(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov pri ribolovu v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova vrst, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

V skladu s členom 15(1)(d) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se obveznost iztovarjanja uporablja v jugozahodnih vodah najpozneje od 1. januarja 2017 za vrste, ki opredeljujejo ribolov.

(3)

Z namenom uvedbe obveznosti iztovarjanja Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2374 (2) določa načrt za zavržke za nekatere vrste pridnenega ribolova v jugozahodnih vodah za obdobje 2016–2018 na podlagi skupnega priporočila, ki so ga leta 2016 predložile Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska.

(4)

Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v jugozahodnih vodah. Navedene države članice so 2. januarja 2017 po posvetovanju s svetovalnim svetom za jugozahodne vode Komisiji predložile novo skupno priporočilo.

(5)

Novo skupno priporočilo dopolnjuje načrt za zavržke iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2374 in zajema ribolov črnega morskega meča v razdelkih ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) VIIIa, IX in X in na območju CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik) 34.1.2 ter ribolov okatega ribona v razdelku ICES IX.

(6)

Navedeni ukrep, predlagan v novem skupnem priporočilu, je v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in se zato lahko vključi v Delegirano uredbo (EU) 2016/2374.

(7)

V novem skupnem priporočilu je bilo ob upoštevanju značilnosti ribolovnega orodja za to vrsto, ribolovnih praks in ekosistema predlagano izvzetje od obveznosti iztovarjanja za črnega morskega meča, ki se lovi s stoječimi parangali za globokomorski ribolov v razdelkih ICES VIIIa, IX in X ter na območju CECAF 34.1.2, saj je glede na obstoječe znanstveno mnenje pogostost zavržkov navedene vrste majhna (enako velja za število živali). ICES je v svoji oceni ugotovil, da se glede večine namenov ocenjevanja zavržki lahko štejejo za nične ali zanemarljive, saj je umrljivost zavrženega črnega morskega meča predvsem posledica plenilskih napadov morskih psov in kitov na živali, ujete na trnek, in je glede na iztovor sorazmerno majhna. Glede na navedeno se Komisija strinja s predlaganim izvzetjem.

(8)

Novo skupno priporočilo predlaga tudi, da se izvzetje od obveznosti iztovarjanja uporabi za okatega ribona v razdelku ICES IX, saj države članice menijo, da znanstveni dokazi kažejo morebitne visoke stopnje preživetja. Vendar je treba izvesti nove študije, da bi to dokazali, in izvzetje bo lahko obravnavano v prihodnosti, ko bodo zadevne države članice Komisiji predložile podatke o tekočih preskusih.

(9)

Prilogo k Delegirani uredbi (EU) 2016/2374 bi bilo zaradi jasnosti treba preoblikovati.

(10)

Delegirano uredbo (EU) 2016/2374 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na gospodarske dejavnosti, povezane z ribolovno sezono plovil Unije, in na njeno načrtovanje, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2017, kot izjema od splošnega načela zaradi pozne predložitve skupnega priporočila –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 589/2008 (2) določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (3) glede tržnih standardov za jajca. Zlasti točka 1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 589/2008 določa minimalne zahteve za „jajca iz proste reje“.

(2)

Uredba (EU) št. 1308/2013, ki je nadomestila Uredbo (ES) št. 1234/2007, Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s tem skladno s členom 227 Uredbe.

(3)

Točka 1(a) Priloge II k Uredbi (ES) št. 589/2008 določa obdobje odstopanja za trženje jajc z oznako „jajca iz proste reje“ v primerih omejenega dostopa do izpustov na prostem zaradi omejitev, sprejetih v skladu z zakonodajo Unije, vključno z veterinarskimi omejitvami za varovanje zdravja ljudi in živali, vendar to obdobje ne sme presegati dvanajst tednov. Po resnih izbruhih aviarne influence v Uniji se zdi potrebno določiti daljše obdobje odstopanja in nadalje pojasniti pravila, da bi se zagotovilo njihovo usklajeno izvajanje po vsej Uniji, zlasti v zvezi z začetkom obdobja odstopanja.

(4)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 589/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Za zagotovitev takojšnjega izvajanja tega ukrepa bi morala Uredba začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Uredba (EU) 2016/1952 določa skupni okvir za pripravo primerljivih evropskih statistik cen zemeljskega plina in električne energije za gospodinjske in končne negospodinjske odjemalce v Uniji.

(2)

V skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1952 bi morale države članice poslati statistične podatke v elektronski obliki, da bi bili v skladu z ustrezno tehnično obliko, ki jo določi Komisija.

(3)

Statistične in tehnične standarde za izmenjavo uradnih statistik zagotavlja izmenjava statističnih podatkov in metapodatkov (SDMX). Tehnični format v skladu s temi standardi bi torej morala določiti Komisija (Eurostat) v okviru evropskega statističnega sistema v tesnem sodelovanju z državami članicami.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

(1)

Poročilo o oceni tveganja glede nove psihoaktivne snovi N-fenil-N-[1-(2-feniletil)piperidin-4-il]furan-2-karboksamid (furanilfentanil) je bilo pripravljeno v skladu s Sklepom 2005/387/PNZ na posebnem sestanku razširjenega znanstvenega odbora Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (v nadaljnjem besedilu: EMCDDA) ter je bilo nato 24. maja 2017 predloženo Komisiji in Svetu.

(2)

Furanilfentanil je sintetični opioid, po strukturi podoben fentanilu, ki je nadzorovana snov in se na splošno uporablja v medicini pri splošni anesteziji med operacijami in za lajšanje bolečin. Furanilfentanil je po strukturi podoben tudi acetilfentanilu in akriloilfentanilu, ki sta bila decembra 2015 in novembra 2016 obravnavana v skupnem poročilu EMCDDA in Europola.

(3)

Furanilfentanil je v Uniji na voljo vsaj od junija 2015 in je bil odkrit v 16 državah članicah. Najpogosteje je bil zasežen v obliki praška, pa tudi v tekoči obliki in v obliki tablet. Odkrite količine so relativno majhne. Vendar bi bilo take količine treba obravnavati v povezavi s potentnostjo snovi.

(4)

Pet držav članic je v zvezi s furanilfentanilom poročalo o 22 smrtnih primerih. V vsaj desetih smrtnih primerih je bil furanilfentanil bodisi vzrok smrti bodisi je verjetno prispeval k smrtnemu izidu. Poleg tega so tri države članice poročale o 11 akutnih zastrupitvah, povezanih s furanilfentanilom, brez smrtnega izida.

(5)

Informacij o morebitni vpletenosti organiziranega kriminala v proizvodnjo, distribucijo (trgovino) in dobavo furanilfentanila znotraj Unije ni. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da furanilfentanil proizvajajo kemična podjetja s sedežem na Kitajskem.

(6)

Furanilfentanil se v majhnih količinah in v količinah za prodajo na debelo prodaja na spletu kot „kemikalija za uporabo v raziskavah“, ponavadi v obliki praška ali kot nosno pršilo, pripravljeno za uporabo. Iz informacij, pridobljenih na podlagi zasegov, je razvidno, da se furanilfentanil morda prodaja tudi na nezakonitem trgu z opioidi.

(7)

Furanilfentanil v Uniji nima nobene priznane uporabe v humani ali veterinarski medicini. Ni znakov, da bi se furanilfentanil lahko uporabljal za druge namene, z izjemo uporabe kot analitični referenčni standard in v znanstvenih raziskavah.

(8)

V poročilu o oceni tveganja je navedeno, da se v zvezi s furanilfentanilom zaradi pomanjkanja podatkov o tveganjih za zdravje posameznikov, tveganjih za javno zdravje in socialnih tveganjih pojavljajo številna vprašanja ter da bi za odgovore nanje bile potrebne nadaljnje raziskave. Vendar so razpoložljivi dokazi in informacije o zdravstvenih in socialnih tveganjih, ki jih predstavlja ta snov, tudi zaradi podobnosti s fentanilom, zadostna podlaga za uvedbo nadzornih ukrepov za furanilfentanil po vsej Uniji.

(9)

Furanilfentanila ni na seznamu za nadzor na podlagi Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 ali Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971. Ta snov trenutno ni v postopku ocenjevanja v okviru sistema Združenih narodov.

(10)

Ker deset držav članic izvaja nadzor nad furanilfentanilom na podlagi nacionalne zakonodaje za nadzor nad drogami, tri države članice pa na podlagi druge zakonodaje, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter zagotovila zaščito Unije pred tveganji, ki lahko nastanejo zaradi razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(11)

Sklep 2005/387/PNZ Svetu podeljuje izvedbena pooblastila, da bi se bilo mogoče na ravni Unije z uvedbo nadzornih ukrepov po vsej Uniji za nove psihoaktivne snovi hitro in strokovno odzvati na njihov pojav, ki ga države članice ugotovijo in o njem poročajo. Pogoji za izvrševanje teh izvedbenih pooblastil so bili izpolnjeni in postopki upoštevani, zato bi bilo treba sprejeti izvedbeni sklep za uvedbo nadzornih ukrepov za furanilfentanil po vsej Uniji.

(12)

Sklep 2005/387/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(13)

Sklep 2005/387/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(14)

Sklep 2005/387/PNZ za Združeno kraljestvo ni zavezujoč, zato ne sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ, in ki zanj ni zavezujoč ter se v njem ne uporablja –

(1)

V skladu s postopkom iz člena 21(2) finančne uredbe za 11. Evropski razvojni sklad (ERS) je Komisija do 15. oktobra 2017 predstavila predlog, v katerem je določila (a) zgornjo mejo letnega zneska prispevka držav članic v ERS za leto 2019, (b) letni znesek prispevka držav članic v ERS za leto 2018, (c) znesek prvega obroka prispevka za leto 2018 ter (d) okvirno, nezavezujočo napoved pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti 2020 in 2021.

(2)

V skladu s členom 52 finančne uredbe za 11. ERS je Evropska investicijska banka (EIB) Komisiji 4. septembra 2017 sporočila posodobljene ocene obveznosti in plačil za instrumente, ki jih upravlja.

(3)

Člen 22(1) finančne uredbe za 11. ERS določa, da se pri zahtevkih za prispevke najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih ERS. Zato bi bilo treba pozvati k vplačilu sredstev v 10. ERS za EIB ter 11. ERS za Komisijo.

(4)

S Sklepom Sveta (EU) 2016/2026 (4) je določena zgornja meja letnega zneska prispevkov držav članic v ERS za leto 2018 v višini 4 550 000 000 EUR za Komisijo in v višini 250 000 000 EUR za EIB.

(5)

S Sklepom Sveta (EU) 2017/1206 (5) je bilo določeno zmanjšanje prispevka iz sproščenih sredstev 8. in 9. ERS v znesku 200 000 000 EUR –

(1)

Člen 10a(8) Direktive 2003/87/ES vzpostavlja mehanizem za financiranje komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okolju varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2 (v nadaljnjem besedilu: demonstracijski projekti CCS), ter demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: demonstracijski projekti RES), in sicer z uporabo 300 milijonov pravic iz sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (EU ETS), ki so bile prihranjene za nove udeležence, a niso bile dodeljene.

(2)

V svojem Sklepu 2010/670/EU (2) je Komisija določila pravila in merila za izbiranje in izvajanje navedenih projektov ter osnovna načela monetizacije pravic in upravljanja prihodkov.

(3)

Do sredine leta 2014 so bila s prvim in drugim razpisom za oddajo predlogov sredstva dodeljena za podporo izvedbi 39 demonstracijskih projektov RES in CCS v 20 državah članicah EU. Vendar je glede na težke gospodarske razmere v svetu in EU približno 20 projektov, ki so jim bila dodeljena sredstva v okviru prvega razpisa za oddajo predlogov, imelo težave pri zbiranju zadostnega kapitala ali privabljanju dodatnih vlagateljev. Do 31. decembra 2016 je zato 14 projektov v skladu s členom 9 Sklepa 2010/670/EU doseglo končno odločitev o naložbah in najmanj 436 milijonov EUR, povezanih s projekti, ki so jim bila dodeljena sredstva v okviru prvega razpisa za oddajo predlogov, ni bilo porabljenih.

(4)

Neizplačana sredstva bi bilo treba porabiti za neposredno financiranje projektov, opredeljenih v členu 10a(8) Direktive 2003/87/ES. Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju posebne situacije visoko inovativnih demonstracijskih projektov s področja obnovljivih virov energije in CCS del financiranja zagotoviti v obliki nepovratnih sredstev.

(5)

Da bi se povečale naložbe v te visoko inovativne projekte v energetskem sektorju v EU, ki jih je Komisija v svojem sporočilu o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije (3) potrdila kot prednostno področje, bi bilo treba neizplačane prihodke iz prvega razpisa za oddajo predlogov brez odlašanja in prednostno prerazporediti, in sicer prek instrumenta InnovFin Enargy Demo Projects v okviru programa Obzorje 2020 (4). Ta podpora bi dopolnjevala obstoječo in prihodnjo finančno podporo, kot so nepovratna sredstva v okviru programa Obzorje 2020.

(6)

Da bi se povečale naložbe v te visoko inovativne projekte v prometnem sektorju, bi morali upravičeni projekti spodbujati le inovativno, ponovljivo in nadgradljivo uporabo obnovljivih virov energije z uporabo dolžniškega instrumenta v prometnem sektorju v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (5).

(7)

Projekti, ki so jim bila dodeljena sredstva v okviru prvega ali drugega razpisa za oddajo predlogov in za katere je bila dosežena končna naložbena odločitev ter se izvajajo, se bodo šteli za upravičene za predložitev zahtevka za sredstva v okviru zadevnega finančnega instrumenta.

(8)

Za ozaveščanje širše javnosti o ustreznih finančnih instrumentih bosta Komisija in skupina Evropske investicijske banke še naprej redno organizirali specializirane tehnične delavnice za države članice in sponzorje projektov.

(9)

Komisija bo dovolj zgodaj poročala Odboru za podnebne spremembe o razvoju ustreznih sporazumov o prenosu pooblastil med Komisijo in Evropsko investicijsko banko, zlasti v zvezi z ustreznimi merili za upravičenost, izvajanju ustreznih finančnih instrumentov, zlasti vzpostavitvi dinamičnega nabora projektov, oceni projektnih vlog in uporabi prerazporejenih prihodkov ter ustrezno upoštevala stališča držav članic.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

1.

v člen 2 se vstavi naslednji odstavek 4:

2.

v členu 14 se doda naslednji odstavek:

„Komisija redno poroča Odboru za podnebne spremembe o uporabi prihodkov iz člena 2(4), vključno z vnaprejšnjimi informacijami o načrtovani podpori za projekte in delu podpore, ki se da na voljo v obliki nepovratnih sredstev, geografski porazdelitvi projektov, obsegu projektov in tehnološki pokritosti, naknadnih informacijah o napredku pri izvajanju projektov, izogibanju emisijam CO2, finančnem vzvodu, ozaveščanju javnosti in pridobljenih izkušnjah, kot je ustrezno.“

(1)

Direktiva 64/432/EGS določa pravila za trgovanje s prašiči znotraj Unije. Člen 9 navedene direktive določa, da država članica, ki ima nacionalni program obveznega nadzora za bolezen Aujeszkega na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, lahko predloži svoj program Komisiji v odobritev. Določa tudi, da se določijo dodatna jamstva, ki se lahko zahtevajo za trgovino s prašiči znotraj Unije.

(2)

Odločba Komisije 2008/185/ES (2) določa dodatna jamstva za premike prašičev med državami članicami. Navedena jamstva so povezana z razvrstitvijo držav članic glede na njihov status v zvezi z boleznijo Aujeszkega. V Prilogi II k Odločbi 2008/185/ES so navedene države članice ali njihove regije, v katerih se izvajajo odobreni nacionalni programi nadzora za izkoreninjenje bolezni Aujeszkega.

(3)

Italija je Komisiji predložila dokazno dokumentacijo, da bi se odobril njen nacionalni program nadzora za izkoreninjenje bolezni Aujeszkega za deželo Lombardijo in da bi se navedena dežela ustrezno navedla v Prilogi II k Odločbi 2008/185/ES. Po oceni navedene dokazne dokumentacije bi bilo treba deželo Lombardijo navesti v Prilogi II k Odločbi 2008/185/ES. Prilogo II k Odločbi 2008/185/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Odločbo 2008/185/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Vzorec zdravstvenega spričevala za trgovanje z živimi čebelami (Apis mellifera) in čmrlji (Bombus spp.) znotraj Unije je določen v delu 2 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS. Navedeno spričevalo določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, med drugim v zvezi s pojavom malega panjskega hrošča (Aethina tumida) in pršic Tropilaelaps (Tropilaelaps spp.), ki se uporabljajo za čebele in čmrlje.

(2)

Pogoji iz navedenega vzorca veterinarskega spričevala dovoljujejo zgolj premike čebel in čmrljev z območij s polmerom najmanj 100 km, za katera ne veljajo nobene omejitve v zvezi s sumom ali potrjenim pojavom navedenih patogenov.

(3)

Na podlagi informacij, prejetih od italijanskih pristojnih organov v zvezi z njihovimi izkušnjami s pojavom malega panjskega hrošča v družinah medonosnih čebel v Italiji po sprejetju Izvedbenega sklepa Komisije 2014/909/EU (2) za preprečevanje širjenja malega panjskega hrošča s prizadetih regij v Italiji, se zdi, da so navedeni pogoji nesorazmerni za upravljanje prizadetega čebelarskega sektorja v daljšem obdobju po odkritju pojava.

(4)

Ti pogoji še zlasti ne upoštevajo, da lahko obstajajo območja, ki so od takšnih pojavov sicer oddaljena manj kot 100 km, vendar so še vedno zunaj okuženih območij, z nacionalno zakonodajo vzpostavljenih okoli pojavov, niso omejena niti z zaščitnimi ukrepi Unije in so zajeta v uradno načrtovan in izvajan aktiven nadzor v skladu s smernicami za nadzor okužbe malega panjskega hrošča, ki jih je pripravil referenčni laboratorij Evropske unije za zdravje medonosnih čebel (3), kar zagotavlja zaupanje v odsotnost malega panjskega hrošča.

(5)

Poleg tega bi bilo treba posodobiti pogoje, da bi se upoštevalo, da sta vizualni pregled in takojšnja namestitev fine mreže okoli pošiljke na kraju izvora zelo učinkovita in tehnično izvedljiva za pošiljke čebeljih matic, ki jih spremlja omejeno število spremljevalk, da se ublažijo morebitna tveganja za širjenje malega panjskega hrošča. To potrjuje znanstveno mnenje Evropske agencije za varnost hrane o preživetju, širjenju in naselitvi malega panjskega hrošča, sprejeto 15. decembra 2015 (4).

(6)

Zdajšnji pogoji so po nepotrebnem omejujoči, zato je treba spremeniti vzorec zdravstvenega spričevala za trgovanje s čebelami in čmrlji znotraj Unije, tako da se dodajo alternativni pogoji v zvezi z zdravjem živali za pošiljke čebeljih matic, ki priznavajo skupno vrednost aktivnega nadzora pristojnih organov pri preverjanju odsotnosti pojava malega panjskega hrošča, skupaj z okrepljenimi ukrepi za zmanjšanje tveganja za trgovanje znotraj Unije.

(7)

Čmrlji niso dovzetni za pršice Tropilaelaps. To potrjuje znanstveno mnenje Evropske agencije za varnost hrane o tveganju za vnos malega panjskega hrošča (Aethina tumida) in pršic Tropilaelaps (Tropilaelaps spp.) v EU, sprejeto 27. februarja 2013 (5).

(8)

V večini primerov se čmrlji gojijo v strukturah, ki so ločene od zunanjega okolja, za katere veljajo strogi ukrepi biološke zaščite ter jih pristojni organ redno nadzoruje in pregleduje glede pojava bolezni. V teh obratih, ki jih priznava in nadzoruje pristojni organ zadevnih držav, se mali panjski hrošč verjetno ne bo pojavil, v nasprotju z družinami na prostem. Pristojni organi že lahko certificirajo pošiljke iz takšnih obratov za uvoz čmrljev v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 206/2010 (6).

(9)

Zato je treba spremeniti vzorec zdravstvenega spričevala za trgovanje s čebelami in čmrlji znotraj Unije, da se uvedejo alternativni pogoji v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za čmrlje, ki so gojeni v strukturah, ločenih od zunanjega okolja.

(10)

Velika večina pošiljk čmrljev se prodaja in pošilja prek meja za namene opraševanja in zato ne bi smela biti certificirana za vzrejo ali za sezonsko potovanje čred, glede na to, da se ne smejo razmnoževati in se nikoli vrniti v kraj izvora. Zato je primerno spričevalu dodati še eno možnost, ki bo omogočila, da se takšne živali certificirajo za proizvodnjo.

(11)

Z medonosnimi čebelami se lahko trguje v različnih oblikah, na primer z maticami z le nekaj spremljevalkami, celimi družinami, nukleusnimi družinami in v paketih. Jasnost o vrsti pošiljk bi v zvezi s tem olajšala analizo tveganj pristojnih organov za uradni nadzor pošiljk na namembnem kraju. Zato bi bilo treba spričevalu dodati dodatne podrobne informacije.

(12)

Del 2 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

pri rubriki I.25 se doda kvadratek z naslednjim besedilom: „Proizvodnja (opraševanje)“;

2.

pri rubriki I.31 se doda stolpec z besedama „Vrsta blaga“, ki predstavljata njegov naslov, in z naslednjimi izbirnimi točkami, navedenimi pod naslovom, vsaka v ločeni vrstici: „matice, paketi čebel, nukleusne družine, družine“;

3.

pri rubriki II.1 se v točko (b) za besedo „ni“ vstavi naslednje besedilo:

„ali

ali

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/247 (3) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5 v številnih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) ter po tem, ko so pristojni organi zadevnih držav članic v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 2005/94/ES vzpostavili okužena in ogrožena območja (4).

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih pristojni organi zadevnih držav članic vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 prav tako določa, da je treba ukrepe, ki se morajo izvajati na okuženih in ogroženih območjih v skladu s členom 29(1) in členom 31 Direktive 2005/94/ES, ohraniti vsaj do datumov, ki so za navedena območja določeni v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil od datuma sprejetja večkrat spremenjen, da bi se upošteval razvoj epidemioloških razmer v Uniji glede aviarne influence. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/696 (5), da bi se določila pravila glede odpreme pošiljk enodnevnih piščancev z območij iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247. Pri navedeni spremembi se je upoštevalo dejstvo, da enodnevni piščanci pomenijo zelo majhno tveganje širjenja visokopatogene aviarne influence v primerjavi z drugim perutninskim blagom.

(4)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil naknadno spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/1841 (6) za učinkovitejše ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se izvajajo, kjer obstaja povečana nevarnost za širjenje visokopatogene aviarne influence. Zato Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa na ravni Unije, da se po izbruhu ali izbruhih visokopatogene aviarne influence vzpostavijo druga območja z omejitvami v zadevnih državah članicah, kot je navedeno v členu 16(4) Direktive 2005/94/ES, in določi trajanje ukrepov, ki se izvajajo na njih. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa tudi pravila za odpremo žive perutnine, enodnevnih piščancev in valilnih jajc z drugih območij z omejitvami v druge države članice pod določenimi pogoji.

(5)

Poleg tega je bila Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 večkrat spremenjena, da bi se zlasti upoštevale spremembe mej okuženih in ogroženih območij, ki so jih zadevne države članice vzpostavile v skladu z Direktivo 2005/94/ES. Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/2000 (7) po uradnem obvestilu Italije o novih izbruhih visokopatogene aviarne influence potipa H5N8 na gospodarstvih s perutnino v deželi Lombardija v navedeni državi članici. Italija je prav tako obvestila Komisijo, da je po navedenih izbruhih sprejela potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli okuženih gospodarstev s perutnino.

(6)

Od datuma zadnje spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/2000 je Bolgarija obvestila Komisijo o dveh nedavnih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih s perutnino v regijah Sliven in Jambol v navedeni državi članici. Bolgarija je prav tako obvestila Komisijo, da je po navedenih nedavnih izbruhih sprejela potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli vseh okuženih gospodarstev s perutnino.

(7)

Poleg tega je Italija obvestila Komisijo o nadaljnjih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih s perutnino v deželah Lombardija, Piemonte in Lazio v navedeni državi članici. Italija je prav tako obvestila Komisijo, da je po navedenih nedavnih izbruhih sprejela potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli vseh okuženih gospodarstev s perutnino in razširitvijo vzpostavljenih drugih območij z omejitvami.

(8)

Komisija je proučila ukrepe, ki sta jih sprejeli Bolgarija in Italija v skladu z Direktivo 2005/94/ES po nedavnih izbruhih visokopatogene aviarne influence v navedenih državah članicah, ter se prepričala, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki sta jih vzpostavila pristojna organa navedenih držav članic, dovolj oddaljene od vsakega gospodarstva s perutnino, na katerem je bil potrjen izbruh visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8. Komisija je prav tako preučila razmejitve drugih območij z omejitvami, ki jih je vzpostavil pristojni organ Italije po nedavnih izbruhih v navedeni državi članici, ter se prepričala, da so navedena druga območja z omejitvami dovolj razširjena ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v Italiji.

(9)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba po zadnjih izbruhih visokopatogene aviarne influence v Bolgariji in Italiji na ravni Unije v sodelovanju z navedenima državama članicama takoj opredeliti okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v navedenih dveh državah članicah, ter razširjena druga območja z omejitvami, vzpostavljena v Italiji, v skladu z Direktivo 2005/94/ES. Zato bi bilo treba posodobiti vnose za Bolgarijo in Italijo v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247, da se bodo upoštevale najnovejše epidemiološke razmere v navedenih državah članicah v zvezi z navedeno boleznijo. Zlasti bi bilo treba seznamom iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 dodati nove vnose za okužena in ogrožena območja v Bolgariji in Italiji ter za razširjena druga območja z omejitvami v Italiji, za katera zdaj veljajo omejitve v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(10)

Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 bi bilo zato treba spremeniti, da se bosta po nedavnih izbruhih visokopatogene aviarne influence v Italiji in Bolgariji posodobila regionalizacija na ravni Unije z vključitvijo okuženih in ogroženih območij, vzpostavljenih v Bolgariji in Italiji, ter razširjenih drugih območij z omejitvami, vzpostavljenih v Italiji, v skladu z Direktivo 2005/94/ES, ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –