacija. Določbe o zlorabi trga so določene v delu 7.10 zakona o gospodarskih družbah. Nekatere prepovedi so navedene tudi v pravilih o celovitosti trga, ki so bila ustvarjena na podlagi pod člena 798G(1) zakona o gospodarskih družbah ter se uporabljajo za regulirane finančne trge in udeležence na trgu na teh trgih. V skladu s členoma 1041E in 1041F zakona o gospodarskih družbah je prepovedano navajanje lažnih ali zavajajočih podatkov o finančnih produktih ali napeljevanje drugih k poslovanju s finančnimi produkti z uporabo lažnih ali zavajajočih informacij ter nepošteno ravnanje v zvezi s finančnim produktom in/ali v vlogi pridobitelja dovoljenja za finančne storitve (člena 1041G in 1041H). Oddelek 2 dela 7.10 zakona o gospodarskih družbah vsebuje več prepovedi glede tržne manipulacije. Oddelek 3 dela 7.10 zakona o gospodarskih družbah izrecno prepoveduje trgovanje z notranjimi informacijami. Komisija ASIC zagotavlja spoštovanje teh pravil z uporabo svojih širokih pooblastil za preiskovanje sumljivih dejavnosti na trgu in kazenski pregon zadev, za katere se šteje, da kršijo ta pravila.

(21)	Zato je mogoče sklepati, da pravni in nadzorni okvir Avstralije zagotavlja preglednost in celovitost trga s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

(22)

Nadalje je zato mogoče sklepati, da je pravni in nadzorni okvir, ki ureja finančne trge in se pod nadzorom komisije ASIC upravlja v Avstraliji, skladen s štirimi pogoji za pravne in nadzorne ureditve ter bi ga bilo torej treba obravnavati tako, kot da zagotavlja sistem, enakovreden zahtevam za mesta trgovanja iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 600/2014, Uredbe (EU) št. 596/2014 in Direktive 2004/109/ES.

(23)

Ker se s številnimi delnicami, izdanimi in uvrščenimi v trgovanje v Avstraliji, trguje tudi na mestih trgovanja v EU, je ta sklep potreben za zagotovitev, da vsa investicijska podjetja, za katera velja obveznost trgovanja iz člena 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, ohranijo zmožnost trgovanja z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na avstralskih borzah. Ker so na avstralskih borzah na voljo alternativni bazeni likvidnosti teh delnic, je treba priznati ravni in nadzorni okvir Avstralije, zlasti da bi lahko investicijska podjetja izpolnila obveznost najboljšega izvrševanja naročil, ki jo imajo do svojih strank.

(24)

Ta sklep temelji na podatkih, iz katerih je razvidno, da je celotno trgovanje v EU z več delnicami, uvrščenimi na avstralske borze, tako pogosto, da podjetja, za katere se uporablja direktiva o trgu finančnih instrumentov, ne bi mogla uporabljati izjeme iz člena 23(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014. To pomeni, da bi obveznost trgovanja iz člena 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 veljala za številne delnice, uvrščene v trgovanje v Avstraliji.

(25)	Sklep bo dopolnjen z dogovori o sodelovanju, da se zagotovita učinkovita izmenjava informacij in usklajevanje nadzornih dejavnosti med pristojnimi nacionalnimi organi in komisijo ASIC.

(26)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah, ki se v zvezi s finančnimi trgi uporabljajo v Avstraliji ob sprejetju tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev za regulirane trge, učinkovitost nadzornega sodelovanja v zvezi s spremljanjem in izvrševanjem ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je sprejet ta sklep.

(27)

Komisija bi morala izvajati redne preglede pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za finančne trge v Avstraliji. To ne posega v njeno možnost, da kadar koli izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, ugotovljena s tem sklepom. Morebitna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa.

(28)	Ta sklep mora začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, saj se Uredba (EU) št. 600/2014 in Direktiva 2014/65/EU uporabljata od 3. januarja 2018.

(29)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene člena 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 se šteje, da je pravni in nadzorni okvir, ki se uporablja za finančne trge v Avstraliji, ki so v tej državi pridobili dovoljenje in so navedeni v Prilogi k temu sklepu, enakovreden zahtevam iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 600/2014, Uredbe (EU) št. 596/2014 in Direktive 2004/109/ES ter podvržen učinkovitemu nadzoru in izvrševanju.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(3) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(4) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

PRILOGA

Finančni trgi:

(a)	ASX Limited;

(b)	Chi-X Australia Pty Ltd

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/87

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2319

z dne 13. decembra 2017

o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za priznane borze v Posebnem upravnem območju Hongkong, v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	V členu 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 je določena le obveznost trgovanja glede delnic. Obveznost trgovanja ne zajema drugih lastniških instrumentov, kot so potrdila o lastništvu, investicijski skladi, ki kotirajo na borzi (ETF), certifikati in drugi podobni finančni instrumenti.

(3)

Namen postopka priznavanja enakovrednosti mest trgovanja, ki imajo sedež v tretjih državah, iz člena 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU je investicijskim podjetjem omogočiti sklepanje poslov z delnicami, za katere velja obveznost trgovanja v Uniji, na mestih trgovanja v tretjih državah, ki so priznana kot enakovredna. Komisija bi morala oceniti, ali pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da mesto trgovanja, ki ima dovoljenje v tej tretji državi, izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3), naslova III Direktive 2014/65/EU, naslova II Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter so v tej državi podvržene učinkovitemu nadzoru in ukrepanju. To bi bilo treba razlagati ob upoštevanju ciljev navedenega akta, zlasti njegovega prispevka k vzpostavitvi in delovanju notranjega trga, celovitosti trga, zaščiti vlagateljev in nazadnje, vendar nič manj pomembno, k finančni stabilnosti.

(4)

(5)

Namen tega ocenjevanja enakovrednosti je med drugim presoditi, ali so pravno zavezujoče zahteve, ki se v Hongkongu uporabljajo za priznane borze, ki so bile ustanovljene in so pridobile dovoljenje v skladu s hongkonškim odlokom o vrednostnih papirjih in standardiziranih terminskih pogodbah (v nadaljnjem besedilu: OVPSTP) (v nadaljnjem besedilu: priznane borze) ter so pod nadzorom komisije za vrednostne papirje in standardizirane terminske pogodbe (Securities and Futures Commission, v nadaljnjem besedilu: komisija SFC), enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 596/2014, naslova III Direktive 2014/65/EU, naslova II Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2004/109/ES ter ali so v tej tretji državi podvržene učinkovitemu nadzoru in izvrševanju.

(6)

Glede pogojev, da morajo trgi imeti dovoljenje in biti podvrženi učinkovitemu in stalnemu nadzoru ter izvrševanju, mora priznana borza v skladu z OVPSTP (poglavje 571 zakonodaje Hongkonga) upravljati večstranski sistem v skladu z nediskrecijskimi pravili. V zvezi s tem, kako izvršuje posle, nima diskrecijske pravice ter ne sme poslovati za svoj račun ali trgovati s hkratnim nakupom in prodajo. Poleg tega mora udeležencem zagotavljati nepristranski dostop do svojih trgov in storitev. Merila za dostop morajo biti nepristranska in pregledna ter se morajo uporabljati nediskriminatorno. Zato morajo imeti operativni predpisi priznane borze razumne in nediskriminatorne standarde za dostop ter zahteve glede primernosti. Komisija SFC pregleda in odobri pravila borze. Za dostop do sistema trgovanja priznane borze mora oseba postati borzni udeleženec te borze. Borzni udeleženci morajo izpolnjevati določena merila. Med drugim morajo biti družba, registrirana v Hongkongu, imeti dovoljenje v skladu s členom 116(1) OVPSTP in imeti veljavno potrdilo o registraciji poslovanja v skladu z odlokom o registraciji poslovanja.

(7)	Da bi se določilo, da so pravne in nadzorne ureditve tretje države glede mest trgovanja, ki so v njej pridobila dovoljenje, enakovredne tistim iz Direktive 2014/65/EU, morajo biti izpolnjeni štirje pogoji iz četrtega pododstavka člena 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU.

(8)	V skladu s prvim pogojem morajo imeti mesta trgovanja v tretjih državah dovoljenje ter biti podvržena učinkovitemu in stalnemu nadzoru ter ukrepanju.

(9)

V členu 19(1)(a) OVPSTP je določeno, da lahko trg lastniških vrednostnih papirjev upravlja le oseba, ki je priznana borza. Komisija SFC lahko družbo prizna kot borzo, če meni, da je to v interesu javnosti, ki se ukvarja z vlaganjem, ali v javnem interesu ali da se tako ustrezno urejajo trgi vrednostnih papirjev. Po posvetovanju z javnostjo in nato sekretarjem za finance Posebnega upravnega območja Hongkong lahko komisija SFC družbo prizna kot borzo. S soglasjem sekretarja za finance lahko prizna tudi borznega nadzornika. Za priznanje lahko veljajo pogoji, ki jih določi komisija SFC. Ko je borza, ki upravlja trg lastniških vrednostnih papirjev, priznana, mora zagotavljati pravilen, informiran in pošten trg vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na njenih odvisnih borzah. Priznana borza mora v skladu z oddelki 2 do 4 dela III OVPSTP zagotoviti, da se tveganja, povezana z njenim poslovanjem in dejavnostmi, skrbno upravljajo. Pri izvajanju teh nalog mora delovati v interesu javnosti, pri čemer mora zlasti upoštevati interes javnosti, ki se ukvarja z vlaganjem, ter mora zagotoviti, da interes javnosti, kadar je v nasprotju z interesom priznane borze ali interesom priznanega borznega nadzornika, prevlada. Priznana borza mora izpolnjevati vse zakonske zahteve, ki vejajo zanjo v skladu s katerim koli pravnim aktom ali pravnim pravilom, in vsako drugo pravno zahtevo.

(10)

Komisija SFC je regulator trgov vrednostnih papirjev v Hongkongu. V skladu z delom III OVPSTP je odgovorna za nadzor, spremljanje in urejanje dejavnosti, ki jih izvajajo priznane borze in priznani borzni nadzorniki. Priznano borzo spremlja, da tako presodi, ali od začetka in nenehno izpolnjuje svoje zakonsko predpisane obveznosti. Če ta takih obveznosti ne izpolnjuje, je komisija SFC pristojna za sprejemanje ustreznih ukrepov iz dela III OVPSTP. Člena 28 in 72 OVPSTP določata, da lahko komisija SFC umakne priznanje družbe kot borze. Komisija SFC ima v skladu z OVPSTP regulativne, upravne in preiskovalne pristojnosti ter lahko v skladu s členoma 213 in 214 OVPSTP izda sodne odločbe v okviru civilnih postopkov in naloži upravne ali kazenske sankcije, začne pa lahko tudi kazenski pregon ali zadeve predloži v tak pregon. Poleg tega lahko v skladu s členom 399(1) OVPSTP objavi kodekse in smernice, ki se ji zdijo ustrezni v smislu zagotavljanja navodil za pospeševanje katerega koli od njenih regulativnih ciljev in nalog ter izvajanje katere koli določbe OVPSTP. Priznane borze so odgovorne za vzpostavitev in izvrševanje lastnih pravil trgovanja, da zagotovijo njihovo spoštovanje s strani svojih borznih udeležencev. Komisija SFC lahko za zagotovitev nenehne skladnostiz zahtevami iz OVPSTP pregleda in opravi revizijo dejavnosti priznanih borz in priznanih borznih nadzornikov, njihovih elektronskih sistemov trgovanja in klirinških sistemov ter obvladovanja tveganja. V skladu s členom 23 OVPSTP lahko odredi, naj priznana borza določi ali spremeni pravila, ki jih lahko določi v skladu z navedeno določbo. Od priznanih borz lahko zahteva, da predložijo poslovne knjige, evidence in druge informacije o svojem poslovanju ali v zvezi s trgovanjem z vrednostnimi papirji. Komisija SFC lahko tudi odredi, da morajo priznane borze sprejeti posebne ukrepe, vključno z zahtevo, da morajo sprejeti take ukrepe v zvezi z upravljanjem, ravnanjem ali poslovanjem družbe, ali jim prepove ukrepe, povezane z upravljanjem, ravnanjem ali poslovanjem družbe, iz obvestila o omejitvah, kot je navedeno v členu 92(1) OVPSTP. Poleg tega je komisija SFC v skladu s členom 29 OVPSTP pristojna, da začasno ustavi poslovanje z vrednostnimi papirji in zapre priznano borzo, če meni, da je ogroženo pravilno trgovanje na trgu lastniških vrednostnih papirjev. Z OVPSTP je komisija SFC pooblaščena, da naloži disciplinske ukrepe (del IX OVPSTP) in kazensko preganja storilce zaradi kršitev, povezanih z vrednostnimi papirji (člen 388 OVPSTP). Komisija SFC ne izvaja kontrole in disciplinskega nadzora le nad družbami, ki kotirajo na borzi, in pridobitelji dovoljenj, temveč tudi nad udeleženci na trgu, vključno z vlagatelji. V skladu z OVPSTP je pristojna za sprejemanje disciplinskih, civilnih in kazenskih ukrepov zoper kršitve na trgu. Zadeve lahko v skladu z delom XIII OVPSTP predloži sodišču za kršitve na trgu in po potrebi naloži civilne sankcije. V skladu z delom XIV OVPSTP pa lahko zadevo predloži kazenskim sodiščem. Po potrebi lahko komisija SFC v skladu s členom 191 OVPSTP tudi zahteva sodni nalog za preiskavo prostorov ter pri izvedbi preiskav v skladu s členom 186 OVPSTP sodeluje z domačimi in čezmorskimi regulativnimi organi.

(11)

v skladu z memorandumom o soglasju iz leta 2001, ki sta ga borzni nadzornik in komisija SFC sklenila o zadevah, ki se nanašajo na spremljanje in nadzor borznih udeležencev ter nadzor trga, morajo priznane borze komisiji SFC redno ali priložnostno pošiljati podatke in informacije. Komisija SFC ima zaradi spremljanja dostop do naročil in informacij o poslih v realnem času. Priznane borze morajo komisijo SFC v skladu s točko 16 Priloge II k navedenemu memorandumu o soglasju, takoj ko je to izvedljivo, uradno obvestiti o zadevah, ki so označene kot resne, in ji predložiti informacije v določenih časovnih rokih v skladu z dogovorom obeh strani. Komisija SFC lahko v skladu s členom 27 OVPSTP od priznanih borz zahteva, da predložijo poslovne knjige in evidence, ki jih vodijo v zvezi z njihovim poslovanjem ali za njegove namene ali v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje, ter druge informacije v zvezi z njihovim poslovanjem ali katerim koli trgovanjem z vrednostnimi papirji, standardiziranimi terminskimi pogodbami ali izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerim se trguje zunaj organiziranega trga. Priznane borze morajo voditi evidenco vseh naročil in poslov v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti, ki jih lahko komisija SFC razumno zahteva pri izvedbi svojih nalog. Te evidence morajo hraniti vsaj sedem let.

(12)	Zato je mogoče sklepati, da morajo priznane borze v Hongkongu pridobiti dovoljenje ter so podvržene učinkovitemu in stalnemu nadzoru in izvrševanju.

(13)	V skladu z drugim pogojem morajo imeti mesta trgovanja v tretjih državah jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da se lahko s temi vrednostnimi papirji trguje na pošten, pravilen in učinkovit način in so prosto prenosljivi.

(14)

Zakonsko predpisana naloga priznane borze v skladu s členom 21 OVPSTP je zagotavljati pravilen, informiran in pošten trg. Pravila glede kotiranja na borzi so zahteve iz pravil borze, ki so skladne z OVPSTP in v katerih upravljavec trga določi svoja notranja pravila, da zagotovi pošten, pravilen in učinkovit trg za trgovanje z vrednostnimi papirji ter zahteva, da je izdajanje vrednostnih papirjev izvedeno pošteno in pravilno ter je obravnavanje vseh imetnikov izdanih vrednostnih papirjev pošteno in enako. Ta pravila vsebujejo osnovne zahteve glede kvalifikacij za kotiranje vrednostnih papirjev na borzi. V ta pravila so zajete tudi zahteve, ki jih je treba izpolniti, preden lahko vrednostni papirji kotirajo na borzi, in tudi trajne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati izdajatelj, ko je kotiranje na borzi odobreno. Komisija SFC mora v skladu s členom 24 OVPSTP odobriti ta pravila glede kotiranja na borzi. Prosilec, ki želi kotirati na borzi, mora biti ustrezno ustanovljen, izpolnjevati mora določene kapitalske zahteve in zahteve glede razkritja ter imeti dovolj dejavnosti upravljanja v Hongkongu. Prosilec in njegova družba morata biti po mnenju upravljavca trga primerna za kotiranje na borzi. Priznana borza ohrani absolutno diskrecijsko pravico za sprejemanje oziroma zavračanje vlog za kotiranje na borzi. Kakršna koli izjema od pravil glede kotiranja na borzi se lahko odobri samo za vsak primer posebej, pri čemer se upoštevajo okoliščine posameznega primera. Kadar naj bi taka izjema imela splošni učinek, se lahko odobri le s predhodnim soglasjem komisije SFC. Priznana borza mora komisiji SFC potrditi, da je bil vrednostni papir odobren za kotiranje na borzi. Vrednostni papirji morajo biti prosto prenosljivi in izpolnjevati določenamerila glede prodaje vrednostnih papirjev javnosti. Komisija SFC lahko za zaščito pravilnega trgovanja z vrednostnimi papirji začasno ustavi trgovanje z določenim finančnim produktom ali razredom finančnih produktov, s katerimi se trguje na priznani borzi.

(15)

Priznana borza mora v okviru svoje naloge po zagotavljanju pravilnega, informiranega in poštenega trgovanja pravočasno in nepristransko zagotavljati ustrezno raven preglednosti trgovanja. Informacije pred trgovanjem zajemajo navedbe najboljše ponudbe in povpraševanja, razpon cen in naročil. Med neprekinjeno trgovalno sejo je treba redno in v realnem času je treba objavljati celotno knjigo naročil, vključno s trenutnimi ponujenimi nakupnimi in prodajnimi cenami ter globino trgovskih interesov pri teh cenah. Udeleženci na trgu lahko do informacij pred trgovanjem dostopajo neposredno prek sistemov tržnih podatkov, ki jih zagotavljajo borze, ali posredno prek ponudnikov informacij. Glede preglednosti pred trgovanjem ni izjem. V zvezi s posli, izvršenimi na priznani borzi, je treba razkriti informacije po trgovanju. Podrobnosti o poslu glede borznega trgovanja se dajejo na voljo v realnem času, vanje pa so med drugim vključene cene, končne cene in informacije o tržnem prometu. Udeleženci na trgu lahko do informacij po trgovanju dostopajo neposredno prek sistemov tržnih podatkov, ki jih zagotavljajo borze, ali posredno prek ponudnikov informacij.

(16)	Zato je mogoče sklepati, da imajo priznane borze v Hongkongu jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da se lahko z njimi trguje na pošten, pravilen in učinkovit način ter so prosto prenosljivi.

(17)	V skladu s tretjim pogojem je treba od izdajateljev vrednostnih papirjev redno in nenehno zahtevati informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev.

(18)

Pravila glede kotiranja na borzi priznane borze morajo imeti jasne, celovite in posebne zahteve glede razkritja, ki veljajo za letna in vmesna poročila. Izdajatelji, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje, morajo izdajati letne računovodske izkaze in polletna računovodska poročila, kot je določeno v pravilih borze. Poročila morajo biti revidirana in upoštevati splošno sprejete računovodske standarde. Priznana borza mora v skladu s pravili glede kotiranja na borzi spremljati, ali izdajatelji stalno izpolnjujejo obveznosti glede razkritja. Poleg tega tudi pregleda letna poročila izdajateljev, pri čemer se v okviru dejavnosti stalnega spremljanja in zagotavljanja skladnosti osredotoči na skladnost njihovih pravil glede kotiranja na borzi ter na njihovo razkritje bistvenih dogodkov in sprememb. Komisija SFC izvaja dejaven nadzor nad dejavnostmi družb in poglobljene preglede izbranih družb, ki kotirajo na borzi, da bi odkrila morebitne neskladnosti ali neustrezno ravnanje družb. Če se informacije o izdajateljih vrednostnih papirjev celovito in pravočasno razkrivajo, lahko vlagatelji ocenijo učinkovitost poslovanja izdajateljev, z rednim dotokom informacij pa se jim zagotavlja ustrezna preglednost.

(19)	Zato je mogoče sklepati, da se od izdajateljev vrednostnih papirjev, uvrščenih na priznane borze v Hongkongu, redno in nenehno zahtevajo informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev.

(20)	V skladu s četrtim pogojem mora pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavljati preglednost in celovitost trga s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

(21)

V zakonodaji Hongkonga o vrednostnih papirjih je določen celovit regulativni in nadzorni okvir, kot je nadalje navedeno v nadaljevanju, da se zagotovi celovitost trga, prepreči goljufivo ali zavajajoče ravnanje na priznanih borzah in razširjanje lažnih ali zavajajočih informacij glede vrednostnih papirjev ali izdajateljev ter trgovanje z notranjimi informacijami in tržna manipulacija. OVPSTP ureja zlorabo trga ter vzpostavlja civilne in kazenske ureditve v zvezi s kršitvami na trgu. Kršitve na trgu, kot so opredeljene v OVPSTP, obsegajo šest kaznivih dejanj, tj. trgovanje z notranjimi informacijami v skladu s členoma 270 in 291 OVPSTP, lažno trgovanje v skladu s členoma 274 in 295 OVPSTP, dogovarjanje o cenah v skladu s členoma 275 in 296 OVPSTP, razkrivanje informacij o prepovedanih poslih v skladu s členoma 276 in 297 OVPSTP, razkrivanje lažnih in zavajajočih informacij, ki napeljujejo k sklepanju poslov, v skladu s členoma 277 in 298 OVPSTP ter tržno manipulacijo v skladu s členoma 278 in 299 OVPSTP. Kazniva dejanja v skladu s civilnopravno ureditvijo se obravnavajo na sodišču za kršitve na trgu, pri katerem lahko komisija SFC začne postopek. Komisija SFC ima pooblastilo, da za kazniva dejanja v skladu s kazenskopravno ureditvijo na nižjih sodiščih začne skrajšan kazenski postopek. V skladu s členom 107 OVPSTP lahko zahteva kazenske sankcije proti osebam, ki drugo osebo napeljejo h kupovanju ali prodaji vrednostnih papirjev z napačnim prikazovanjem, ki je goljufivo ali posledica malomarnosti, v skladu s členom 298 OVPSTP pa proti osebam, ki razkrivajo lažne ali zavajajoče informacije, ki bodo drugo osebo verjetno napeljale k nakupu vrednostnih papirjev. Slednje ravnanje se v skladu s členom 277 OVPSTP obravnava tudi kot kršitev v skladu s civilnopravno ureditvijo v zvezi s kršitvami na trgu. Nadalje je v členu 300 OVPSTP je določena kazenska odgovornost oseb, ki pri trgovanju z vrednostnimi papirji, da bi izvedli prevaro ali goljufijo, ravnajo goljufivo ali zavajajoče ali uporabljajo sistem ali shemo, ki ima tak učinek. V členu 384 OVPSTPje določena kazenska odgovornost oseb, ki komisiji SFC ali priznanemu borznemu nadzorniku namenoma ali iz malomarnosti dajo lažne ali zavajajoče informacije. Kadar je družba spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja, kazenska odgovornost v skladu s členom 390 OVPSTP velja za vsakega uradnika družbe, ki je pristal na storitev kaznivega dejanja, pri tem sodeloval ali bil malomaren.

(22)	Zato je mogoče sklepati, da pravni in nadzorni okvir Hongkonga zagotavlja preglednost in celovitost trga s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

(23)

Nadalje je zato mogoče sklepati, da je pravni in nadzorni okvir, s katerim so urejene priznane borze, ki pod nadzorom komisije SFC poslujejo v Hongkongu, skladen s štirimi pogoji za pravne in nadzorne ureditve ter bi ga bilo torej treba obravnavati tako, kot da zagotavlja sistem, enakovreden zahtevam za mesta trgovanja iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 600/2014, Uredbe (EU) št. 596/2014 in Direktive 2004/109/ES.

(24)

Ker se s številnimi delnicami, izdanimi v EU in uvrščenimi v trgovanje na mestih trgovanja v EU, trguje tudi na mestih trgovanja v Hongkongu, mesta trgovanja v Hongkongu pogosto delujejo kot dodatna središča likvidnosti teh delnic, izdanih v EU. Ta značilnost investicijskim podjetjem iz EU omogoča, da z delnicami, izdanimi v EU, ki so uvrščene v trgovanje in s katerimi se trguje na mestih trgovanja v EU, trgujejo zunaj uradnih ur mest trgovanja v EU. Priznanje pravnega in nadzornega okvira Hongkonga bi ohranilo možnost investicijskih podjetij iz EU, da še naprej trgujejo z delnicami, izdanimi v EU, zunaj uradnih ur mest trgovanja v EU.

(25)

Ta sklep temelji na podatkih, iz katerih je razvidno, da je celotno trgovanje v EU z več delnicami, uvrščenimi na borze v Hongkongu, tako pogosto, da podjetja, za katere se uporablja direktiva o trgu finančnih instrumentov, ne bi mogla uporabljati izjeme iz člena 23(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014. To pomeni, da bi obveznost trgovanja iz člena 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 veljala za številne delnice, uvrščene v trgovanje v Hongkongu.

(26)	Sklep bo dopolnjen z dogovori o sodelovanju, da se zagotovita učinkovita izmenjava informacij in usklajevanje nadzornih dejavnosti med pristojnimi nacionalnimi organi in komisijo SFC.

(27)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah, ki se v zvezi s priznanimi borzami uporabljajo v Hongkongu ob sprejetju tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev za ta mesta trgovanja, razvoj trga, učinkovitost nadzornega sodelovanja v zvezi s spremljanjem in izvrševanjem ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(28)

Komisija bi morala izvajati redne preglede pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za priznane borze v Hongkongu. To ne posega v njeno možnost, da kadar koli izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, ugotovljena s tem sklepom. Morebitna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa.

(29)	Ta sklep mora začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, saj se Uredba (EU) št. 600/2014 in Direktiva 2014/65/EU uporabljata od 3. januarja 2018.

(30)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene člena 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 se šteje, da je pravni in nadzorni okvir v Posebnem upravnem območju Hongkong, ki se uporablja za priznane borze, ki so tam pridobile dovoljenje in so navedene v Prilogi k temu sklepu, enakovreden zahtevam iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 600/2014, Uredbe (EU) št. 596/2014 in Direktive 2004/109/ES ter podvržen učinkovitemu nadzoru in izvrševanju.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

PRILOGA

Priznane borze:

The Stock Exchange of Hong Kong Limited (SEHK).

14.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 331/94

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2320

z dne 13. decembra 2017

o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira Združenih držav Amerike za nacionalne borze vrednostnih papirjev in alternativne sisteme trgovanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	V členu 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 je določena le obveznost trgovanja glede delnic. Obveznost trgovanja ne zajema drugih lastniških instrumentov, kot so potrdila o lastništvu, investicijski skladi, ki kotirajo na borzi (ETF), certifikati in drugi podobni finančni instrumenti.

(3)

Namen postopka priznavanja enakovrednosti mest trgovanja, ki imajo sedež v tretjih državah, iz člena 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU je investicijskim podjetjem omogočiti, da lahko z delnicami, za katere velja obveznost trgovanja v Uniji, trgujejo na mestih trgovanja v tretjih državah, ki so priznana kot enakovredna. Komisija bi morala oceniti, ali pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da mesto trgovanja, ki ima dovoljenje v tej tretji državi, izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3), naslova III Direktive 2014/65/EU, naslova II Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter so v tej državi podvržene učinkovitemu nadzoru in izvrševanju. To bi bilo treba razlagati ob upoštevanju ciljev navedenih aktov, zlasti njihovega prispevka k vzpostavitvi in delovanju notranjega trga, celovitosti trga, zaščiti vlagateljev in nazadnje, vendar nič manj pomembno, k finančni stabilnosti.

(4)

(5)

Namen tega ocenjevanja enakovrednosti je, da se med drugim presodi, ali so pravno zavezujoče zahteve, ki se v Združenih državah Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) uporabljajo za nacionalne borze vrednostnih papirjev(v nadaljnjem besedilu: NBVP) in alternativne sisteme trgovanja (v nadaljnjem besedilu: AST), ki so tam vzpostavljeni ter registrirani pri komisiji ZDA za trg vrednostnih papirje (Securities and Exchange Commission, v nadaljnjem besedilu: komisija SEC) in pod njenim nadzorom, enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 596/2014, naslova III Direktive 2014/65/EU, naslova II Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2004/109/ES ter ali so v tej tretji državi podvržene učinkovitemu nadzoru in izvrševanju.

(6)

Kar zadeva pogoje, da morajo imeti trgi v tretjih državah dovoljenje ter biti podvrženi učinkovitemu in stalnemu nadzoru ter izvrševanju, je v oddelku 3(a)(1) zakona o borzi vrednostnih papirjev iz leta 1934 (v nadaljnjem besedilu: zakon o borzi) borza opredeljena kot vsaka organizacija, združenje ali skupina oseb, ki je, vzdržuje ali zagotavlja trg ali sisteme, na katerih se združujejo kupci in prodajalci vrednostnih papirjev ali se kako drugače izvajajo naloge, povezane z vrednostnimi papirji, ki jih po navadi izvaja borza vrednostnih papirjev. V pravilu 3b-16 komisije SEC je pojem borza nadalje opredeljen kot „organizacija, združenje ali skupina oseb, ki (1) združuje naročila za vrednostne papirje več kupcev in prodajalcev ter (2) uporablja vzpostavljene metode, ki niso diskrecijske (bodisi z zagotavljanjem sistema trgovanja ali določitvijo pravil), v skladu s katerimi se taka naročila medsebojno prepletajo, kupci in prodajalci, ki jih sklepajo, pa se dogovorijo o pogojih trgovanja“. Borza mora torej večstranski sistem upravljati v skladu z nediskrecijskimi pravili. Pri komisiji SEC mora biti registrirana kot NBVP ali kot borzni posrednik in biti skladna s predpisom o AST.

(7)

NBVP mora članom zagotavljati nepristranski dostop do svojih trgov in storitev. Merila za dostop morajo biti pregledna ter se ne smejo uporabljati nepošteno in diskriminatorno. Zato mora imeti NBVP vzpostavljena pravila, ki določajo načine, na podlagi katerih lahko vsak registrirani borzni posrednik vloži zahtevek za članstvo. Komisija SEC v skladu z oddelkom 19(b) zakona o borzi pregleduje pravila za sprejem na NBVP. Čeprav mora imeti NBVP razumne standarde za dostop, morajo ti delovati tako, da prepovejo nerazumno diskriminatorne zavrnitve dostopa. NBVP mora zavrniti članstvo vsakemu neregistriranemu borznemu posredniku in lahko zavrne članstvo vsakemu borznemu posredniku, za katerega velja zakonska prepoved.

(8)

V oddelku 242.300 naslova 17 dela 242 zveznega zakonika Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: predpis o AST) je določeno, da je AST vsaka organizacija, združenje, oseba, skupina oseb ali sistem, ki zagotavlja trg, na katerem se združujejo kupci in prodajalci vrednostnih papirjev ali se kako drugače izvajajo naloge v zvezi z vrednostnimi papirji, ki jih navadno izvaja borza vrednostnih papirjev v smislu pravila 3b-16 zakona o borzi. Subjekt, zajet v opredelitev borze, se mora v skladu s predpisom o AST registrirati bodisi kot NBVP ali borzni posrednik in upoštevati predpis o AST. AST mora upravljati večstranski sistem, na katerem udeleženci izvršujejo posle v skladu s pravili, ki niso diskrecijska. AST, ki v določenem časovnem obdobju pomenijo 5 % ali več povprečnega dnevnega obsega trgovanja s katerim koli lastniškim vrednostnim papirjem, morajo biti skladni z zahtevami o poštenem dostopu iz oddelka 242.301(b)(5)(ii) predpisa o AST. Natančneje, določiti morajo pisne standarde za omogočanje dostopa do trgovanja z zadevnim vrednostnim papirjem v njihovih sistemih in te standarde imeti navedene v svojih evidencah. Prepovedano je, da bi AST kateri koli osebi nerazumno omejeval ali omejil dostop do svojih storitev za tiste lastniške vrednostne papirje, pri katerih AST v določenem časovnem obdobju pomeni 5 % ali več povprečnega dnevnega obsega trgovanja, ter teh standardov ne sme uporabljati nepošteno ali diskriminatorno. Standardi za dostop se komisiji SEC zagotovijo na zahtevo.

(9)	Da bi se določilo, da so pravne in nadzorne ureditve tretje države glede NBVP in AST, ki so v njej pridobili dovoljenje, enakovredne tistim iz Direktive 2014/65/EU, morajo biti izpolnjeni štirje pogoji iz četrtega pododstavka člena 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU.

(10)	V skladu s prvim pogojem morajo imeti mesta trgovanja v tretjih državah dovoljenje ter biti podvržena učinkovitemu in stalnemu nadzoru ter izvrševanju.

(11)

Preden lahko NBVP začne poslovati, mora biti registrirana pri komisiji SEC. Če komisija SEC ugotovi, da so zahteve, ki veljajo za prosilca, izpolnjene, odobri registracijo. Če komisija SEC tega ne ugotovi, mora registracijo zavrniti (oddelek 19(a)(1) zakona o borzi vrednostnih papirjev). Zakon o borzi vsebuje zahtevo, da mora imeti borza vzpostavljene ureditve za obravnavanje vseh vrst ravnanja in dejavnosti, ki jih želi izvajati prosilec. Ko soNBVP registrirane, morajo vzdrževati pravila, politike in postopke, skladne z njihovimi zakonskimi obveznostmi, ter biti zmožne izvajati svoje obveznosti. NBVP ob registraciji postane samoregulativna organizacija (v nadaljnjem besedilu: SRO). V tej vlogi NBVP spremljajo in zagotavljajo skladnost svojih članov in oseb, povezanih z njimi, z določbami iz zakona o borzi, s pravili in predpisi po tem zakonu ter z lastnimi pravili. Če člani ne ravnajo skladno s pravili NBVP, mora NBVP kot SRO obravnavati vsako morebitno kršitev pravil trga ali zveznih zakonov o vrednostnih papirjih, ki jo storijo njeni člani. Prav tako mora o pomembnih kršitvah poročati komisiji SEC.

(12)

AST mora upoštevati predpis o AST, ki med drugim vsebuje zahtevo, da se AST pri komisiji SEC registrira kot borzni posrednik v skladu z oddelkom 15 zakona o borzi vrednostnih papirjev. AST kot borzni posrednik mora postati član vsaj enega SRO, kot je regulativni organ za finančno industrijo (v nadaljnjem besedilu: organ FINRA). Borzni posrednik prosilec mora predložiti informacije o svojih izkušnjah, vključno z vrsto dejavnosti, s katerimi se namerava ukvarjati, identiteto neposrednih in posrednih lastnikov prosilca in drugih nadzornih oseb, vključno z izvršnimi direktorji, ter o tem, ali je prosilec ali kateri koli od njegovih povezanih nadzornikov v kazenskem pregonu, ali so bili zoper njega sprejeti ukrepi s strani regulatorja ali vložene civilne tožbe v zvezi s katero koli dejavnostjo, povezano z naložbami. Če komisija SEC tega ne ugotovi, mora registracijo zavrniti (oddelek 15 zakona o borzi vrednostnih papirjev).

(13)

V skladu z okvirom ZDA je pogoj za stalno registracijo NBVP in AST stalna skladnost z zahtevami iz prvotne registracije. Registrirani NBVP in AST morajo imeti pravila, politike in postopke, skladne z njihovimi obveznostmi po zveznih zakonih in pravilih o vrednostnih papirjih, ter biti zmožni izvajati svoje obveznosti.

(14)

Kar zadeva učinkovit nadzor, sta glavna dela primarne zakonodaje, s katero se vzpostavlja pravno izvršljiva ureditev za trgovanje z vrednostnimi papirji v ZDA, zakon o vrednostnih papirjih iz leta 1933 (v nadaljnjem besedilu: zakon o vrednostnih papirjih) in zakon o borzi. Zakon o borzi daje komisiji SEC široko pristojnost v zvezi z vsemi vidiki sektorja vrednostnih papirjev, vključno s pooblastilom za registracijo, urejanje in nadziranje borznih posrednikov, tudi AST, oseb, pristojnih za prenos, in klirinških agencij, ter SRO v ZDA, med katere spadajo borze vrednostnih papirjev in organ FINRA. Zakon o borzi tudi opredeljuje in prepoveduje določene vrste ravnanj na trgih ter komisiji SEC zagotavlja disciplinska pooblastila nad reguliranimi subjekti in osebami, povezanimi z njimi. Poleg tega komisijo SEC pooblašča, da od družb z vrednostnimi papirji, s katerimi se javno trguje, zahteva, naj redno sporočajo informacije. Eden od bistvenih elementov regulativnega okvira ZDA je samourejanje posrednikov na trgu prek sistema SRO. V skladu z okvirom ZDA so SRO kot regulatorji predvsem odgovorni za določitev pravil, po katerih njihovi člani poslujejo, in za spremljanje načinov, na katere ti poslujejo. Če člani ne ravnajo skladno s pravili AST, mora AST kot SRO obravnavati vsako morebitno kršitev pravil trga ali zveznih zakonov o vrednostnih papirjih, ki jo storijo njegovi člani. Prav tako mora o pomembnih kršitvah poročati komisiji SEC.

(15)

Z zakonom o borzi se od vseh registriranih NBVP zahteva, da morajo biti zmožne zagotavljati skladnost svojih članov in oseb, povezanih z njimi, z določbami iz tega zakona, s pravili in predpisi po tem zakonu ter z lastnimi pravili. Komisija SEC v okviru stalnega nadzora NBVP ocenjuje zmožnost vsake borze, da nadzoruje svoje člane in njihove dejavnosti trgovanja. NBVP mora prav tako obvezno obravnavati vsako morebitno kršitev pravil trga ali zveznih zakonov o vrednostnih papirjih, ki jo storijo njeni člani, in o njej poročati komisiji SEC. Vsaka NBVP je v okviru svoje naloge, da zagotavlja skladnost svojih članov, odgovorna za preiskovanje morebitnih kršitev zakona o borzi in pravil in predpisov po tem zakonu ter sprejetje disciplinskih ukrepov. Komisija SEC lahko po lastni presoji prav tako preiskuje in preganja vse kršitve zakona o borzi in pravil po tem zakonu. Organ FINRA, ki je SRO za borzne posrednike, vključno z AST, mora zagotavljati skladnost svojih članov, vključno z AST, z določbami iz zakona o borzi, s pravili in predpisi po tem zakonu ter z lastnimi pravili. Poleg tega komisija SEC pregleda pravila SRO. Če ugotovi, da SRO ni uspel zagotoviti skladnosti člana ali osebe, povezane z njim, s katero koli tako določbo, ne da bi pri tem navedel primerno utemeljitev ali opravičilo, ima pooblastila, da SRO naloži sankcije v skladu z oddelkom 19(h) zakona o borzi. Komisija SEC lahko v skladu z oddelkom 21 zakona o borzi preiskuje kršitve in zahteva sankcije zoper člane SRO, ki kršijo pravilo SRO. V okviru stalnega nadzora SRO komisija SEC ocenjuje zmožnost vsake NBVP in organa FINRA, da nadzoruje svoje člane in njihove dejavnosti trgovanja. NBVP in AST morajo komisiji SEC sporočiti vsako spremembo pravil.

(16)

Komisija SEC ima, kar zadeva učinkovito izvrševanje, široko pristojnost za preiskovanje dejanskih ali morebitnih kršitev zveznih zakonov o vrednostnih papirjih, vključno z zakonom o borzi in pravilih po tem zakonu. V skladu s svojimi nadzornimi pooblastili lahko od reguliranih subjektov pridobi evidence. Poleg tega lahko v skladu s svojo pristojnostjo za izdajo sodnih pozivov katero koli osebo ali subjekt kjer koli v ZDA prisili k predložitvi dokumentov ali pričanju. Komisija SEC ima pristojnost za sprejem izvršilnih ukrepov, tako da pri zveznem okrožnem sodišču vloži civilno tožbo ali pred upravnim sodnikom SEC začne upravni postopek zaradi kršitev zveznih zakonov o vrednostnih papirjih, vključno s trgovanjem z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo. V civilnih tožbah lahko komisija SEC zahteva povrnitev nezakonito pridobljenega dobička, obresti za obdobje do izdaje sodbe, civilne denarne kazni, prepovedi, odredbo, ki osebi prepoveduje, da bi bila zaposlena kot uradnik ali direktor javne družbe ali da bi sodelovala pri ponujanju visoko špekulativnih delnic, ter druge dodatne ukrepe (kot je upoštevanje dobičkov toženca). Pri upravnih ukrepih lahko sankcije vključujejo graje, omejitve dejavnosti, civilne kazni poleg plačila nezakonito pridobljenega dobička ali prepovedi v zvezi s posamezniki ali preklic registracije subjekta. Komisija SEC ima pooblastila, da zaradi opustitve ukrepanja ali neustreznega opravljanja zahtevanih nalog izvede izvršilni ukrep proti SRO (npr. NBVP ali organu FINRA).

(17)

Prav tako ima pooblastila, da zaradi kršitev zveznih zakonov ZDA o vrednostnih papirjih preiskuje ter sprejme disciplinske ali druge izvršilne ukrepe proti AST. Pooblaščena je tudi, da svoje izvršilne ukrepe usklajuje z ustreznimi domačimi in mednarodnimi organi. Kadar koli med preiskavo lahko zadevo na primer predloži Ministrstvu za pravosodje ZDA za kazenski pregon ali drugemu kazenskemu ali regulativnemu organu, pristojnemu za ukrepanje. Poleg tega je pooblaščena, da si z ustreznimi domačimi in mednarodnimi organi izmenjuje nejavne informacije, ki jih ima.

(18)	Zato je mogoče sklepati, da morajo NBVP in AST, registrirani pri komisiji SEC ZDA, imeti dovoljenje ter so podvrženi učinkovitemu in stalnemu nadzoru ter izvrševanju.

(19)	V skladu z drugim pogojem morajo imeti mesta trgovanja v tretjih državah jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da se lahko s temi vrednostnimi papirji trguje na pošten, pravilen in učinkovit način in so prosto prenosljivi.

(20)

Vrednostne papirje, ki kotirajo na NBVP v ZDA, mora izdajatelj v skladu z oddelkom 12(a) zakona o borzi registrirati na NBVP. Pri registraciji vrednostnega papirja mora izdajatelj vložiti zahtevek na borzi, na kateri bodo kotirali njegovi vrednostni papirji; izjave o registraciji mora vložiti tudi pri komisiji SEC. Komisija SEC bo prejela potrdilo borznega organa, ko bo NBVP vrednostni papir odobrila za kotiranje na borzi in registracijo. Vsi vrednostni papirji, s katerimi se trguje na NBVP, in vrednostni papirji, ki so uvrščeni v trgovanje v AST, morajo izpolnjevati standarde za kotiranje na borzi iz pravil glede kotiranja na borzi, ki jih je treba predložiti komisiji SEC v skladu z oddelkom 19(b) zakona o borzi in pravilom 19b-4. Za javno trgovanje z vrednostnimi papirji, ki ne kotirajo na borzi, v AST veljajo pravila o razkritju komisije SEC in drugi standardi za vrednostne papirje, s katerimi se javno trguje. Izdajatelji morajo zaradi pravil komisije SEC in standardov za kotiranje na borzi pravočasno razkriti informacije, ki bi bile za vlagatelje bistvene ali bi verjetno bistveno vplivale na ceno vrednostnih papirjev izdajateljev. V skladu z oddelkom 10A(m) in pravilom 10A-3 po tem zakonu mora vsaka NBVP tudi prepovedati kotiranje na borzi za vse vrednostne papirje tistih izdajateljev, ki ne izpolnjujejo zahtev revizijskega odbora, določenih v zakonu in pravilu. Zakon o vrednostnih papirjih vsebuje zahtevo, da morajo vlagatelji prejeti finančne in druge pomembne informacije o vrednostnih papirjih, ponujenih v javno prodajo, in njihovih izdajateljih, ter prepoveduje preslepitev, napačno prikazovanje in druge goljufije pri prodaji vrednostnih papirjev. NBVP morajo imeti jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje. Vrednostni papirji morajo biti prosto prenosljivi in izpolnjevati določena merila glede prodaje vrednostnih papirjev javnosti ter razširjanja informacij o vrednostnem papirju in izdajatelju, ki so potrebne za vrednotenje vrednostnega papirja. NBVP ne more registrirati vrednostnih papirjev, za katere informacije o vrednostnih papirjih in izdajatelju niso javno dostopne. Pooblastila komisije SEC, da v določenih okoliščinah začasno ustavi trgovanje in izda izredne odredbe, zagotavljajo pravilno trgovanje z vrednostnimi papirji na NBVP in v AST. Če je v javnem interesu in je to potrebno zaradi zaščite vlagateljev, lahko komisija SEC v skladu z oddelkom 12(k)(1)(A) zakona o borzi po hitrem postopku izda odredbo, da začasno ustavi vse trgovanje z določenim vrednostnim papirjem.

(21)

Regulativni okvir ZDA vsebuje zahteve, v skladu s katerimi je treba udeležencem na trgu zagotoviti informacije pred trgovanjem. Zakoni in pravila o vrednostnih papirjih ter pravila o SRO vsebujejo zahteve, da je treba o najboljših ponudbah, najboljšem povpraševanju in velikosti ponudbe za kateri koli vrednostni papir na NBVP ali v AST, katerega obseg trgovanja znaša 5 % ali več dane delnice NMS, poročati v realnem času in objavljati naročila katere koli osebe. Prag v višini 5 % temelji na pravilu 301(b)(3) in (b)(5) ter se izračuna z uporabo obsega delnic, ki se poroča v sisteme stalnih informacij v ZDA. Komisija SEC je pristojna, da prouči, ali so AST skladni z zveznimi zakoni o vrednostnih papirjih in s predpisom o AST, vključno s tem, ali je AST presegel ta 5-odstotni prag in je po potrebi skladen z zahtevo iz pravila 301(b)(3) predpisa o AST. Vsak NBVP mora v skladu s pravilom 602 komisije SEC zbirati, obdelovati in dajati prodajalcem na razpolago najboljše ponudbe, najboljše povpraševanje in združene velikosti ponudbe za vsak predmetni vrednostni papir. Informacije morajo biti splošno dostopne javnosti pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. NBVP morajo v javnem interesu in po potrebi zaradi zaščite vlagateljev ter vzdrževanja poštenih in urejenih trgov v skladu z oddelkom 11A(a)(1)(C) zakona o borzi in pravil po tem zakonu zagotavljati, da so borznim posrednikom, borznim trgovcem in vlagateljem na voljo informacije glede ponudb za vrednostne papirje in poslov z njimi. Regulativni okvir ZDA vsebuje tudi zahteve, da je treba udeležencem na trgu pravočasno zagotavljati informacije po trgovanju, vključno s ceno, obsegom in časom poslov. V skladu s pravilom 601(a) po predpisu o NMS morajo borze in organ FINRA načrte za poročanje o poslih predložiti v odobritev komisiji SEC. O poslih na borzah in v AST je treba v skladu s pravili komisije SEC in SRO poročati v realnem času. Borzni posredniki, vključno z AST, morajo informacije o poslih poslati organu FINRA, ki zagotovi njihovo razširjanje.

(22)	Zato je mogoče sklepati, da imajo NBVP in AST, registrirani pri komisiji SEC ZDA, jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, da se lahko s takimi vrednostnimi papirji trguje na pošten, pravilen in učinkovit način ter so prosto prenosljivi.

(23)	V skladu s tretjim pogojem je treba od izdajateljev vrednostnih papirjev redno in nenehno zahtevati informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev.

(24)

Izdajatelji, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na NBVP v ZDA, morajo objavljati letna in vmesna računovodska poročila. Za izdajatelje in družbe, ki kotirajo na borzi, katerih delnice so uvrščene v trgovanje, veljajo tudi obveznosti poročanja v skladu z oddelkom 13(a) ali 15(d) zakona o borzi. Z vrednostnimi papirji, sprejetimi v trgovanje na NBVP v ZDA, se lahko trguje tudi na drugem NBVP ali v AST. Obveznost poročanja, ki velja za tako poročanje izdajateljev, velja ne glede na mesto, kjer poteka posamezno trgovanje. Če se informacije o izdajateljih vrednostnih papirjev razkrivajo celovito in pravočasno, lahko vlagatelji ocenijo učinkovitost poslovanja izdajateljev in se jim z rednim dotokom informacij zagotavlja ustrezna preglednost.

(25)	Zato je mogoče sklepati, da se od izdajateljev, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na NBVP in v AST, redno in nenehno zahtevajo informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev.

(26)	V skladu s četrtim pogojem mora pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavljati preglednost in celovitost trga s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

(27)

Z zveznimi zakoni ZDA o vrednostnih papirjih je vzpostavljen celovit regulativni okvir za zagotavljanje celovitosti trga ter preprečevanje trgovanja z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo. Ta okvir prepoveduje ravnanje, ki bi lahko ogrožalo pravilno delovanje trgov, kot so tržne manipulacije in sporočanje napačnih ali zavajajočih informacij (vključno z oddelki 9(a), 10(b), 14(e), 15(c) zakona o borzi in pravila 10b-5 po tem zakonu), ter komisijo SEC pooblašča, da zoper tako ravnanje sprejme izvršilne ukrepe. Zvezni zakoni o vrednostnih papirjih prepovedujejo tudi trgovanje z notranjimi informacijami (npr. oddelek 17(a) zakona o vrednostnih papirjih, oddelek 10(b) zakona o borzi in pravilo 10b-5 po tem zakonu). Komisija SEC lahko proti osebi zaradi kupovanja ali prodajanja vrednostnih papirjev na podlagi materialnih, nejavnih informacij, ki jih pridobi ali uporabi v nasprotju s fiduciarno obveznostjo ali obveznostjo zaupanja, ali sporočanja takih informacij v nasprotju z obveznostjo sprejme izvršilni ukrep (oddelek 17(a) zakona o vrednostnih papirjih ter oddelek 10(b) in pravilo 10b-5 zakona o borzi).

(28)	Zato je mogoče sklepati, da pravni in nadzorni okvir ZDA zagotavlja preglednost in celovitost trga s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

(29)

Nadalje je mogoče sklepati, da je pravni in nadzorni okvir, ki ureja NBVP in AST, registrirane pri komisiji SEC, skladen s štirimi navedenimi pogoji za pravne in nadzorne ureditve ter ga je treba torej obravnavati tako, kot da zagotavlja sistem, enakovreden zahtevam za mesta trgovanja iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 600/2014, Uredbe (EU) št. 596/2014 in Direktive 2004/109/ES.

(30)

Ta sklep temelji na pravnem in nadzornem okviru, ki ureja NBVP in AST, registrirane pri komisiji SEC, v okviru katerih se po ločenem sprejemu v trgovanje na NBVP tudi trguje z delnicami, ki so uvrščene v trgovanje v EU. Ta sklep zato ne zajema AST, v katerih se trguje z delnicami, ki so uvrščene v trgovanje v EU, za katere ni bil pridobljen tak ločen sprejem v trgovanje.

(31)	Sklep bo dopolnjen tudi z dogovori o sodelovanju, da se zagotovita učinkovita izmenjava informacij in usklajevanje nadzornih dejavnosti med pristojnimi nacionalnimi organi in komisijo SEC.

(32)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za NBVP in AST, ki veljajo v ZDA ob sprejetju tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev za ta mesta trgovanja, razvoj trga, učinkovitost nadzornega sodelovanja v zvezi s spremljanjem in izvrševanjem ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je sprejet ta sklep.

(33)

V ta namen bi morala Komisija izvajati redne preglede pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za NBVP in AST v ZDA. To ne posega v možnost Komisije, da kadar koli izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, ugotovljena s tem sklepom, pri čemer upošteva zlasti izkušnje glede izvrševanja poslov v AST, pridobljene v prvem letu po začetku veljavnosti tega sklepa. Morebitna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa.

(34)	Ta sklep mora začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, saj se Uredba (EU) št. 600/2014 in Direktiva 2014/65/EU uporabljata od 3. januarja 2018.

(35)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene člena 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 se šteje, da je pravni in nadzorni okvir Združenih držav Amerike, ki se uporablja za nacionalne borze vrednostnih papirjev in alternativne sisteme trgovanja, registrirane pri komisiji za trg vrednostnih papirjev in navedene v Prilogi k temu sklepu, enakovreden zahtevam za regulirane trge v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 596/2014, naslova III Direktive 2014/65/EU, naslova II Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2004/109/ES, ter podvržen učinkovitemu nadzoru in izvrševanju.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. decembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

PRILOGA

Nacionalne borze vrednostnih papirjev, ki so registrirane pri komisiji ZDA za trg vrednostnih papirjev in se štejejo za enakovredne reguliranim trgom v skladu z Direktivo 2014/65/EU:

(a)	BOX Options Exchange LLC;

(b)	Cboe BYX Exchange, Inc. (prej Bats BYX Exchange, Inc.; BATS Y-Exchange, Inc.);

(c)	Cboe BZX Exchange, Inc. (prej Bats BZX Exchange, Inc.; BATS Exchange, Inc.);

(d)	Cboe C2 Exchange, Inc.;

(e)	Cboe EDGA Exchange, Inc. (prej Bats EDGA Exchange, Inc.; EDGA Exchange, Inc.);

(f)	Cboe EDGX Exchange, Inc. (prej Bats EDGX Exchange, Inc.; EDGX Exchange, Inc.);

(g)	Cboe Exchange, Inc.;

(h)	Chicago Stock Exchange, Inc.;

(i)	The Investors Exchange LLC;

(j)	Miami International Securities Exchange;

(k)	MIAX PEARL, LLC;

(l)	Nasdaq BX, Inc. (prej NASDAQ OMX BX, Inc.; Boston Stock Exchange);

(m)	Nasdaq GEMX, LLC (prej ISE Gemini);

(n)	Nasdaq ISE, LLC (prej International Securities Exchange, LLC);

(o)	Nasdaq MRX, LLC (prej ISE Mercury);

(p)	Nasdaq PHLX LLC (prej NASDAQ OMX PHLX, LLC; Philadelphia Stock Exchange);

(q)	The Nasdaq Stock Market;

(r)	New York Stock Exchange LLC;

(s)	NYSE Arca, Inc.;

(t)	NYSE MKT LLC (prej NYSE AMEX in American Stock Exchange);

(u)	NYSE National, Inc. (prej National Stock Exchange, Inc.).

Alternativni sistemi trgovanja, ki so registrirani pri komisiji ZDA za trg vrednostnih papirjev in se štejejo za enakovredne reguliranim trgom v skladu z Direktivo 2014/65/EU:

(a)	Aqua Securities L.P.;

(b)

ATS-1;

(c)

ATS-4;

(d)

ATS-6;

(e)	Barclays ATS;

(f)	Barclays DirectEx;

(g)	BIDS Trading, L.P.;

(h)

CIOI;

(i)

CitiBLOC;

(j)	CITICROSS;

(k)	CODA Markets, Inc;

(l)	Credit Suisse Securities (USA) LLC;

(m)	Deutsche Bank Securities, Inc;

(n)

eBX LLC;

(o)	Instinct X;

(p)	Instinet Continuous Block Crossing System (CBX);

(q)	Instinet, LLC (Instinet Crossing, Instinet BLX);

(r)	Instinet, LLC (BlockCross);

(s)

JPB-X;

(t)	J.P. Morgan ATS („JPM-X“);

(u)

JSVC LLC;

(v)	LiquidNet H2O ATS;

(w)	Liquidnet Negotiation ATS;

(x)	Luminex Trading & Analytics LLC;

(y)	National Financial Services, LLC;

(z)

POSIT;

(aa)

SIGMA X2;

(bb)	Spot Quote LLC;

(cc)	Spread Zero LLC;

(dd)

UBS ATS;

(ee)	Ustocktrade;

(ff)	Virtu MatchIt;

(gg)

XE.