„PRILOGA A

TERMINOLOŠKA POJASNILA

V tej prilogi so navedena pojasnila, geografske opombe ali opredelitve izrazov, ki so uporabljeni v drugih prilogah, razen če je v teh prilogah določeno drugače.

1.   GEOGRAFSKE OPOMBE

Naslednje geografske opredelitve se uporabljajo samo zaradi statističnega poročanja:

—	Avstralija: brez zunanjih ozemelj,

—	Danska: brez Ferskih otokov in Grenlandije,

—	Francija: z Monakom in francoskimi čezmorskimi departmaji Guadeloupe, Martinik, Francoska Gvajana, Reunion in Mayotte,

—	Italija: s San Marinom in Vatikanom (Sveti sedež),

—	Japonska: z Okinavo,

—	Portugalska: z Azori in Madeiro,

—	Španija: s Kanarskimi otoki, Balearskimi otoki, Ceuto in Melillo,

—	Združene države Amerike: s 50 državami, Zveznim okrožjem Kolumbija, Ameriškimi Deviškimi otoki, Portorikom in Guamom.

2.   AGREGATI

Proizvajalci električne energije in toplote so razvrščeni glede na namen proizvodnje:

—	proizvajalci po glavni dejavnosti so zasebni ali javni proizvajalci, katerih glavna dejavnost je proizvodnja električne energije in/ali toplote za prodajo tretjim osebam,

—	samoproizvajalci so zasebni ali javni proizvajalci, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto, ki je v celoti ali deloma namenjena lastni rabi za podporo svoji glavni dejavnosti.

Opomba: Komisija lahko po začetku veljavnosti spremenjene klasifikacije NACE v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2) nadalje pojasni terminologijo in doda ustrezne oznake NACE.

2.1   Oskrba

2.1.1   PROIZVODNJA/DOMAČA PROIZVODNJA

Količine pridobljenih ali proizvedenih goriv, izračunane po postopku za odstranjevanje neaktivnih snovi. Proizvodnja vključuje količine, ki jih je proizvajalec porabil v proizvodnem postopku (npr. za ogrevanje ali delovanje opreme in pomožnih naprav), in količine za druge proizvajalce energije za pretvorbo ali druge potrebe.

‚Domač‘ se nanaša na: proizvodnjo iz virov znotraj zadevnega ozemlja.

2.1.2   PRIDELANI PROIZVODI

Uporablja se samo za črni premog. Blato in skrilavec, pridelana v rudnikih.

2.1.3   KOLIČINE, PREJETE IZ DRUGIH VIROV

Količine goriv, katerih proizvodnja je vključena v druga poročanja o gorivih ter ki so primešana drugim gorivom in se uporabijo kot mešanica. Dodatne podrobnosti o tej sestavini je treba predložiti kot:

—	količine, prejete iz drugih virov: premog,

—	količine, prejete iz drugih virov: nafta in naftni derivati,

—	količine, prejete iz drugih virov: zemeljski plin,

—	količine, prejete iz drugih virov: obnovljivi viri energije.

2.1.4   UVOZ/IZVOZ

Če ni določeno drugače, se ‚uvoz‘ nanaša na izvorno državo (državo, v kateri je bil energent proizveden) za uporabo v tej državi in ‚izvoz‘ na končno državo porabe proizvedenega energenta. Za količine se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne.

Kadar se ne da določiti kraja izvora ali kraja namembnosti, se lahko uporabi kategorija ‚Neopredeljeno/Drugo‘.

2.1.5   MEDNARODNA POMORSKA SKLADIŠČA

Količine goriv, nabavljenih za ladje vseh zastav v mednarodni plovbi. Mednarodna plovba lahko poteka po morju, celinskih jezerih in vodnih poteh ter obalnih vodah. Zajete niso:

—	poraba ladij v notranji plovbi. Razlika med notranjo in mednarodno plovbo se določa glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada;

—	poraba ribiških plovil;

—	poraba vojaških sil.

2.1.6   SPREMEMBE ZALOG

Razlika med začetno in končno ravnjo zalog na nacionalnem ozemlju. Če ni določeno drugače, se povečanje zalog vpiše z negativnim, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

2.1.7   ZAČETNA IN KONČNA RAVEN SKUPNIH ZALOG NA NACIONALNEM OZEMLJU

Vse zaloge na nacionalnem ozemlju, vključno z vladnimi zalogami, zalogami glavnih porabnikov ali organizacij, ki skladiščijo zaloge, zaloge na krovu plovil, ki vstopajo na ozemlje, zaloge na območjih pod carinskim nadzorom in zaloge za tretje osebe, v okviru dvostranskih vladnih sporazumov ali ne. Začetna in končna raven se nanašata na prvi oziroma zadnji dan poročevalskega obdobja. Zaloge vključujejo zaloge, skladiščene v posebnih nadzemnih ali podzemnih skladiščnih prostorih.

2.1.8   NEPOSREDNA UPORABA

Nafta (surova nafta in naftni derivati), ki je bila uporabljena neposredno, brez obdelave v rafinerijah nafte. Zajeta je surova nafta, uporabljena za proizvodnjo električne energije.

2.1.9   PREJETI PRIMARNI PROIZVODI

Zajete so količine surove nafte (vključno s kondenzati), domačega izvora ali uvožene, in količine NGL domačega izvora, uporabljene neposredno, brez obdelave v rafineriji nafte, ter količine povratkov iz petrokemične industrije, ki so kljub temu, da niso primarno gorivo, uporabljene neposredno.

2.1.10   BRUTO PROIZVODNJA RAFINERIJE

Proizvodnja končnih proizvodov v rafineriji ali obratih za mešanje. Izgube pri rafiniranju niso zajete, vključeno pa je rafinerijsko gorivo.

2.1.11   RECIKLIRANI PROIZVODI

Končni proizvodi, ki so ponovno dani na tržišče, potem ko so bili dostavljeni končnim uporabnikom (npr. uporabljena maziva, ki so ponovno obdelana). Te količine je treba razlikovati od petrokemičnih povratkov.

2.1.12   POVRATKI

Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni porabniki vrnejo rafinerijam v postopek procesiranja, mešanja ali prodaje. Običajno so to stranski proizvodi petrokemične industrije.

2.1.13   REKLASIFIKACIJA PROIZVODOV

Količine, ki so bile reklasificirane zaradi spremembe lastnosti proizvoda ali zaradi mešanja z drugim proizvodom. Negativna vrednost za določen proizvod se mora izravnati s pozitivnimi vrednostmi za drug proizvod ali druge proizvode in obratno; skupni neto učinek mora biti enak nič.

2.1.14   PRENOS PROIZVODOV

Uvoženi naftni derivati, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnjo obdelavo v rafineriji.

2.1.15   STATISTIČNE RAZLIKE

Izračunana vrednost, opredeljena kot razlika med izračunom z vidika oskrbe (pristop od zgoraj navzdol) in izračunom z vidika porabe (pristop od spodaj navzgor). Navesti je treba razloge za vse večje statistične razlike.

2.2   Sektor transformacije

V okviru sektorja transformacije se sporočijo le količine goriv, ki so bila pretvorjena v druga goriva. Količine goriv, uporabljene za ogrevanje, delovanje opreme in na splošno za podporo transformaciji, se ne smejo navesti v okviru transformacije, ampak v energetskem sektorju.

2.2.1   SAMO ELEKTRARNE PO GLAVNI DEJAVNOSTI

Količine goriv, ki jih proizvajalci po glavni dejavnosti porabijo za proizvodnjo električne energije v obratih, kjer se proizvaja samo električna energija.

2.2.2   PROIZVAJALCI PO GLAVNI DEJAVNOSTI – TERMOELEKTRARNE-TOPLARNE (ENOTE TE-TO)

Količine goriv, ki jih proizvajalci po glavni dejavnosti porabijo za proizvodnjo električne energije in/ali toplote v enotah TE-TO.

2.2.3   SAMO TOPLARNE PO GLAVNI DEJAVNOSTI

Količine goriv, ki jih proizvajalci po glavni dejavnosti porabijo za proizvodnjo toplote v obratih, kjer se proizvaja samo toplota.

2.2.4   SAMOPROIZVAJALCI, KI PROIZVAJAJO SAMO ELEKTRIČNO ENERGIJO

Količine goriv, ki jih samoproizvajalci porabijo za proizvodnjo električne energije v obratih, kjer se proizvaja samo električna energija.

2.2.5   ENOTE TE-TO SAMOPROIZVAJALKE

Vse količine goriv, ki jih samoproizvajalci porabijo za proizvodnjo električne energije, in sorazmerni delež goriv, ki jih samoproizvajalci porabijo za proizvodnjo toplote, za prodajo v enotah TE-TO samoproizvajalkah. Sorazmerni delež goriv, uporabljen za proizvodnjo toplote, ki ni bila prodana (toplota za lastno porabo), se sporoči v skladu s posebnim sektorjem končne porabe energije na podlagi klasifikacije NACE. Toplota, ki ni bila prodana, ampak dobavljena drugim subjektom v okviru nefinančnih sporazumov ali subjektom z drugim lastnikom, se sporoči v skladu z istim načelom kot prodana toplota.

2.2.6   SAMOPROIZVAJALCI, KI PROIZVAJAJO SAMO TOPLOTO

Sorazmerni delež goriv, ki ustreza količini toplote, ki so jo samoproizvajalci prodali v obratih, v katerih se proizvaja samo toplota. Sorazmerni delež goriv, uporabljen za proizvodnjo toplote, ki ni bila prodana (toplota za lastno porabo), se sporoči v skladu s posebnim sektorjem končne porabe energije na podlagi klasifikacije NACE. Toplota, ki ni bila prodana, ampak dobavljena drugim subjektom v okviru nefinančnih sporazumov ali subjektom z drugim lastnikom, se sporoči v skladu z istim načelom kot prodana toplota.

2.2.7   BRIKETARNE

Količine goriv, porabljene v briketarnah za proizvodnjo briketov iz črnega premoga.

2.2.8   KOKSARNE

Količine goriv, porabljene v koksarnah za proizvodnjo koksa za koksarne in koksarniškega plina.

2.2.9   OBRATI ZA PROIZVODNJO BRIKETOV IZ RJAVEGA PREMOGA (BKB)/BRIKETOV IZ ŠOTE (PB)

Količine goriv, porabljene za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB) v obratih za proizvodnjo BKB, ali količine goriv, porabljene za proizvodnjo briketov iz šote (PB) v obratih za proizvodnjo PB.

2.2.10   PLINARNE

Količine goriv, porabljene za proizvodnjo plina v plinarnah in obratih za uplinjanje premoga.

2.2.11   PLAVŽI

Količine goriv, vnesene v plavž bodisi prek zgornjega dela skupaj z železovo rudo bodisi prek šob na spodnji strani skupaj z ogrevanim plavžnim zrakom.

2.2.12   UTEKOČINJANJE PREMOGA

Količine goriv, porabljene za proizvodnjo sintetičnega olja.

2.2.13   OBRATI ZA PRETVORBO PLINA V TEKOČINE

Količine plinastih goriv, predelanih v tekoča goriva.

2.2.14   OBRATI ZA PROIZVODNJO OGLJA

Količine trdnih biogoriv, predelanih v oglje.

2.2.15   NAFTNE RAFINERIJE

Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo naftnih derivatov.

2.2.16   OBRATI ZA MEŠANJE Z ZEMELJSKIM PLINOM (ZA MEŠANI ZEMELJSKI PLIN)

Količine plinov, pomešanih z zemeljskim plinom v mreži zemeljskega plina (plinskega omrežja).

2.2.17   ZA MEŠANJE Z MOTORNIM BENCINOM/DIZELSKIM GORIVOM/KEROZINOM:

Količine tekočih biogoriv, zmešanih z ustreznimi fosilnimi gorivi.

2.2.18   DRUGJE NEOPREDELJENO

Količine goriv, porabljene za predelovalne dejavnosti, ki niso opredeljene drugje. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.

2.3   Energetski sektor

Količine, porabljene v energetiki za pridobivanje energije (rudarstvo, proizvodnja nafte in plina) ali predelovalne dejavnosti obratov. To ustreza oddelkom 05, 06, 19 in 35 NACE Rev. 2, skupini 09.1 NACE Rev. 2 ter razredoma 07.21 in 08.92 NACE Rev. 2.

Niso zajete količine goriv, pretvorjenih v druge oblike energije (navesti v kategoriji ‚sektor transformacije‘) ali porabljenih za delovanje naftovodov, plinovodov in cevovodov za premogovo blato (navesti v prometnem sektorju).

Zajeti so proizvodnja kemičnih materialov za jedrsko fisijo in fuzijo ter proizvodi teh procesov.

2.3.1   LASTNA UPORABA ELEKTRARN, TE-TO IN TOPLARN

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih, ki proizvajajo samo električno energijo ali samo toploto, in v enotah TE-TO.

2.3.2   RUDNIKI PREMOGA

Količine goriv, porabljene v premogovništvu kot energija za pridobivanje in pripravo premoga. Premog, pokurjen v rudniških elektrarnah, je treba navesti v kategoriji ‚sektor transformacije‘.

2.3.3   BRIKETARNE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v briketarnah.

2.3.4   KOKSARNE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v koksarnah.

2.3.5   OBRATI ZA PROIZVODNJO BRIKETOV IZ RJAVEGA PREMOGA (BKB)/BRIKETOV IZ ŠOTE (PB)

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB)/briketov iz šote (PB).

2.3.6   PLINARNE/OBRATI ZA UPLINJANJE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v plinarnah in obratih za uplinjanje premoga.

2.3.7   PLAVŽI

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v plavžih.

2.3.8   UTEKOČINJANJE PREMOGA

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za utekočinjanje premoga.

2.3.9   UTEKOČINJANJE (LNG)/PONOVNO UPLINJANJE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za utekočinjanje zemeljskega plina in obratih za ponovno uplinjanje.

2.3.10   OBRATI ZA UPLINJANJE (BIOPLIN)

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za uplinjanje bioplina.

2.3.11   OBRATI ZA PRETVORBO PLINA V TEKOČINE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za pretvorbo plina v tekočine.

2.3.12   OBRATI ZA PROIZVODNJO OGLJA

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za proizvodnjo oglja.

2.3.13   NAFTNE RAFINERIJE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v naftnih rafinerijah.

2.3.14   PRIDOBIVANJE NAFTE IN PLINA

Količine goriv, porabljene v obratih za pridobivanje nafte in zemeljskega plina. Niso zajete izgube v ceveh (navesti kot izgube pri distribuciji) in količine energije, porabljene pri uporabi cevi (navesti v prometnem sektorju).

2.3.15   DRUGJE NEOPREDELJENO – ENERGETIKA

Količine goriv, povezane z energetskimi dejavnostmi, ki niso opredeljene drugje. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.

2.4   Izgube pri distribuciji

Obseg izgub goriva zaradi prevoza in distribucije.

2.5   Končna neenergetska poraba

Količine fosilnih goriv, uporabljene za neenergetske namene – nezgorela goriva.

2.6   Končna poraba energije (specifikacije končne uporabe)

2.6.1   INDUSTRIJSKI SEKTOR

Zadeva količine goriva, porabljene v industrijskih podjetjih za podporo njihovim glavnim dejavnostim.

Pri obratih, ki proizvajajo izključno toploto, ali pri enotah TE-TO se sporočijo samo količine goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote za lastno porabo subjekta (toplota za lastno porabo). Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote, ki je namenjena prodaji, in za proizvodnjo električne energije, je treba navesti v ustreznem sektorju transformacije.

2.6.1.1   Železo in jeklo: skupine 24.1, 24.2 in 24.3 NACE REV. 2 ter razreda 24.51 in 24.52 NACE Rev. 2.

2.6.1.2   Kemikalije in petrokemija: oddelka 20 in 21 NACE Rev. 2.

2.6.1.3   Neželezne kovine: skupina 24.4 NACE Rev. 2 ter razreda 24.53 in 24.54 NACE Rev. 2.

2.6.1.4   Nekovinski mineralni izdelki: oddelek 23 NACE Rev. 2.

2.6.1.5   Transportna oprema: oddelka 29 in 30 NACE Rev. 2.

2.1.6.6   Stroji: NACE Rev. 2., oddelki 25, 26, 27 in 28.

2.6.1.7   Pridobivanje rudnin in kamnin: oddelka 07 (razen 07.21) in 08 (razen 08.92) NACE Rev. 2; skupina 09.9. NACE Rev. 2.

2.6.1.8   Hrana, pijače in tobačni izdelki: oddelki 10, 11 in 12 NACE Rev. 2.

2.6.1.9   Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo: oddelka 17 in 18 NACE Rev. 2.

2.6.1.10   Les in izdelki iz lesa: oddelek 16 NACE Rev. 2.

2.6.1.11   Gradbeništvo: oddelki 41, 42 in 43 NACE Rev. 2.

2.6.1.12   Tekstilije in usnje: oddelki 13, 14 in 15 NACE Rev. 2.

2.6.1.13   Drugje neopredeljeno – industrija: oddelki 22, 31 in 32 NACE.

2.6.2   PROMETNI SEKTOR

Energija, porabljena v vseh prevoznih dejavnostih ne glede na kategorijo NACE (gospodarski sektor), v kateri se ta dejavnost opravlja. Goriva, uporabljena za ogrevanje in razsvetljavo na železniških progah, avtobusnih postajah, pomolih in letališčih, je treba sporočiti v kategoriji ‚Komercialne in javne storitve‘ in ne ‚Prometni sektor‘.

2.6.2.1   Železniški promet

Količine goriv, porabljene v železniškem prometu, vključno z industrijskimi železnicami in železniškim prometom v okviru mestnih in primestnih prometnih sistemov (npr. vlaki, tramvaji, podzemna železnica).

2.6.2.2   Notranja plovba

Količine goriv, nabavljene za plovila vseh zastav, ki niso vključene v mednarodno plovbo (glej mednarodna pomorska skladišča). Razlika med notranjo in mednarodno plovbo se določa glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada.

2.6.2.3   Cestni promet

Količine goriv, porabljene za cestna vozila. Zajeta so goriva, ki jih uporabljajo kmetijska vozila na odprtih cestah, in maziva, ki jih uporabljajo cestna vozila.

Niso zajeti: energija, porabljena za nepremične motorje (glej kategorijo ‚Drugi sektorji‘), za traktorje, ki se ne nahajajo na odprtih cestah (glej kategorijo ‚Kmetijstvo‘), za cestna vozila v vojaške namene (glej kategorijo ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘); bitumen, porabljen za zgornjo plast cestišča, ter energija, porabljena za stroje na gradbiščih (glej kategorijo ‚Industrija‘, podkategorija ‚Gradbeništvo‘).

2.6.2.4   Cevovodni transport

Količine goriv, porabljene kot energenti za delovanje cevovodov pri prenosu plinov, tekočin, blata in drugega blaga. Zajeta je energija, porabljena za črpalne postaje in vzdrževanje cevovodov. Niso zajete: energija, porabljena za distribucijo zemeljskega ali industrijskega plina, tople vode ali pare po cevovodih od distributerja do končnih uporabnikov (navesti v energetskem sektorju); energija, porabljena za končno distribucijo vode gospodinjskim, industrijskim, komercialnim in drugim uporabnikom (navesti v kategoriji ‚Komercialne in javne storitve‘), ter izgube, do katerih pride med tem prevozom od distributerja do končnih uporabnikov (navesti kot izgube pri distribuciji).

2.6.2.5   Mednarodni letalski promet

Količine goriva, nabavljenega za zrakoplove v mednarodnem letalskem prometu. Razlika med notranjim in mednarodnim zračnim prometom se določa glede na kraj vzleta in pristanka in ne glede na državo, ki ji letalska družba pripada. Niso zajeta goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila (navesti v kategoriji ‚Prometni sektor – drugje neopredeljeno‘), in letalska goriva v vojaške namene (navesti v kategoriji ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘).

2.6.2.6   Notranji letalski promet

Količine goriva, nabavljenega za zrakoplove v notranjem letalskem prometu. Zajeto je gorivo, porabljeno za druge namene kot letenje, na primer za zmogljivostno testiranje strojev. Razlika med notranjim in mednarodnim zračnim prometom se določa glede na kraj vzleta in pristanka in ne glede na državo, ki ji letalska družba pripada. To vključuje precej dolga potovanja med dvema letališčema v državi s čezmorskimi ozemlji. Niso zajeta goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila (navesti v kategoriji ‚Prometni sektor – drugje neopredeljeno‘), in letalska goriva v vojaške namene (navesti v kategoriji ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘).

2.6.2.7   Prometni sektor – drugje neopredeljeno

Količine goriv, porabljene v prevoznih dejavnostih, ki niso opredeljene drugje. Zajeta so goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila, in goriva, porabljena v pristaniščih za naprave za raztovarjanje ladij, različne vrste žerjavov. Če se uporabi ta kategorija, je treba v opombah v poročilu obrazložiti, kaj zajema.

2.6.3   DRUGI SEKTORJI

Ta kategorija zajema količine goriv, uporabljene v sektorjih, ki niso posebej omenjeni ali niso del sektorja transformacije ali energetskega, industrijskega ali prometnega sektorja.

2.6.3.1   Komercialne in javne storitve

Količine goriv, ki so jih porabili podjetja in uprava v javnem in zasebnem sektorju. Oddelki 33, 36, 37, 38, 39, 45, 46, 47, 52, 53, 55, 56, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 84 (razen razreda 84.22), 85, 86, 87, 88, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96 in 99 NACE Rev. 2. Goriva, uporabljena za ogrevanje in razsvetljavo na železniških progah, avtobusnih postajah, pomolih in letališčih, je treba sporočiti v tej kategoriji, vključno z gorivi, uporabljenimi za vse neprevozne dejavnosti iz oddelkov 49, 50 in 51 NACE Rev. 2.

2.6.3.2   Gospodinjstva

Količine goriv, ki jih porabijo gospodinjstva, vključno z ‚gospodinjstvi z zaposlenim osebjem‘. Oddelka 97 in 98 NACE Rev. 2.

Za ta sektor veljajo naslednje posebne opredelitve:

Sektor gospodinjstev:

Gospodinjstvo pomeni osebo, ki živi sama, ali skupino oseb, ki živijo skupaj v istem stanovanju in si delijo stroške, vključno s stroški za skupno preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Sektor gospodinjstev, poznan tudi kot stanovanjski (ali gospodinjski) sektor, tako vključuje vsa gospodinjstva določene države.

Skupinska prebivališča, ki so lahko stalna (npr. zapori) ali začasna (npr. bolnišnice), je treba izključiti, saj so vključena v porabo storitvenega sektorja. Porabo energije pri vseh prevoznih dejavnostih je treba navesti v prometnem sektorju in ne sektorju gospodinjstev.

Porabo energije, povezano z intenzivnejšimi gospodarskimi dejavnostmi gospodinjstev, je prav tako treba izključiti iz skupne porabe energije gospodinjstev. Te dejavnosti vključujejo kmetijske gospodarske dejavnosti na manjših kmetijah in druge gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo v prebivališču gospodinjstva, ter jih je treba navesti v ustreznem sektorju.

2.6.3.2.1   Ogrevanje prostorov

Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za zagotavljanje toplote v notranjih prostorih prebivališča.

2.6.3.2.2   Hlajenje prostorov:

Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za hlajenje prebivališča s sistemom in/ali napravo za hlajenje.

Nape, ventilatorji in druge naprave, ki niso priključeni na napravo za hlajenje, niso vključeni v ta oddelek, ampak v oddelek naprav za razsvetljavo in električnih naprav.

2.6.3.2.3   Ogrevanje vode:

Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za ogrevanje vode za toplo tekočo vodo, kopanje, čiščenje in druge uporabe, ki ne vključujejo kuhanja.

Ogrevanje plavalnih bazenov ni vključeno ter ga je treba vključiti v oddelek drugih končnih uporab.

2.6.3.2.4   Kuhanje:

Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za pripravo hrane.

Pomožne naprave za kuhanje (mikrovalovne pečice, čajniki, naprave za pripravo kave itd.) niso vključene ter jih je treba vključiti v oddelek naprav za razsvetljavo in električnih naprav.

2.6.3.2.5   Naprave za razsvetljavo in električne naprave (samo elektrika):

Uporaba elektrike za naprave za razsvetljavo in vse druge električne naprave v prebivališču, ki niso vključene med druge končne uporabe.

2.6.3.2.6   Druge končne uporabe:

Vse druge porabe energije v gospodinjstvih, kot je na primer uporaba energije za zunanje ali katere koli druge dejavnosti, ki niso vključene v pet navedenih končnih uporab energije (npr. kosilnice, ogrevanje plavalnih bazenov, zunanji grelci, zunanji žari, savne itd.).

2.6.3.3   Kmetijstvo/gozdarstvo

Količine goriv, ki jih porabijo uporabniki, razvrščeni v kategorijo ‚Kmetijstvo, lov in gozdarstvo‘. Oddelka 01 in 02 NACE Rev. 2.

2.6.3.4   Ribolov

Količine goriv, nabavljene za ribolov v celinskih vodah, priobalni in globokomorski ribolov. Ribolov mora zajemati goriva, dobavljena za ladje vseh zastav, ki so se ponovno oskrbele z gorivom v državi poročevalki (vključno z mednarodnim ribolovom), in energijo, porabljeno v ribiški industriji. oddelek 03 NACE Rev. 2.

2.6.3.5   Drugje neopredeljeno – drugo

Količine goriv, porabljene v dejavnostih, ki niso opredeljene drugje (npr. razred 84.22 NACE Rev. 2). Ta kategorija vključuje porabo goriva za mobilne in stacionarne vojaške dejavnosti (npr. za ladje, zrakoplove, cestna vozila in v bivalnih prostorih) ne glede na to, ali je dostavljeno gorivo namenjeno vojaškim silam te ali druge države. Če se uporabi ta kategorija, je treba v opombah v poročilu obrazložiti, kaj zajema.

3.   PROIZVODI

3.1   PREMOG (trdna fosilna goriva in industrijski plini)

3.1.1   ČRNI PREMOG

Črni premog je agregat, enak vsoti antracita, premoga za koksanje in drugega bituminoznega črnega premoga.

3.1.2   ANTRACIT

Premog z visoko stopnjo karbonizacije za uporabo v industriji in gospodinjstvu. Običajno vsebuje manj kot 10 % hlapne snovi in ima visoko vsebnost ogljika (približno 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000 kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.

3.1.3   PREMOG ZA KOKSANJE

Bituminozni premog, ustrezen za proizvodnjo koksa (koksa za koksarne), primernega za uporabo v plavžih. Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000 kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.

3.1.4   DRUGI BITUMINOZNI PREMOG

Premog, ki se uporablja za ustvarjanje pare; zajete so vse vrste bituminoznega premoga, ki niso vključene pod premog za koksanje in antracit. Zanj je značilna večja vsebnost hlapne snovi kot pri antracitu (več kot 10 %) in manjša vsebnost ogljika (manj kot 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000 kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.

3.1.5   RJAVI PREMOG

Rjavi premog je agregat, enak vsoti subbituminoznega premoga in lignita.

3.1.6   SUBBITUMINOZNI PREMOG

Zadeva neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost med 20 000 kJ/kg in 24 000 kJ/kg ter vsebuje več kot 31 % hlapne snovi na vlažen proizvod brez pepela.

3.1.7   LIGNIT

Neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost manjšo od 20 000 kJ/kg in vsebuje več kot 31 % hlapne snovi na vlažen proizvod brez pepela.

3.1.8   BRIKETI IZ ČRNEGA PREMOGA

Sestavljeno gorivo, proizvedeno iz prahu črnega premoga z dodatkom vezivnega sredstva. Količina proizvedenih briketov iz črnega premoga je zato lahko nekoliko večja od količine dejansko porabljenega premoga v pretvorbenem procesu.

3.1.9   KOKS ZA KOKSARNE

Trden ostanek pri karbonizaciji premoga, predvsem premoga za koksanje, pri visoki temperaturi, ima nizko vlažnost in nizko vsebnost hlapne snovi. Koks za koksarne se uporablja predvsem v železarski in jeklarski industriji kot vir energije in kemično sredstvo.

Grušč iz koksa in talilni koks se sporočita v tej kategoriji.

Tudi polkoks (trden ostanek pri karbonizaciji premoga pri nizki temperaturi) mora biti zajet v tej kategoriji. Polkoks se uporablja kot gorivo za ogrevanje ali v obratih za pretvorbe.

Ta kategorija zajema tudi koks, grušč iz koksa, polkoks iz lignita.

3.1.10   PLINSKI KOKS

Stranski proizvod črnega premoga, ki se uporablja za proizvodnjo mestnega plina v plinarnah. Plinski koks se uporablja za ogrevanje.

3.1.11   KATRAN ČRNEGA PREMOGA

Proizvede se z destruktivno destilacijo bituminoznega premoga. Katran črnega premoga je tekoči stranski proizvod destilacije premoga, ki se uporablja pri pridobivanju koksa v koksarnah, ali pa se pridobi iz rjavega premoga (‚katran pri nizki temperaturi‘).

3.1.12   BKB (BRIKETI IZ RJAVEGA PREMOGA)

BKB je sestavljeno gorivo, proizvedeno iz lignita ali subbituminoznega premoga z briketiranjem pod visokim tlakom brez dodajanja vezivnih sredstev, vključno s posušenimi delci lignita in prahom lignita.

3.1.13   INDUSTRIJSKI PLINI

Industrijski plini so agregat, enak vsoti plina iz plinarn, koksarniškega plina, plavžnega plina in drugih pridobljenih plinov.

3.1.14   PLIN IZ PLINARN

Zajete so vse vrste plina, proizvedenega v komunalnih podjetjih ali zasebnih obratih, katerih glavna dejavnost je proizvodnja, transport in distribucija plina. Zajet je plin, pridobljen s karbonizacijo (vključno s plinom, proizvedenim v koksarnah in reklasificiranim v plin iz plinarn), s popolnim uplinjenjem, obogaten ali ne z naftnimi derivati (UNP, ostanki kurilnega olja itd.), ter s preoblikovanjem in preprostim mešanjem plinov in/ali zraka, vključno s plinom za mešanje z zemeljskim plinom, ki bo razdeljen in porabljen v omrežju zemeljskega plina. Količino plina iz plinarn, ki je rezultat predelave drugih plinov iz premoga v plin iz plinarn, je treba sporočiti kot proizvodnjo plina iz plinarn.

3.1.15   KOKSARNIŠKI PLIN

Koksarniški plin je stranski proizvod pri pridobivanju koksa za koksarne za proizvodnjo železa in jekla.

3.1.16   PLAVŽNI PLIN

Plavžni plin je proizveden med izgorevanjem koksa v plavžih v železarski in jeklarski industriji. Je predelan in uporabljen kot gorivo delno znotraj obrata in delno v drugih procesih jeklarske industrije ali v elektrarnah, ki so primerno opremljene za njegov sežig.

3.1.17   DRUGI PRIDOBLJENI PLINI

Stranski proizvod pri proizvodnji jekla v martinovki, predelan, potem ko se vzame iz peči. Ti plini so poznani tudi pod imenom konvertorski plin, plin LD ali plin BOS. Količino povrnjenega goriva je treba navesti na osnovi bruto kalorične vrednosti. Zajema tudi neopredeljene industrijske pline, ki niso navedeni zgoraj, kot so vnetljivi plini trdnega ogljikovega izvora, pridobljeni v okviru proizvodnih in kemičnih postopkov, ki niso opredeljeni drugje.

3.1.18   ŠOTA

Šota je vnetljiv mehek, porozen ali stisnjen sediment rastlinskega izvora z visoko vsebnostjo vode (do 90 % v neobdelanem stanju), ki se enostavno reže, svetlo rjave do temno rjave barve. Vključuje rezano in mleto šoto. Tu ni zajeta šota za neenergetsko rabo.

3.1.19   PROIZVODI IZ ŠOTE

Proizvodi, kot so briketi iz šote, pridobljeni posredno ali neposredno iz rezane in mlete šote.

3.1.20   NAFTNI SKRILAVEC IN KATRANSKI PESEK

Naftni skrilavec in katranski pesek sta sedimentni kamnini, ki vsebujeta organske snovi v obliki kerogena. Kerogen je voskast material, ki je bogat z ogljikovodiki in se šteje za predhodnika nafte. Naftni skrilavec se lahko neposredno sežiga ali predela s segrevanjem, da se pridobi nafta iz skrilavca. Nafto iz skrilavca in druge proizvode, pridobljene z utekočinjanjem, je treba navesti kot druge ogljikovodike v okviru naftnih derivatov.

3.2   Zemeljski plin

3.2.1   ZEMELJSKI PLIN

Zemeljski plin zajema pline, predvsem metan, v tekočem ali plinskem stanju, ki se pojavljajo v podzemnih nahajališčih, ne glede na metodo ekstrakcije (konvencionalna in nekonvencionalna). Tu so zajeti tako ‚nevezani‘ plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju, kot tudi ‚vezani‘ plin, pridobljen skupaj s surovo nafto, in metan, pridobljen v rudnikih premoga (treskavi plin) ali v premogovem sloju (metan iz premoga). Zemeljski plin ne zajema bioplina in industrijskih plinov. Prenose teh proizvodov v omrežje zemeljskega plina je treba sporočiti ločeno od zemeljskega plina. Zemeljski plin zajema utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in stisnjeni zemeljski plin (CNG).

3.3   Električna energija in toplota

3.3.1   ELEKTRIČNA ENERGIJA

Električna energija se nanaša na prenos energije s fizičnim pojavom, ki vključuje električni naboj ter njegov učinek v mirovanju in gibanju. Sporočiti je treba vso uporabljeno, proizvedeno in porabljeno električno energijo, vključno z električno energijo zunaj omrežja in za lastno uporabo.

3.3.2   TOPLOTA (PRIDOBLJENA TOPLOTA)

Toplota se nanaša na energijo, pridobljeno s translacijskim, krožnim in vibracijskim gibanjem sestavin snovi ter spremembami njenega fizičnega stanja. Sporočiti je treba vso proizvedeno toploto, razen toplote, ki jo samoproizvajalci proizvedejo za lastno porabo in se ne proda. Vse druge oblike toplote se sporočijo v okviru uporabe proizvodov, iz katerih je bila toplota proizvedena.

3.4   NAFTA (surova nafta in naftni derivati)

3.4.1   SUROVA NAFTA

Surova nafta je mineralno olje naravnega izvora, ki ga sestavljajo ogljikovodiki z nečistočami, kot je žveplo. V normalnih temperaturah okolja in atmosferskega tlaka obstaja v tekočem stanju, njene lastnosti (gostota, viskoznost itd.) so zelo spremenljive. Ta kategorija vključuje tudi kondenzate iz vezanega ali nevezanega plina na črpališčih, kjer se mešajo s surovo nafto. O količinah se poroča ne glede na metodo ekstrakcije (konvencionalna in nekonvencionalna). Surova nafta ne zajema NGL.

3.4.2   KONDENZATI ZEMELJSKEGA PLINA (NGL)

NGL so tekoči ali utekočinjeni ogljikovodiki, pridobljeni iz zemeljskega plina v obratih za ločevanje ali obratih za predelavo plina. Zajemajo etan, propan, butan (normalni in izo-), (izo)pentan in pentan plus (imenovani tudi naravni bencin ali kondenzat).

3.4.3   PETROKEMIČNE SUROVINE

Petrokemične surovine so proizvodi iz obdelane nafte, namenjene za nadaljnjo obdelavo (npr. kurilno olje, pridobljeno z neposredno destilacijo, ali vakuumsko plinsko olje), razen za mešanje. V nadaljnjem procesiranju se pretvorijo v en del ali več delov in/ali v končne proizvode. Ta opredelitev zajema tudi povratke iz petrokemične industrije v rafinerijo (npr. pirolitični gazolin, frakcije C4, plinsko olje in frakcije kurilnega olja).

3.4.4   ADITIVI/KISIKOVE SPOJINE

Aditivi so nekarbonatne substance, ki so dodane ali primešane naftnim derivatom zaradi izboljšanja njihovih lastnosti (oktanskega in cetanskega števila ter lastnosti v hladnem okolju itd.). Aditivi zajemajo kisikove spojine (kot so alkoholi (metanol, etanol), etri (metil-terciarni-butileter (MTBE), etil-terciarni-butileter (ETBE), terciarni-amil-metileter (TAME) itd.), estri (kot je olje oljne ogrščice ali dimetilester itd.), kemične spojine (kot so tetrametil svinec (TML), tetraetil svinec (TEL) in detergenti). Količine aditivov/kisikovih spojin (alkoholi, etri, estri in druge kemične spojine), navedene v tej kategoriji, morajo ustrezati količinam, namenjenim za mešanje z gorivi, ali količinam, uporabljenim kot gorivo. Ta kategorija vključuje biogoriva, zmešana s tekočimi fosilnimi gorivi.

3.4.5   BIOGORIVA V ADITIVIH/KISIKOVIH SPOJINAH

V tej kategoriji je treba navesti količine mešanic s tekočimi biogorivi, ki se nanašajo le na delež tekočih biogoriv in ne na skupni volumen tekočin, ki nastanejo z mešanjem s tekočimi biogorivi. Ne zajema tekočih biogoriv, ki niso bila mešana.

3.4.6   DRUGI OGLJIKOVODIKI

Sintetična nafta, ki je pridobljena iz katranskega peska, oljnega skrilavca itd., tekočin iz utekočinjenega premoga, proizvodnja tekočin s pretvorbo zemeljskega plina v bencin, vodik in emulgirana olja (npr. Orimulsion). Ne zajema oljnega skrilavca. Zajema nafto iz skrilavca (sekundarni proizvod).

3.4.7   NAFTNI DERIVATI

Naftni derivati so agregat, enak vsoti plina iz rafinerije, etana, utekočinjenih naftnih plinov, primarnega bencina, motornega bencina, letalskega bencina, bencinskega reaktivnega goriva, kerozinskega reaktivnega goriva, drugega kerozina, plinskega olja/dizelskega goriva, kurilnega olja, belega špirita in SPB, maziv, bitumena, parafinskih voskov, petrolkoksa in drugih proizvodov.

3.4.8   PLIN IZ RAFINERIJE

Plin iz rafinerije zajema mešanico nezgostljivih plinov, ki jih sestavljajo predvsem vodik, metan, etan in nenasičeni ogljikovodiki, ki se pridobijo med destilacijo surove nafte ali obdelovanjem naftnih derivatov (npr. kreking) v rafinerijah. Sem spadajo tudi povratki plinov iz petrokemične industrije.

3.4.9   ETAN

Etan (C2H6) je enoverižni ogljikovodik, pridobljen iz zemeljskega plina in plina iz rafinerije.

3.4.10   UTEKOČINJENI NAFTNI PLINI (UNP)

UNP so lahki parafinski ogljikovodiki, pridobljeni med rafiniranjem ter v obratih za stabilizacijo surove nafte in obdelavo zemeljskega plina. Sestavljeni so predvsem iz propana (C3H8) in butana (C4Hl0) ali iz kombinacije obeh. Zajemajo lahko tudi propilen, butilen, izopropilen in izobutilen. UNP so za transport in skladiščenje običajno utekočinjeni pod tlakom.

3.4.11   PRIMARNI BENCIN

Primarni bencin je surovina za petrokemično industrijo (npr. proizvodnja etilena ali aromatov) ali za proizvodnjo bencina z reformingom ali izomerizacijo v rafineriji. Primarni bencin zajema materiale v območju destilacije med 30 °C in 210 °C ali v delu tega območja.

3.4.12   MOTORNI BENCIN

Motorni bencin je sestavljen iz mešanice lahkih ogljikovodikov, pridobljen z destilacijo pri temperaturi med 35 °C in 215 °C. Uporablja se kot gorivo za motorje na prisilni vžig za kopenski promet. Motorni bencin lahko zajema aditive, kisikove spojine in sredstva za povečanje oktanskega števila, vključno s svinčevimi spojinami. Zajema sestavine za mešanje z motornim bencinom (ne zajema aditivov/kisikovih spojin), npr. alkile, izomere, reformate, krekiran bencin, ki bo uporabljen kot motorni bencin. Motorni bencin je agregat, enak vsoti mešanic z biobencinom (biobencin v motornem bencinu) in nebiološkim bencinom.

3.4.12.1   Mešanica z biobencinom (biobencin v motornem bencinu)

Biobencin, primešan motornemu bencinu.

3.4.12.2   Nebiološki bencin

Preostanek motornega bencina – motorni bencin brez primešanega biobencina (predvsem motorni bencin fosilnega izvora).

3.4.13   LETALSKI BENCIN

Motorni bencin, posebej obdelan za letalske batne motorje, z oktanskim številom, primernim za motor, zmrziščem pri – 60 °C in območjem destilacije običajno med 30 °C in 180 °C.

3.4.14   BENCINSKO REAKTIVNO GORIVO (PETROLEJSKO REAKTIVNO GORIVO ALI JP4)

Sem spadajo vsa lahka olja iz ogljikovodikov za energetske enote letalskih turbin, pridobljena z destilacijo pri temperaturi med 100 °C in 250 °C. Pridobijo se z mešanjem kerozinov in bencina ali primarnih bencinov, in sicer tako, da aromati ne presegajo 25 % volumna, parni tlak pa je med 13,7 kPa in 20,6 kPa.

3.4.15   REAKTIVNO LETALSKO GORIVO

Destilat za energetske enote letalskih turbin. Ima enake značilnosti destilacije med 150 °C in 300 °C (običajno ne nad 250 °C) in plamenišče kot kerozin. Poleg tega ima nekatere posebnosti (npr. zmrzišče), ki jih je določilo Mednarodno združenje letalskih prevoznikov. Zajema sestavine za mešanje s kerozinom. Reaktivno letalsko gorivo je agregat, enak vsoti mešanic z biokerozinom za reaktivne motorje (biokerozin za reaktivne motorje v kerozinskem reaktivnem gorivu) in nebiološkim kerozinom za reaktivne motorje.

3.4.15.1   Mešanica z biokerozinom za reaktivne motorje (biokerozin za reaktivne motorje v kerozinskem reaktivnem gorivu)

Biokerozin za reaktivne motorje, primešan kerozinskemu reaktivnemu gorivu).

3.4.15.2   Nebiološki kerozin za reaktivne motorje

Preostanek kerozinskega reaktivnega goriva – kerozinsko reaktivno gorivo brez primešanega biokerozina za reaktivne motorje (predvsem kerozinsko reaktivno gorivo fosilnega izvora).

3.4.16   DRUGI KEROZINI

Rafinirani naftni destilat, ki se uporablja v drugih sektorjih kot v letalskem prometu. Destilacija poteka med 150 °C in 300 °C.

3.4.17   PLINSKO OLJE/DIZELSKO GORIVO (DESTILAT KURILNEGA OLJA)

Plinsko olje/dizelsko gorivo je predvsem vmesni destilat, pridobljen z destilacijo med 180 °C in 380 °C. Zajema sestavine za mešanje. Na voljo je več kakovostnih stopenj, odvisno od uporabe. Plinsko olje/dizelsko gorivo zajema dizelsko gorivo za dizelske motorje avtomobilov in tovornjakov s kompresijskim vžigom. Zajema lahko olje za ogrevanje za industrijsko in komercialno rabo, plinsko olje za pogon plovil in plinsko olje za železniški promet, drugo plinsko olje, vključno s težkimi plinskimi olji, ki so pridobljena z destilacijo med 380 °C in 540 °C in ki se uporabljajo kot petrokemične surovine. Plinsko olje/dizelsko gorivo je agregat, enak vsoti mešanic z biodizli (biodizli v plinskem olju/dizelskem gorivu) in nebiološkimi dizli.

3.4.17.1   Mešanica z biodizli (biodizli v plinskem olju/dizelskem gorivu)

Biodizli, primešani plinskemu olju/dizelskemu gorivu.

3.4.17.2   Nebiološki dizli

Preostanek plinskega olja/dizelskega goriva – plinsko olje/dizelsko gorivo brez primešanih biodizlov (predvsem plinsko olje/dizelsko gorivo fosilnega izvora).

3.4.18   KURILNO OLJE (TEŽKO KURILNO OLJE)

Vsi ostanki (težkih) kurilnih olj (vključno s tistimi, ki so bila pridobljena z mešanjem). Kinematična viskoznost je nad 10 cSt pri 80 °C. Plamenišče je vedno nad 50 °C in gostota je vedno večja od 0,90 kg/l. Kurilno olje je agregat, enak vsoti kurilnega olja z nizko vsebnostjo žvepla in kurilnega olja z visoko vsebnostjo žvepla.

3.4.18.1   Kurilno olje z nizko vsebnostjo žvepla

Kurilno olje z vsebnostjo žvepla manj kot 1 %.

3.4.18.2   Kurilno olje z visoko vsebnostjo žvepla

Kurilno olje z vsebnostjo žvepla 1 % ali več.

3.4.19   BELI ŠPIRIT IN POSEBNI BENCINI (SBP)

Beli špirit in SBP so opredeljeni kot rafinirani vmesni destilati z enakim območjem destilacije kot pri primarnem bencinu/kerozinu. Zajemajo posebne bencine (imenovane tudi SBP; lahka olja, pridobljena z destilacijo med 30 °C in 200 °C na 7 ali 8 kakovostnih stopnjah posebnih bencinov glede na razvrstitev v območju destilacije – kakovostne stopnje so opredeljene glede na temperaturno razliko med destilacijskimi točkami med 5 % in 90 % volumna, kar je največ 60 °C) in beli špirit (posebni bencin s plameniščem nad 30 °C ter destilacijskim območjem med 135 °C in 200 °C).

3.4.20   MAZIVA

Maziva so ogljikovodiki, nastali iz destilatov ali ostanka; uporabljajo se pretežno za zmanjševanje trenja med površinami. Zajete so vse končne oblike mazivnih olj, od vretenskega do cilindričnega olja in olj, ki se uporabljajo v masteh, motornih oljih in vseh kakovostnih stopnjah osnovnih olj za maziva.

3.4.21   BITUMEN

Trd, poltrd ali viskozen ogljikovodik koloidne strukture, rjave do črne barve; je ostanek destilacije surove nafte, pridobljen z vakuumsko destilacijo ostankov olj pri atmosferski destilaciji. Bitumen se pogosto imenuje asfalt in se uporablja predvsem za gradnjo cest in strešni material. Sem spadata tekoči in rezan bitumen.

3.4.22   PARAFINSKI VOSKI

To so nasičeni alifatski ogljikovodiki. Ti voski so ostanki, pridobljeni pri odstranjevanju voska v mazivnih oljih. Imajo kristalinsko strukturo, ki je bolj ali manj groba, glede na kakovostno stopnjo. Njihove glavne lastnosti: so brez barve in vonja, prosojni, s tališčem nad 45 °C.

3.4.23   PETROLKOKS

Črni trdni stranski proizvod, dobljen zlasti s krekiranjem in karbonizacijo ostankov surovine, iz ostankov vakuumske destilacije, katrana in smol v procesih, kot je prekinjeno ali neprekinjeno koksanje (delayed coking ali fluid coking). Sestoji predvsem iz ogljika (90 do 95 %) in ima nizko vsebnost pepela. Uporablja se kot surovina v koksarnah v jeklarski industriji, za ogrevanje, za izdelavo elektrod in proizvodnjo kemikalij. Dve najpomembnejši kakovostni stopnji sta ‚surovi koks‘ in ‚kalcinirani koks‘. Zajema ‚koks kot katalizator‘, ki se med rafiniranjem nalaga na katalizator; ta koks ni obnovljiv in se običajno uporabi za rafinerijsko gorivo.

3.4.24   DRUGI PROIZVODI

Vsi drugi proizvodi, ki zgoraj niso bili posebej navedeni, na primer katran in žveplo. Zajemajo aromate (npr. BTX ali benzen, toluen in ksilen) in nenasičene ogljikovodike (npr. propilen), proizvedene v rafinerijah.

3.5   Obnovljivi viri energije in odpadki

3.5.1   HIDROENERGIJA

Potencialna in kinetična energija vode, pretvorjena v električno energijo v hidroelektrarnah. Hidroenergija je agregat, enak vsoti pravih hidroelektrarn, mešanih hidroelektrarn in črpalnih hidroelektrarn.

3.5.1.1   Prave hidroelektrarne

Hidroelektrarne, ki uporabljajo le neposredni pritok naravne vode in nimajo zmogljivosti za črpanje (črpanje vode iz nižje lege v višjo).

3.5.1.2   Mešane hidroelektrarne

Hidroelektrarne s pritokom naravne vode v višji rezervoar, pri čemer se lahko uporablja del opreme ali vsa oprema za črpanje vode iz nižje lege v višjo; proizvedena električna energija je rezultat pritoka naravne vode in vode, predhodno načrpane iz nižje lege v višjo.

3.5.1.3   Prave črpalne hidroelektrarne

Hidroelektrarne brez pritoka naravne vode v višji rezervoar; velika večina vode za proizvodnjo električne energije je bila predhodno načrpana iz nižje lege v višjo; deževje in sneženje nista vključena.

3.5.2   GEOTERMALNA ENERGIJA

Geotermalna energija je toplota, ki se oddaja iz notranjosti Zemlje, običajno v obliki vroče vode ali pare. Ne vključuje zunanje toplote, zajete s toplotnimi črpalkami s talnim virom toplote. Proizvodnja geotermalne energije predstavlja razliko med entalpijo tekočine, načrpane iz vrtine, in končne odpadne tekočine.

3.5.3   SONČNA ENERGIJA

Sončna energija je agregat, enak vsoti fotovoltaike in sončne termične energije.

3.5.3.1   Fotovoltaika

Sončna svetloba, pretvorjena v električno energijo s pomočjo sončnih celic, ki ob stiku s svetlobo proizvajajo električno energijo. Navesti je treba vso proizvedeno električno energijo (vključno s proizvodnjo v majhnem obsegu in obrati, ločenimi od omrežja).

3.5.3.2   Sončna termična energija

Toplota, pridobljena iz sončnega sevanja (sončne svetlobe) in izkoriščena za uporabno pridobivanje energije. To na primer vključuje elektrarne na sončno termično energijo in aktivne sisteme za proizvodnjo sanitarne tople vode ali ogrevanje prostorov stavb. Ta proizvodnja energije je toplota, ki je na voljo prenosniku toplote, tj. nastala sončna energija z odšteto optično izgubo in izgubo na zbiralnikih. Sončna energija, pridobljena s pasivnimi sistemi za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo stavb, se ne navede; navede se le sončna energija, pridobljena z aktivnimi sistemi.

3.5.4   ENERGIJA PLIMOVANJA, VALOV, MORJA

Mehanska energija, pridobljena iz gibanja plimovanja, valov ali morskih tokov in uporabljena za proizvodnjo električne energije.

3.5.5   VETRNA ENERGIJA

Kinetična energija, uporabljena za proizvodnjo električne energije v vetrnih turbinah. Vetrna energija je agregat, enak vsoti vetrne energije, pridobljene na kopnem, in vetrne energije, pridobljene na morju.

3.5.5.1   Vetrna energija, pridobljena na kopnem

Proizvodnja električne energije z vetrom na kopnem (na celini, vključno z jezeri in drugimi celinskimi vodnimi telesi).

3.5.5.2   Vetrna energija, pridobljena na morju

Proizvodnja električne energije na morju (npr. morje, ocean in umetni otoki). V zvezi s proizvodnjo vetrne energije na morju zunaj teritorialnih voda zadevnega ozemlja se upoštevajo vsi obrati v izključni ekonomski coni države.

3.5.6   INDUSTRIJSKI ODPADKI (NEOBNOVLJIVI)

Poroča se o industrijskih neobnovljivih odpadkih, ki so neposredno sežgani v posebnih obratih za smotrno uporabo energije. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Odpadki, ki so bili sežgani, ne da bi se pri tem proizvedla energija, se ne navedejo. Obnovljive industrijske odpadke je treba navesti v kategoriji biogoriv, ki jih najbolje opisuje.

3.5.7   KOMUNALNI ODPADKI

Odpadki, ki jih proizvedejo gospodinjstva, bolnišnice in terciarni sektor (na splošno vsi odpadki, podobni gospodinjskim odpadkom), neposredno sežgani v posebnih obratih za smotrno uporabo energije. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Odpadki, ki so bili sežgani, ne da bi se pri tem proizvedla energija, se ne navedejo. Komunalni odpadki so agregat, enak vsoti obnovljivih in neobnovljivih komunalnih odpadkov.

3.5.7.1   Obnovljivi komunalni odpadki

Količina komunalnih odpadkov biološkega izvora.

3.5.7.2   Neobnovljivi komunalni odpadki

Količina komunalnih odpadkov nebiološkega izvora.

3.5.8   BIOGORIVA

Biogoriva so agregat, enak vsoti trdnih biogoriv, bioplina in tekočih biogoriv. Biogoriva, ki se uporabljajo za neenergetske namene, so izključena iz področja uporabe statistik energetike (npr. les, ki se uporablja v gradbeništvu ali za izdelavo pohištva, biomazivo za mazanje motorja in biobitumen, ki se uporablja za cestne površine).

3.5.8.1   Trdna biogoriva

Zajema trdni organski, nefosilni material biološkega izvora (imenovan tudi biomasa), ki se lahko uporabi kot gorivo za proizvodnjo toplote ali električne energije. Trdna biogoriva so agregat, enak vsoti oglja, lesnega goriva, lesnih odpadkov in stranskih proizvodov, črnega luga, odpadkov sladkornega trsa, živalskih odpadkov, drugih rastlinskih materialov in ostankov ter obnovljivih industrijskih odpadkov.

3.5.8.1.1   Oglje

Oglje je gorivo, proizvedeno iz trdnih biogoriv – trden ostanek destruktivne destilacije in pirolize lesa ter drugih rastlinskih materialov.

3.5.8.1.2   Lesno gorivo, lesni odpadki in stranski proizvodi

Lesno gorivo ali drva (v obliki hlodov, dračja, peletov ali iveri), pridobljena iz naravnih ali upravljanih gozdov ali posameznih dreves. Zajeti so lesni odpadki, ki se uporabljajo kot gorivo in pri katerih je uporabljena prvotna sestava lesa; sem spadajo tudi leseni peleti. Oglje in črni lug nista zajeta. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.1.2.1   Leseni peleti

Leseni peleti so cilindrični proizvod, ki je s kompresijo aglomeriran iz lesnih odpadkov.

3.5.8.1.3   Črni lug

Energija iz nealkalnega luga, dobljenega iz gnilišč med proizvodnjo sulfata ali kavstične celuloze, ki je potrebna za izdelavo papirja. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.1.4   Odpadki sladkornega trsa

Gorivo, pridobljeno iz vlaknin, ki ostanejo po ekstrakciji soka pri predelavi sladkornega trsa. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.1.5   Živalski odpadki

Energija iz živalskih izločkov, ostankov mesa in rib, ki se v posušeni obliki neposredno uporabljajo kot gorivo. To ne zajema odpadkov, ki se uporabljajo v obratih za anaerobno fermentacijo. Gorivni plini iz teh obratov se navedejo v okviru bioplinov. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.1.6   Drugi rastlinski materiali in ostanki

Biogoriva, ki niso opredeljena drugje in vključujejo slamo, zelenjavne olupke, luščine zemeljskih oreščkov, dračje, ki ostane po obrezovanju, oljčne tropine in druge odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju, obdelavi in predelavi rastlin. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.1.7   Obnovljivi industrijski odpadki

Trdni obnovljivi industrijski odpadki, neposredno sežgani v posebnih obratih za smotrno uporabo energije (med drugim na primer delež naravne gume v pnevmatikah iz odpadne gume ali delež naravnih vlaken v odpadkih iz tekstila – iz kategorij odpadkov 07.3 in 07.6, kot sta opredeljeni v Uredbi (ES) št. 2150/2002 o statistiki odpadkov). Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.2   Bioplin

Plin, ki je sestavljen predvsem iz metana in ogljikovega dioksida, je proizveden z anaerobno presnovo biomase ali termično obdelavo biomase, vključno z biomaso in odpadki. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Bioplin je agregat, enak vsoti deponijskega plina, plina iz čistilnih naprav, drugih bioplinov, proizvedenih z anaerobno presnovo, in bioplinov, proizvedenih s termičnimi postopki.

3.5.8.2.1   Deponijski plin

Bioplin, proizveden z anaerobno presnovo deponijskih odpadkov.

3.5.8.2.2   Plin iz čistilnih naprav

Bioplin, proizveden z anaerobno fermentacijo blata iz čistilnih naprav.

3.5.8.2.3   Drugi bioplini, proizvedeni z anaerobno presnovo

Bioplin, proizveden z anaerobno fermentacijo živalskega blata in odpadkov iz klavnic, pivovarn in ostale agroživilske industrije.

3.5.8.2.4   Bioplini, proizvedeni s termičnimi postopki

Bioplin, proizveden s termično obdelavo (z uplinjenjem ali pirolizo) biomase.

3.5.8.3   Tekoča biogoriva

Ta kategorija zajema vsa tekoča goriva naravnega izvora (npr. goriva, proizvedena iz biomase in/ali biorazgradljivega dela odpadkov), ki so primerna za mešanje s tekočimi gorivi fosilnega izvora ali nadomestitev teh goriv. V tej kategoriji je treba navesti količine čistih tekočih biogoriv, ki niso bile mešane s fosilnimi gorivi. Pri posebnih primerih pri uvozu in izvozu tekočih biogoriv se upošteva samo trgovanje s količinami, ki niso bile mešane s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki); trgovanje s tekočimi biogorivi, ki so bila mešana s transportnimi gorivi, je treba navesti v kategoriji naftnih derivatov. Navedejo se le tekoča biogoriva, uporabljena za energetske namene – neposredno sežgana ali mešana s fosilnimi gorivi. Tekoča biogoriva so agregat, enak vsoti biobencina, biodizla, biokerozina za reaktivne motorje in drugih tekočih biogoriv.

3.5.8.3.1   Biobencin

Tekoča biogoriva, primerna za mešanje z motornim bencinom fosilnega izvora ali nadomestitev tega bencina.

3.5.8.3.1.1   Bioetanol

Etanol kot sestavina biobencina.

3.5.8.3.2   Biodizli

Tekoča biogoriva, primerna za mešanje s plinskim oljem/dizelskim gorivom fosilnega izvora ali nadomestitev tega olja/goriva.

3.5.8.3.3   Biokerozin za reaktivne motorje

Tekoča biogoriva, primerna za mešanje s kerozinom za reaktivne motorje fosilnega izvora ali nadomestitev tega kerozina.

3.5.8.3.4   Druga tekoča biogoriva

Tekoča biogoriva, ki niso zajeta v nobeni od navedenih kategorij.

3.5.9   TOPLOTA OKOLJA

Toplotna energija pri koristni temperaturni ravni, pridobljena (zajeta) s toplotnimi črpalkami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno ali drugačno pomožno energijo. Ta toplotna energija je lahko shranjena v zunanjem zraku, pod trdnim zemeljskim površjem ali v površinskih vodah. Sporočene vrednosti temeljijo na isti metodologiji, ki se uporablja pri poročanju o toplotni energiji, zajeti s toplotnimi črpalkami, v skladu z Direktivo 2009/28/ES, vendar je treba vključiti vse toplotne črpalke, ne glede na njihovo raven zmogljivosti.

„PRILOGA B

LETNA STATISTIKA ENERGETIKE

V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za zbiranje statističnih podatkov o energetiki.

Za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	obdobje poročanja: obdobje poročanja o navedenih podatkih je koledarsko leto (od 1. januarja do 31. decembra), pri čemer je treba začeti z referenčnim letom 2017;

(b)	pogostost: podatki se sporočijo vsako leto;

(c)	rok za pošiljanje podatkov: podatki se pošljejo do 30. novembra v letu, ki sledi poročevalnemu letu;

(d)	oblika pošiljanja podatkov: oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat;

(e)	metoda pošiljanja podatkov: podatki se pošljejo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.

1.   TRDNA FOSILNA GORIVA IN INDUSTRIJSKI PLINI

1.1   Zadevni energenti

Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz poglavja 3.1 Priloge A. PREMOG (trdna fosilna goriva in industrijski plini)

1.2   Seznam agregatov

Če ni določeno drugače, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

1.2.1   OSKRBA

1.2.1.1   Proizvodnja

1.2.1.1.1   Pridobivanje s podzemnimi kopi

Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog in lignit.

1.2.1.1.2   Pridobivanje z dnevnimi kopi

Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog in lignit.

1.2.1.2   Količine, prejete iz drugih virov

Razlikovati je treba med dvema podkategorijama:

—	predelano blato, zdrob in ostali nižjekakovostni proizvodi iz premoga, ki jih ni mogoče razporediti po vrsti premoga. To zajema premog, pridobljen iz kupov jalovine in drugih posod za odpadke;

—	količine, prejete iz drugih virov.

1.2.1.3   Količine, prejete iz drugih virov: iz naftnih derivatov

Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto ter naftni skrilavec in katranski pesek.

1.2.1.4   Količine, prejete iz drugih virov: iz zemeljskega plina

Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto ter naftni skrilavec in katranski pesek.

1.2.1.5   Količine, prejete iz drugih virov: iz obnovljivih virov

Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto ter naftni skrilavec in katranski pesek.

1.2.1.6   Uvoz

1.2.1.7   Izvoz

1.2.1.8   Mednarodna pomorska skladišča

1.2.1.9   Spremembe zalog

1.2.2   SEKTOR TRANSFORMACIJE

1.2.2.1   Samo elektrarne po glavni dejavnosti

1.2.2.2   Proizvajalci po glavni dejavnosti – termoelektrarne-toplarne (enote TE-TO)

1.2.2.3   Samo toplarne po glavni dejavnosti

1.2.2.4   Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo

1.2.2.5   Enote TE-TO samoproizvajalke

1.2.2.6   Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto

1.2.2.7   Briketarne

1.2.2.8   Koksarne

1.2.2.9   Obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.2.2.10   Plinarne

1.2.2.11   Plavži

1.2.2.12   Utekočinjanje premoga

1.2.2.13   Za mešani zemeljski plin

1.2.2.14   Drugje neopredeljeno – transformacija

1.2.3   ENERGETSKI SEKTOR

1.2.3.1   Elektrarne, TE-TO in toplarne

1.2.3.2   Rudniki premoga

1.2.3.3   Briketarne

1.2.3.4   Koksarne

1.2.3.5   Obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.2.3.6   Plinarne

1.2.3.7   Plavži

1.2.3.8   Naftne rafinerije

1.2.3.9   Utekočinjanje premoga

1.2.3.10   Drugje neopredeljeno – energetika

1.2.4   IZGUBE PRI DISTRIBUCIJI

Izgube pri distribuciji zajemajo tudi izgorevanje industrijskih plinov.

1.2.5   NEENERGETSKA RABA

1.2.5.1   Industrijski sektor, sektor transformacije in energetski sektor

Neenergetska raba v vseh industrijskih podsektorjih, podsektorjih transformacije in energetskih podsektorjih, na primer poraba premoga za proizvodnjo metanola ali amoniaka.

1.2.5.1.1   Kemični in petrokemični sektor

Oddelka 20 in 21 NACE Rev. 2. Neenergetska raba premoga vključuje uporabo kot surovine za proizvodnjo gnojil in kot surovine za druge petrokemične proizvode.

1.2.5.2   Prometni sektor

Neenergetska raba v vseh prometnih podsektorjih.

1.2.5.3   Drugi sektorji

Neenergetska raba v komercialnih in javnih storitvah, gospodinjstvu, kmetijstvu in drugih drugje neopredeljenih sektorjih.

1.2.6   KONČNA PORABA ENERGIJE – INDUSTRIJSKI SEKTOR

1.2.6.1   Železo in jeklo

1.2.6.2   Kemikalije in petrokemija

1.2.6.3   Neželezne kovine

1.2.6.4   Nekovinski minerali

1.2.6.5   Transportna oprema

1.2.6.6   Stroji

1.2.6.7   Pridobivanje rudnin in kamnin

1.2.6.8   Hrana, pijače in tobačni izdelki

1.2.6.9   Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

1.2.6.10   Les in izdelki iz lesa

1.2.6.11   Gradbeništvo

1.2.6.12   Tekstilije in usnje

1.2.6.13   Drugje neopredeljeno – industrija

1.2.7   KONČNA PORABA ENERGIJE – PROMETNI SEKTOR

1.2.7.1   Železniški promet

1.2.7.2   Notranja plovba

1.2.7.3   Drugje neopredeljeno – promet

1.2.8   KONČNA PORABA ENERGIJE – DRUGI SEKTORJI

1.2.8.1   Komercialne in javne storitve

1.2.8.2   Gospodinjstva

1.2.8.2.1   Gospodinjstva: ogrevanje prostorov

1.2.8.2.2   Gospodinjstva: hlajenje prostorov

1.2.8.2.3   Gospodinjstva: ogrevanje vode

1.2.8.2.4   Gospodinjstva: kuhanje

1.2.8.2.5   Gospodinjstva: druge končne uporabe

1.2.8.3   Kmetijstvo/gozdarstvo

1.2.8.4   Ribištvo

1.2.8.5   Drugje neopredeljeno – drugo

1.2.9   UVOZ PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI

Sporočita se uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi. Za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, brikete iz črnega premoga, koks za koksarne, katran črnega premoga, brikete iz rjavega premoga, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.

1.2.10   KALORIČNE VREDNOSTI

Velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, brikete iz črnega premoga, koks za koksarne, plinski koks, katran črnega premoga, brikete iz rjavega premoga, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.

Za naslednje agregate se navedejo bruto in neto kalorične vrednosti:

1.2.10.1   Proizvodnja

1.2.10.2   Uvoz

1.2.10.3   Izvoz

1.2.10.4   Porabljeno v koksarnah

1.2.10.5   Porabljeno v plavžih

1.2.10.6   Porabljajo ga proizvajalci po glavni dejavnosti, ki proizvajajo samo električno energijo ali samo toploto, in enote TE-TO.

1.2.10.7   Porabljeno v industriji

1.2.10.8   Za druge namene

1.3   Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah), razen: za industrijske pline (plin iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin, drugi pridobljeni plini), katerih sporočena količina mora biti izražena v TJ GCV (teradžulih na osnovi bruto kaloričnih vrednosti).

Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megadžulih na tono).

1.4   Odstopanja in izjeme

Ni relevantno.

2.   ZEMELJSKI PLIN

2.1   Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o zemeljskem plinu.

2.2   Seznam agregatov

V zvezi z zemeljskim plinom je treba navesti naslednji seznam agregatov.

2.2.1   SEKTOR OSKRBE

Navedene količine za sektor oskrbe so izražene v volumskih in energijskih enotah ter bruto in neto kaloričnih vrednostih.

2.2.1.1   Domača proizvodnja

Vključuje proizvodnjo na morju.

2.2.1.1.1   Vezani plin

Zemeljski plin, pridobljen skupaj s surovo nafto.

2.2.1.1.2   Nevezani plin

Zemeljski plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju.

2.2.1.1.3   Treskavi plin

Metan, pridobljen v rudnikih premoga ali v premogovem sloju, prenesen na površino po cevovodih in porabljen v premogovnikih ali doveden do potrošnikov po cevovodih.

2.2.1.2   Količine, prejete iz drugih virov

2.2.1.2.1   Količine, prejete iz drugih virov: nafta in naftni derivati

2.2.1.2.2   Količine, prejete iz drugih virov: premog

2.2.1.2.3   Količine, prejete iz drugih virov: obnovljivi viri energije

2.2.1.3   Uvoz

2.2.1.4   Izvoz

2.2.1.5   Mednarodna pomorska skladišča

2.2.1.6   Spremembe zalog

2.2.1.7   Bruto domača poraba

2.2.1.8   Obnovljivi plin

Začetne in končne ravni zalog se navedejo ločeno kot zaloge na nacionalnem ozemlju ali zaloge, hranjene v tujini. Raven zalog pomeni količine plina za dostavo med ciklusom dodajanja in odvzemanja zalog. To velja za obnovljivi zemeljski plin, skladiščen v posebnih skladiščnih prostorih (izčrpana plinska in/ali naftna nahajališča, vodonosnik, solne jame, mešane jame ali drugo), in za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina. Varovalni plin se ne upošteva. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

2.2.1.9   Plin, izpuščen v ozračje

Količina plina, izpuščenega v ozračje na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

2.2.1.10   Plin, ki je bil sežgan

Količina plina, sežganega na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

2.2.2   SEKTOR TRANSFORMACIJE

2.2.2.1   Samo elektrarne po glavni dejavnosti

2.2.2.2   Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo

2.2.2.3   Enote TE-TO po glavni dejavnosti

2.2.2.4   Enote TE-TO samoproizvajalke

2.2.2.5   Samo toplarne po glavni dejavnosti

2.2.2.6   Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto

2.2.2.7   Plinarne

2.2.2.8   Koksarne

2.2.2.9   Plavži

2.2.2.10   Pretvorba plina v tekočine

2.2.2.11   Neopredeljeno – transformacija

2.2.3   ENERGETSKI SEKTOR

2.2.3.1   Rudniki premoga

2.2.3.2   Pridobivanje nafte in plina

2.2.3.3   Poraba v rafinerijah nafte

2.2.3.4   Koksarne

2.2.3.5   Plavži

2.2.3.6   Plinarne

2.2.3.7   Elektrarne, TE-TO in toplarne

2.2.3.8   Utekočinjanje (LNG) ali uplinjanje

2.2.3.9   Pretvorba plina v tekočine

2.2.3.10   Drugje neopredeljeno – energetika

2.2.4   IZGUBE PRI DISTRIBUCIJI

2.2.5   PROMETNI SEKTOR

Končna poraba energije in končna neenergetska poraba se za naslednje agregate navedeta ločeno.

2.2.5.1   Cestni promet

2.2.5.2   Cevovodni transport

2.2.5.3   Drugje neopredeljeno – promet

2.2.6   INDUSTRIJSKI SEKTOR

Končna poraba energije in končna neenergetska poraba se za naslednje agregate navedeta ločeno.

2.2.6.1   Železo in jeklo

2.2.6.2   Kemikalije in petrokemija

2.2.6.3   Neželezne kovine

2.2.6.4   Nekovinski minerali

2.2.6.5   Transportna oprema

2.2.6.6   Stroji

2.2.6.7   Pridobivanje rudnin in kamnin

2.2.6.8   Hrana, pijače in tobačni izdelki

2.2.6.9   Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.2.6.10   Les in izdelki iz lesa

2.2.6.11   Gradbeništvo

2.2.6.12   Tekstilije in usnje

2.2.6.13   Drugje neopredeljeno – industrija

2.2.7   DRUGI SEKTORJI

Končna poraba energije in končna neenergetska poraba se za naslednje agregate navedeta ločeno.

2.2.7.1   Komercialne in javne storitve

2.2.7.2   Gospodinjstva

2.2.7.2.1   Gospodinjstva: ogrevanje prostorov

2.2.7.2.2   Gospodinjstva: hlajenje prostorov

2.2.7.2.3   Gospodinjstva: ogrevanje vode

2.2.7.2.4   Gospodinjstva: kuhanje

2.2.7.2.5   Gospodinjstva: druge končne uporabe

2.2.7.3   Kmetijstvo/gozdarstvo

2.2.7.4   Ribištvo

2.2.7.5   Drugje neopredeljeno – drugo

2.2.8   UVOZ PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI

Navesti je treba količine skupnega zemeljskega plina in delež utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), in sicer po državah izvora za uvoz in po namembnih državah za izvoz.

2.2.9   ZMOGLJIVOSTI ZA SKLADIŠČENJE PLINA

Navedejo se ločeno kot prostori za skladiščenje plina in terminali za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) (pri čemer je treba razlikovati tudi med uvoznimi in izvoznimi terminali za LNG).

2.2.9.1   Ime

Ime lokacije skladiščnega prostora ali terminala za LNG.

2.2.9.2   Vrsta (samo za prostore za skladiščenje plina)

Vrsta skladiščnega prostora, na primer izčrpano plinsko polje, vodonosnik, solne jame itd.

2.2.9.3   Obratovalna zmogljivost

Za prostore za skladiščenje plina: skupna zmogljivost za skladiščenje plina, od česar se odšteje varovalni plin. Varovalni plin je skupna količina plina, stalno potrebnega za vzdrževanje primernega tlaka v rezervoarjih za podzemno skladiščenje in ustrezno nabavo skozi ciklus odvzemanja zalog.

Za terminale za LNG: skupna zmogljivost za skladiščenje plina, izražena kot ekvivalent plina.

2.2.9.4   Največji odvod

Najvišja raven odvoda plina iz zadevnega skladiščnega prostora; to ustreza največji kapaciteti odjema.

2.2.9.5   Zmogljivost za ponovno uplinjanje ali utekočinjanje (samo za terminale za LNG)

Za uvozne terminale je treba navesti zmogljivost za ponovno uplinjanje, za izvozne terminale pa zmogljivost za utekočinjanje.

2.3   Merske enote

Količine zemeljskega plina se navedejo po svoji energijski vrednosti, tj. v TJ, na osnovi bruto kalorične vrednosti. Kadar se zahtevajo fizične količine, je enota 106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa).

Kalorične vrednosti se navedejo v kJ/m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa).

Obratovalna zmogljivost se navede v 106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa).

Največji odvod ter zmogljivost za ponovno uplinjanje ali utekočinjanje se navedejo v 106 m3/dan pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa).

3.   ELEKTRIČNA ENERGIJA IN TOPLOTA

3.1   Zadevni energenti

To poglavje zajema toploto in električno energijo.

3.2   Seznam agregatov

Če ni določeno drugače, se v zvezi s toploto in električno energijo navede naslednji seznam agregatov.

3.2.1   PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE

V tem poglavju veljajo naslednje posebne opredelitve za agregate v zvezi z električno energijo in toploto:

—   bruto proizvodnja električne energije: vsota električne energije, proizvedene v vseh zadevnih postajah za proizvodnjo električne energije (vključno s črpalnimi hidroelektrarnami) in merjene na izhodnih sponkah glavnih generatorjev;

—   bruto proizvodnja toplote: skupna količina toplote, proizvedene v obratu, vključno s toploto za pomožne naprave, ki uporabljajo vročo tekočino (ogrevanje prostorov, ogrevanje z utekočinjenim gorivom itd.), z izgubami pri izmenjavi toplote v obratu/mreži, pa tudi s toploto, uporabljeno kot primarno obliko energije v kemijskih procesih;

—   neto proizvodnja električne energije: bruto proizvodnja električne energije, od katere se odštejejo električna energija, ki jo porabijo pomožne naprave za proizvodnjo električne energije, in izgube v glavnih transformatorjih;

—   neto proizvodnja toplote: količina toplote, dobavljene v distribucijsko omrežje, izračunana z merjenjem vstopnih in izstopnih toplotnih tokov.

Agregate iz točk od 3.2.1.1 do 3.2.1.11 je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst elektrarn je treba bruto in neto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za elektrarne, toplarne in enote TE-TO.

3.2.1.1   Jedrska energija

3.2.1.2   Hidroenergija (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

3.2.1.3   Geotermalna energija

3.2.1.4   Sončna energija

3.2.1.5   Energija plimovanja, valov, morja (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

3.2.1.6   Vetrna energija (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

3.2.1.7   Vnetljiva goriva

Goriva, ki se lahko vžgejo ali gorijo, tj. reagirajo s kisikom tako, da se ustvari občutno zvišanje temperature, ter lahko z izgorevanjem neposredno proizvajajo električno energijo in/ali toploto.

3.2.1.8   Toplotne črpalke (se uporablja le v zvezi s toploto)

3.2.1.9   Električni grelci (se uporablja le v zvezi s toploto)

3.2.1.10   Toplota pri kemijskih procesih

Toplota, ki nastaja pri procesih, pri katerih se energija ne dodaja, na primer pri kemijski reakciji. Ni zajeta odpadna toplota, ki nastane pri procesih, v katerih se dodaja energija; to je treba navesti kot toploto, proizvedeno iz ustreznega goriva.

3.2.1.11   Drugi viri

3.2.2   OSKRBA

Navedene količine iz točk 3.2.2.1 in 3.2.2.2 so v skladu z vrednostmi, navedenimi za agregate iz točk od 3.2.1.1 do 3.2.1.11.

3.2.2.1   Skupna bruto proizvodnja

3.2.2.2   Skupna neto proizvodnja

3.2.2.3   Uvoz

Za količine električne energije se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Če je električna energija prepeljana skozi državo, je treba količino te energije navesti tako pri uvozu kot tudi pri izvozu.

3.2.2.4   Izvoz

Glej obrazložitev pod točko 3.2.2.3 ‚Uvoz‘.

3.2.2.5   Poraba toplotnih črpalk (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

3.2.2.6   Poraba električnih grelcev (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

3.2.2.7   Poraba v črpalnih hidroelektrarnah – prave črpalne hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

3.2.2.8   Poraba v črpalnih hidroelektrarnah – mešane hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

3.2.2.9   Poraba za proizvodnjo električne energije (se uporablja le v zvezi s toploto)

3.2.3   IZGUBE PRI DISTRIBUCIJI

Pri električni energiji so vključene izgube v transformatorjih, ki se ne štejejo za sestavni del elektrarn.

3.2.4   KONČNA PORABA ENERGIJE – PROMETNI SEKTOR

Končna poraba energije in končna neenergetska poraba se za naslednje agregate navedeta ločeno.

3.2.4.1   Železniški promet

3.2.4.2   Cevovodni transport

3.2.4.3   Cestni promet

3.2.4.4   Prometni sektor – drugje neopredeljeno

3.2.5   KONČNA PORABA ENERGIJE – DRUGI SEKTORJI

3.2.5.1   Komercialne in javne storitve

3.2.5.2   Gospodinjstva

3.2.5.2.1   Gospodinjstva: ogrevanje prostorov

3.2.5.2.2   Gospodinjstva: hlajenje prostorov

3.2.5.2.3   Gospodinjstva: ogrevanje vode

3.2.5.2.4   Gospodinjstva: kuhanje

3.2.5.2.5   Naprave za razsvetljavo in električne naprave

3.2.5.2.6   Gospodinjstva: druge končne uporabe

3.2.5.3   Kmetijstvo/gozdarstvo

3.2.5.4   Ribištvo

3.2.5.5   Drugje neopredeljeno – drugo

3.2.6   ENERGETSKI SEKTOR

Ne vključuje lastne porabe elektrarn in toplarn, toplotnih črpalk in električnih grelcev.

3.2.6.1   Rudniki premoga

3.2.6.2   Pridobivanje nafte in plina

3.2.6.3   Briketarne

3.2.6.4   Koksarne

3.2.6.5   Obrati za proizvodnjo BKB/PB

3.2.6.6   Plinarne

3.2.6.7   Plavži

3.2.6.8   Naftne rafinerije

3.2.6.9   Jedrska industrija

3.2.6.10   Obrati za utekočinjanje premoga

3.2.6.11   Obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje

3.2.6.12   Obrati za uplinjanje (bioplin)

3.2.6.13   Pretvorba plina v tekočine

3.2.6.14   Obrati za proizvodnjo oglja

3.2.6.15   Drugje neopredeljeno – energetika

3.2.7   INDUSTRIJSKI SEKTOR

3.2.7.1   Železo in jeklo

3.2.7.2   Kemikalije in petrokemija

3.2.7.3   Neželezne kovine

3.2.7.4   Nekovinski minerali

3.2.7.5   Transportna oprema

3.2.7.6   Stroji

3.2.7.7   Pridobivanje rudnin in kamnin

3.2.7.8   Hrana, pijače in tobačni izdelki

3.2.7.9   Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

3.2.7.10   Les in izdelki iz lesa

3.2.7.11   Gradbeništvo

3.2.7.12   Tekstilije in usnje

3.2.7.13   Drugje neopredeljeno – industrija

3.2.8   NETO PROIZVODNJA SAMOPROIZVAJALCEV

Neto proizvodnjo električne energije in neto proizvodnjo toplote samoproizvajalcev je treba navesti ločeno za elektrarne, toplarne in enote TE-TO za naslednje obrate ali dejavnosti:

3.2.8.1   Energetski sektor: rudniki premoga

3.2.8.2   Energetski sektor: pridobivanje nafte in plina

3.2.8.3   Energetski sektor: briketarne

3.2.8.4   Energetski sektor: koksarne

3.2.8.5   Energetski sektor: obrati za proizvodnjo BKB/PB

3.2.8.6   Energetski sektor: plinarne

3.2.8.7   Energetski sektor: plavži

3.2.8.8   Energetski sektor: naftne rafinerije

3.2.8.9   Energetski sektor: obrati za utekočinjanje premoga

3.2.8.10   Energetski sektor: obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje

3.2.8.11   Energetski sektor: obrati za uplinjanje (bioplin)

3.2.8.12   Energetski sektor: pretvorba plina v tekočine

3.2.8.13   Energetski sektor: obrati za proizvodnjo oglja

3.2.8.14   Energetski sektor: drugje neopredeljeno – energetika

3.2.8.15   Industrijski sektor: železo in jeklo

3.2.8.16   Industrijski sektor: kemikalije in petrokemija

3.2.8.17   Industrijski sektor: neželezne kovine

3.2.8.18   Industrijski sektor: nekovinski minerali

3.2.8.19   Industrijski sektor: Transportna oprema

3.2.8.20   Industrijski sektor: Stroji

3.2.8.21   Industrijski sektor: Pridobivanje rudnin in kamnin

3.2.8.22   Industrijski sektor: hrana, pijače in tobačni izdelki

3.2.8.23   Industrijski sektor: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

3.2.8.24   Industrijski sektor: les in izdelki iz lesa

3.2.8.25   Industrijski sektor: gradbeništvo

3.2.8.26   Industrijski sektor: tekstilije in usnje

3.2.8.27   Industrijski sektor: drugje neopredeljeno – industrija

3.2.8.28   Prometni sektor: železniški promet

3.2.8.29   Prometni sektor: cevovodni transport

3.2.8.30   Prometni sektor: cestni promet

3.2.8.31   Prometni sektor: drugje neopredeljeno – promet

3.2.8.32   Drugi sektorji: gospodinjstva

3.2.8.32   Drugi sektorji: komercialne in javne storitve

3.2.8.32   Drugi sektorji: kmetijstvo/gozdarstvo

3.2.8.32   Drugi sektorji: ribištvo

3.2.8.32   Drugi sektorji: drugje neopredeljeno – drugo

3.2.9   BRUTO PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE IZ VNETLJIVIH GORIV

Bruto proizvedeno električno energijo, prodano toploto in porabljene količine goriva, vključno z njihovo ustrezno skupno energijo iz goriv, naštetih spodaj, je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst proizvajalcev je treba to proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za elektrarne, toplarne in enote TE-TO.

3.2.9.1   Antracit

3.2.9.2   Premog za koksanje

3.2.9.3   Drugi bituminozni premog

3.2.9.4   Subbituminozni premog

3.2.9.5   Lignit

3.2.9.6   Šota

3.2.9.7   Briketi iz črnega premoga

3.2.9.8   Koks za koksarne

3.2.9.9   Plinski koks

3.2.9.10   Katran črnega premoga

3.2.9.11   BKB (briketi iz rjavega premoga)

3.2.9.12   Plin iz plinarn

3.2.9.13   Koksarniški plin

3.2.9.14   Plavžni plin

3.2.9.15   Drugi pridobljeni plini

3.2.9.16   Proizvodi iz šote

3.2.9.17   Naftni skrilavec in katranski pesek

3.2.9.18   Surova nafta

3.2.9.19   NGL

3.2.9.20   Plin iz rafinerije

3.2.9.21   UNP

3.2.9.22   Primarni bencin

3.2.9.23   Kerozinsko reaktivno gorivo

3.2.9.24   Drugi kerozini

3.2.9.25   Plinsko olje/dizelsko gorivo

3.2.9.26   Kurilno olje

3.2.9.27   Bitumen

3.2.9.28   Petrolkoks

3.2.9.29   Drugi naftni derivati

3.2.9.30   Zemeljski plin

3.2.9.31   Industrijski odpadki

3.2.9.32   Obnovljivi komunalni odpadki

3.2.9.33   Neobnovljivi komunalni odpadki

3.2.9.34   Trdna biogoriva

3.2.9.35   Bioplini

3.2.9.36   Biodizli

3.2.9.37   Biobencin

3.2.9.38   Druga tekoča biogoriva

3.2.10   NAJVEČJA NETO ELEKTRIČNA MOČ

Moč je treba navesti od 31. decembra zadevnega poročevalnega leta. Zajeta je električna moč elektrarn in enot TE-TO. Največjo neto električno moč je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja se zaradi tega zbiranja podatkov predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne.

3.2.10.1   Jedrska energija

3.2.10.2   Prave hidroelektrarne

3.2.10.3   Mešane hidroelektrarne

3.2.10.4   Prave črpalne hidroelektrarne

3.2.10.5   Geotermalna energija

3.2.10.6   Fotovoltaika

3.2.10.7   Sončna termična energija

3.2.10.8   Energija plimovanja, valov, morja

3.2.10.9   Vetrna energija

3.2.10.10   Vnetljiva goriva

3.2.10.10.1   Vrsta proizvodnje: para

3.2.10.10.2   Vrsta proizvodnje: notranje izgorevanje

3.2.10.10.3   Vrsta proizvodnje: plinska turbina

3.2.10.10.4   Vrsta proizvodnje: kombinirani ciklični motorji

3.2.10.10.5   Vrsta proizvodnje: drugo

3.2.10.11   Drugi viri

3.2.11   NAJVEČJA NETO ELEKTRIČNA MOČ GORIV

Največjo neto električno moč goriv je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce ter ločeno za vsako vrsto obrata na eno gorivo ali na različna goriva, navedena spodaj. Sistemi na več goriv zajemajo samo enote, ki lahko stalno delujejo z izgorevanjem več kot ene vrste goriva. Obrate z ločenimi enotami, ki uporabljajo različna goriva, je treba razporediti v ustrezne kategorije obratov na eno gorivo. Za vse obrate na različna goriva je treba dodati podatke o tem, katere vrste goriva so uporabljene kot primarne in katere kot alternativne.

3.2.11.1   Obrati na eno gorivo (za vse kategorije primarnih goriv)

3.2.11.2   Obrati na različna goriva, trdna in tekoča

3.2.11.3   Obrati na različna goriva, trdna goriva in zemeljski plin

3.2.11.4   Obrati na različna goriva, tekoča goriva in zemeljski plin

3.2.11.5   Obrati na različna goriva, trdna in tekoča goriva ter zemeljski plin

3.3   Merske enote

Električna energija se navede v GWh (gigavatnih urah), toplota v TJ (teradžulih), zmogljivost pa v MW (megavatih).

Če je treba poročati tudi o drugih gorivih, se uporabljajo enote za navedbo teh goriv iz ustreznih poglavij te priloge.

4.   NAFTA IN NAFTNI DERIVATI

4.1   Zadevni energenti

Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz poglavja 3.4 Priloge A. NAFTA (surova nafta in naftni derivati)

4.2   Seznam agregatov

Če ni določeno drugače, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

4.2.1   OSKRBA S SUROVO NAFTO, NGL, PETROKEMIČNIMI SUROVINAMI, ADITIVI IN DRUGIMI OGLJIKOVODIKI

Naslednji agregati se navedejo za surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah in druge ogljikovodike:

4.2.1.1   Domača proizvodnja

Se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva.

4.2.1.2   Količine, prejete iz drugih virov.

Se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine.

4.2.1.2.1   Količine, prejete iz drugih virov: iz premoga

4.2.1.2.2   Količine, prejete iz drugih virov: iz zemeljskega plina

4.2.1.2.3   Količine, prejete iz drugih virov: iz obnovljivih virov

4.2.1.3   Povratki iz petrokemičnega sektorja

Uporablja se samo za petrokemične surovine.

4.2.1.4   Prenos proizvodov

Uporablja se samo za petrokemične surovine.

4.2.1.5   Uvoz

Zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL je treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih je treba navesti državo končnega prejema. Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih derivatov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije. Opomba: V tej kategoriji se ne navede trgovanje z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki). Ponoven izvoz nafte, uvožene za predelavo znotraj območij pod carinskim nadzorom, je treba navesti pri izvozu proizvoda iz države, kjer je bila nafta predelana, v namembno državo.

4.2.1.6   Izvoz

Opomba za uvoz (4.2.1.5) se analogno uporablja za izvoz.

4.2.1.7   Neposredna uporaba

4.2.1.8   Spremembe zalog

4.2.1.9   Zabeležena poraba v rafineriji

Količine, izmerjene kot vnos v rafinerijah.

4.2.1.10   Izgube v rafinerijah

Razlika med porabo rafinerije (zabeleženo) in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase.

4.2.1.11   Začetna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju

4.2.1.12   Končna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju

4.2.1.13   Neto kalorična vrednost

4.2.1.13.1   Proizvodnja (se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah)

4.2.1.13.2   Uvoz (se ne uporablja za biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah)

4.2.1.13.3   Izvoz (se ne uporablja za biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah)

4.2.1.13.4   Splošno povprečje

4.2.2   OSKRBA Z NAFTNIMI DERIVATI

Naslednji agregati se uporabljajo za končne proizvode (plin iz rafinerije, etan, UNP, primarni bencin, motorni bencin – vključno z biobencinom, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, kerozinsko reaktivno gorivo – vključno z biogorivom, drugi kerozin, plinsko olje/dizelsko gorivo, kurilno olje z nizko in visoko vsebnostjo žvepla, beli špirit in SBP, maziva, bitumen, parafinski voski, petrolkoks in drugi proizvodi). Neposredno uporabljena surova nafta in NGL se upoštevata pri dostavi končnih proizvodov in reklasifikaciji proizvodov:

4.2.2.1   Prejeti primarni proizvodi

4.2.2.2   Bruto proizvodnja rafinerije

4.2.2.3   Reciklirani proizvodi

4.2.2.4   Rafinerijsko gorivo (naftne rafinerije)

V tej kategoriji je treba navesti tudi goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo.

4.2.2.4.1   Uporabljena v obratih, kjer se proizvaja samo električna energija

4.2.2.4.2   Uporabljena v enotah TE-TO

4.2.2.4.3   Uporabljena v obratih, kjer se proizvaja samo toplota

4.2.2.5   Uvoz

Uporablja se opomba za uvoz (4.2.1.5).

4.2.2.6   Izvoz

Uporablja se opomba za uvoz (4.2.1.5).

4.2.2.7   Mednarodna pomorska skladišča

4.2.2.8   Reklasifikacija proizvodov

4.2.2.9   Prenos proizvodov

4.2.2.10   Spremembe zalog

4.2.2.11   Začetna raven zalog

4.2.2.12   Končna raven zalog

4.2.2.13   Spremembe zalog pri proizvajalcih po glavni dejavnosti

Spremembe zalog v javnih podjetjih, ki niso vštete v ravni in spremembah zalog, navedenih drugje. Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

4.2.2.14   Povprečna neto kalorična vrednost

4.2.3   DOBAVA ZA PETROKEMIČNI SEKTOR

Zabeležena dobava končnih naftnih derivatov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg.

4.2.3.1   Bruto dobava za petrokemični sektor

4.2.3.2   Energetska raba v petrokemičnem sektorju

Količine nafte, porabljene kot gorivo za petrokemične procese, kot je parni kreking.

4.2.3.3   Neenergetska raba v petrokemičnem sektorju

Količine nafte, porabljene v petrokemičnem sektorju za proizvodnjo etilena, propilena, butilena, sinteznega plina, aromatov, butadiena in drugih surovin na osnovi ogljikovodikov v procesih, kot sta parni kreking in parni reforming, in količine, porabljene v obratih za proizvodnjo aromatov. Niso zajete količine nafte, porabljene kot gorivo.

4.2.3.4   Povratki iz petrokemičnega sektorja v rafinerije

4.2.4   SEKTOR TRANSFORMACIJE

Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.4.1   Samo elektrarne po glavni dejavnosti

4.2.4.2   Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo

4.2.4.3   Enote TE-TO po glavni dejavnosti

4.2.4.4   Enote TE-TO samoproizvajalke

4.2.4.5   Samo toplarne po glavni dejavnosti

4.2.4.6   Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto

4.2.4.7   Plinarne/obrati za uplinjanje

4.2.4.8   Mešani zemeljski plin

4.2.4.9   Koksarne

4.2.4.10   Plavži

4.2.4.11   Petrokemična industrija

4.2.4.12   Briketarne

4.2.4.13   Drugje neopredeljeno – transformacija

4.2.5   ENERGETSKI SEKTOR

Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.5.1   Rudniki premoga

4.2.5.2   Pridobivanje nafte in plina

4.2.5.3   Koksarne

4.2.5.4   Plavži

4.2.5.5   Plinarne

4.2.5.6   Lastna poraba elektrarn, TE-TO in toplarn

4.2.5.7   Drugje neopredeljeno – energetika

4.2.6   IZGUBE PRI DISTRIBUCIJI

Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.7   KONČNA PORABA ENERGIJE – INDUSTRIJSKI SEKTOR

Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.7.1   Železo in jeklo

4.2.7.2   Kemikalije in petrokemija

4.2.7.3   Neželezne kovine

4.2.7.4   Nekovinski minerali

4.2.7.5   Transportna oprema

4.2.7.6   Stroji

4.2.7.7   Pridobivanje rudnin in kamnin

4.2.7.8   Hrana, pijače in tobačni izdelki

4.2.7.9   Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

4.2.7.10   Les in izdelki iz lesa

4.2.7.11   Gradbeništvo

4.2.7.12   Tekstilije in usnje

4.2.7.13   Drugje neopredeljeno – industrija

4.2.8   KONČNA PORABA ENERGIJE – PROMETNI SEKTOR

Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.8.1   Mednarodni letalski promet

4.2.8.2   Notranji letalski promet

4.2.8.3   Cestni promet

4.2.8.4   Železniški promet

4.2.8.5   Notranja plovba

4.2.8.6   Cevovodni transport

4.2.8.7   Drugje neopredeljeno – promet

4.2.9   KONČNA PORABA ENERGIJE – DRUGI SEKTORJI

Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.9.1   Komercialne in javne storitve

4.2.9.2   Gospodinjstva

4.2.9.2.1   Gospodinjstva: ogrevanje prostorov

4.2.9.2.2   Gospodinjstva: hlajenje prostorov

4.2.9.2.3   Gospodinjstva: ogrevanje vode

4.2.9.2.4   Gospodinjstva: kuhanje

4.2.9.2.5   Gospodinjstva: druge končne uporabe

4.2.9.3   Kmetijstvo/gozdarstvo

4.2.9.4   Ribištvo

4.2.9.5   Drugje neopredeljeno – drugo

4.2.10   UVOZ PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI

Navedeta se uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi. Uporablja se opomba za uvoz (4.2.1.5).

4.2.11   ZMOGLJIVOST RAFINERIJE

Navede se skupna nacionalna zmogljivost za rafiniranje in razčlenitev letnih zmogljivosti posameznih rafinerij, izražena v tisoč tonah na leto. Sporočijo se naslednje točke:

4.2.11.1   Ime/lokacija

4.2.11.2   Atmosferska destilacija

4.2.11.3   Vakuumska destilacija

4.2.11.4   Kreking (termični)

4.2.11.4.1   Od tega zmanjšanje viskoznosti

4.2.11.4.2   Od tega koksanje

4.2.11.5   Kreking (katalitični)

4.2.11.5.1   Od tega katalitični kreking tekočin

4.2.11.5.2   Od tega: hidrokreking

4.2.11.6   Preoblikovanje

4.2.11.7   Razžvepljevanje

4.2.11.8   Alkilacija, polimerizacija, izomerizacija

4.2.11.9   Etrenje

4.3   Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah). Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megadžulih na tono).

4.4   Izjeme

Ciper je izvzet iz obveznosti poročanja o agregatih, opredeljenih v oddelku 4.2.9 (Končna poraba energije – drugi sektorji); uporabljajo se samo skupne vrednosti. Ciper je izvzet iz obveznosti poročanja o neenergetski uporabi iz oddelkov 4.2.4 (Sektor transformacije), 4.2.5 (Energetski sektor), 4.2.7 (Industrija), 4.2.7.2 (Industrijski sektor – od tega: kemikalije in petrokemija), 4.2.8 (Promet) in 4.2.9 (Drugi sektorji).

5.   OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJA, PRIDOBLJENA IZ ODPADKOV

5.1   Zadevni energenti

Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz poglavja 3.5 Priloge A. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ODPADKI Navedejo se samo količine goriv, porabljene v energetske namene (npr. proizvodnja električne in toplotne energije, izgorevanje z energijsko predelavo, ki se uporablja v premičnih motorjih v prometu in v stacionarnih motorjih). Količine, porabljene v neenergetske namene, se izključijo iz poročanja (npr. les v gradbeništvu in za izdelavo pohištva, uporaba biomaziv za mazanje, uporaba biobitumena za cestne površine). Iz poročanja se izključi tudi pasivna toplotna energija (npr. pasivno ogrevanje stavb s sončno termično energijo).

5.2   Seznam agregatov

Če ni določeno drugače, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku. Toplota okolja (toplotne črpalke) se navede le za naslednje sektorje: sektor transformacije (le za agregate v zvezi s prodano toploto), energetski sektor (le skupna količina, brez podkategorij), industrijski sektor (le skupna količina, brez podkategorij), komercialne in javne storitve, gospodinjstva in drugje neopredeljeno – drugo.

5.2.1   BRUTO PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE

Uporabljata se opredelitvi iz poglavja 3.2.1. Agregate iz točk od 5.2.1.1 do 5.2.1.18 je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst obratov je treba bruto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za elektrarne, toplarne in enote TE-TO.

5.2.1.1   Prave hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

5.2.1.2   Mešane hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

5.2.1.3   Prave črpalne hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

5.2.1.4   Geotermalna energija

5.2.1.5   Fotovoltaika (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

5.2.1.6   Sončna termična energija

5.2.1.7   Energija plimovanja, valov, morja (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

5.2.1.8   Vetrna energija (se uporablja le v zvezi z električno energijo)

5.2.1.9   Vetrna energija, pridobljena na kopnem

5.2.1.10   Vetrna energija, pridobljena na morju

5.2.1.11   Obnovljivi komunalni odpadki

5.2.1.12   Neobnovljivi komunalni odpadki

5.2.1.13   Trdna biogoriva

5.2.1.14   Bioplini

5.2.1.15   Biodizli

5.2.1.16   Biobencin

5.2.1.17   Druga tekoča biogoriva

5.2.1.18   Toplotne črpalke (se uporablja le v zvezi s toploto)

5.2.2   OSKRBA

5.2.2.1   Proizvodnja

5.2.2.2   Uvoz

5.2.2.3   Izvoz

5.2.2.4   Spremembe zalog

5.2.3   SEKTOR TRANSFORMACIJE

5.2.3.1   Samo elektrarne po glavni dejavnosti

5.2.3.2   Proizvajalci po glavni dejavnosti – termoelektrarne-toplarne (enote TE-TO)

5.2.3.3   Samo toplarne po glavni dejavnosti

5.2.3.4   Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo

5.2.3.5   Enote TE-TO samoproizvajalke

5.2.3.6   Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto

5.2.3.7   Briketarne

5.2.3.8   Obrati za proizvodnjo BKB/PB

5.2.3.9   Plinarne

5.2.3.10   Plavži

5.2.3.11   Obrati za mešanje z zemeljskim plinom

5.2.3.12   Za mešanje z motornim bencinom/dizelskim gorivom/kerozinom:

5.2.3.13   Obrati za proizvodnjo oglja

5.2.3.14   Drugje neopredeljeno – transformacija

5.2.4   ENERGETSKI SEKTOR

5.2.4.1   Obrati za uplinjanje (bioplin)

5.2.4.2   Elektrarne, TE-TO in toplarne

5.2.4.3   Rudniki premoga

5.2.4.4   Briketarne

5.2.4.5   Koksarne

5.2.4.6   Naftne rafinerije

5.2.4.7   Obrati za proizvodnjo BKB/PB

5.2.4.8   Plinarne

5.2.4.9   Plavži

5.2.4.10   Obrati za proizvodnjo oglja

5.2.4.11   Drugje neopredeljeno – energetika

5.2.5   IZGUBE PRI DISTRIBUCIJI

5.2.6   KONČNA PORABA ENERGIJE – INDUSTRIJSKI SEKTOR

5.2.6.1   Železo in jeklo

5.2.6.2   Kemikalije in petrokemija

5.2.6.3   Neželezne kovine

5.2.6.4   Nekovinski minerali

5.2.6.5   Transportna oprema

5.2.6.6   Stroji

5.2.6.7   Pridobivanje rudnin in kamnin

5.2.6.8   Hrana, pijače in tobačni izdelki

5.2.6.9   Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

5.2.6.10   Les in izdelki iz lesa

5.2.6.11   Gradbeništvo

5.2.6.12   Tekstilije in usnje

5.2.6.13   Drugje neopredeljeno – industrija

5.2.7   KONČNA PORABA ENERGIJE – PROMETNI SEKTOR

5.2.7.1   Železniški promet

5.2.7.2   Cestni promet

5.2.7.3   Notranja plovba

5.2.7.4   Drugje neopredeljeno – promet

5.2.8   KONČNA PORABA ENERGIJE – DRUGI SEKTORJI

5.2.8.1   Komercialne in javne storitve

5.2.8.2   Gospodinjstva

5.2.8.2.1   Gospodinjstva: ogrevanje prostorov

5.2.8.2.2   Gospodinjstva: hlajenje prostorov

5.2.8.2.3   Gospodinjstva: ogrevanje vode

5.2.8.2.4   Gospodinjstva: kuhanje

5.2.8.2.5   Gospodinjstva: druge končne uporabe

5.2.8.3   Kmetijstvo/gozdarstvo

5.2.8.4   Ribištvo

5.2.8.5   Drugje neopredeljeno – drugo

5.2.9   NAJVEČJA NETO ELEKTRIČNA MOČ

Moč je treba navesti od 31. decembra zadevnega poročevalnega leta. Zajeta je električna moč elektrarn in enot TE-TO. Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja za namene tega zbiranja podatkov se predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne.

5.2.9.1   Prave hidroelektrarne

5.2.9.2   Mešane hidroelektrarne

5.2.9.3   Prave črpalne hidroelektrarne

5.2.9.4   Geotermalna energija

5.2.9.5   Fotovoltaika

5.2.9.6   Sončna termična energija

5.2.9.7   Energija plimovanja, valov, morja

5.2.9.8   Vetrna energija, pridobljena na kopnem

5.2.9.9   Vetrna energija, pridobljena na morju

5.2.9.10   Industrijski odpadki

5.2.9.11   Komunalni odpadki

5.2.9.12   Trdna biogoriva

5.2.9.13   Bioplini

5.2.9.14   Biodizli

5.2.9.15   Biobencin

5.2.9.16   Druga tekoča biogoriva

5.2.10   TEHNIČNE ZNAČILNOSTI

5.2.10.1   Površina zbiralnikov sončne energije

Navesti je treba celotno površino zbiralnikov sončne energije. Površina zbiralnikov sončne energije je povezana s proizvodnjo sončne termične energije; površina zbiralnikov sončne energije, uporabljenih za proizvodnjo električne energije, se ne navede v tej kategoriji (solarna fotonapetostna in koncentrirana sončna energija). Zajeta je površina zbiralnikov sončne energije; glazirani in neglazirani zbiralniki, ploščati zbiralniki in zbiralniki z vakuumskimi cevmi, pri katerih je nosilec energije tekočina ali zrak.

5.2.10.2   Proizvodna zmogljivost za biobencin

5.2.10.3   Proizvodna zmogljivost za biodizle

5.2.10.4   Proizvodna zmogljivost za biokerozin za reaktivne motorje

5.2.10.5   Proizvodna zmogljivost za druga tekoča biogoriva

5.2.10.6   Povprečna neto kalorična vrednost za biobencin

5.2.10.7   Povprečna neto kalorična vrednost za bioetanol

5.2.10.8   Povprečna neto kalorična vrednost za biodizle

5.2.10.9   Povprečna neto kalorična vrednost za biokerozin za reaktivne motorje

5.2.10.10   Povprečna neto kalorična vrednost za druga tekoča biogoriva

5.2.10.11   Povprečna neto kalorična vrednost za oglje

5.2.11   PROIZVODNJA TRDNIH BIOGORIV IN BIOPLINOV

Skupna proizvodnja trdnih biogoriv (razen oglja) se porazdeli med naslednja goriva:

5.2.11.1   Lesno gorivo, lesni odpadki in stranski proizvodi

5.2.11.1.1   Leseni peleti kot del lesnega goriva, lesnih odpadkov in stranskih proizvodov

5.2.11.2   Črni lug

5.2.11.3   Odpadki sladkornega trsa

5.2.11.4   Živalski odpadki

5.2.11.5   Drugi rastlinski materiali in ostanki

5.2.11.6   Obnovljivi industrijski odpadki

Skupna proizvodnja bioplina se porazdeli med naslednje metode proizvodnje:

5.2.11.7   Bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo: deponijski plin

5.2.11.8   Bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo: plin iz čistilnih naprav

5.2.11.9   Bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo: drugi bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo

5.2.11.10   Bioplini, proizvedeni s termičnimi postopki

5.2.12   UVOZ PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI

Sporočita se uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi. Uporablja se za biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle, druga tekoča biogoriva, lesene pelete.

5.3   Merske enote

Električna energija se navede v GWh (gigavatnih urah), toplota v TJ (teradžulih), električna moč pa v MW (megavatih).

Sporočene količine je treba navesti v TJ (teradžulih) na osnovi neto kalorične vrednosti razen za oglje, biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle in druga biogoriva, za katere se navedejo v kt (kilotonah).

Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megadžulih na tono).

Površina zbiralnikov sončne energije je izražena v 1 000 m2.

Proizvodna zmogljivost je izražena v kt (kilotonah) na leto.

6.   LETNA JEDRSKA STATISTIKA

Navesti je treba naslednje podatke o civilni uporabi jedrske energije:

6.1   Seznam agregatov

6.1.1   ZMOGLJIVOST OBOGATITVE

Letna separacijska zmogljivost operativnih obratov za obogatitev (ločevanje uranovih izotopov).

6.1.2   PROIZVODNA ZMOGLJIVOST SVEŽIH GORIVNIH ELEMENTOV

Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo goriva. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva (MOX) niso vključeni.

6.1.3   PROIZVODNA ZMOGLJIVOST OBRATOV ZA PROIZVODNJO MEŠANEGA OKSIDNEGA GORIVA

Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva. Mešano oksidno gorivo vsebuje mešanico plutonija in urana (mešani oksid).

6.1.4   PROIZVODNJA SVEŽIH GORIVNIH ELEMENTOV

Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo jedrskega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva prav tako niso vključeni.

6.1.5   PROIZVODNJA ELEMENTOV MEŠANEGA OKSIDNEGA GORIVA

Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni.

6.1.6   PROIZVODNJA TOPLOTE V JEDRSKIH REAKTORJIH

Skupna količina toplote, proizvedene v jedrskih reaktorjih za proizvodnjo električne energije ali za druge koristne uporabe toplote.

6.1.7   LETNA POVPREČNA IZGORELOST DOKONČNO IZRABLJENIH OBSEVANIH GORIVNIH ELEMENTOV

Izračunana povprečna izgorelost gorivnih elementov, dokončno izrabljenih v jedrskih reaktorjih med zadevnim referenčnim letom. Brez začasno izrabljenih gorivnih elementov, ki bodo pozneje verjetno ponovno napolnjeni.

6.1.8   PROIZVODNJA URANA IN PLUTONIJA V OBRATIH ZA PREDELAVO

Uran in plutonij, proizvedena v referenčnem letu v obratih za predelavo.

6.1.9   ZMOGLJIVOST (URAN IN PLUTONIJ) OBRATOV ZA PREDELAVO

Letna zmogljivost za predelavo urana in plutonija.

6.2   Merske enote

tSWU (tone enot obogatitve urana) za 6.1.1

tHM (tone težkih kovin) za 6.1.4, 6.1.5, 6.1.8

tHM (tone težkih kovin) na leto za 6.1.2, 6.1.3, 6.1.9

TJ (teradžuli) za 6.1.6

GWd/tHM (gigavatni dnevi na tono težkih kovin) za 6.1.7

„PRILOGA C

MESEČNA STATISTIKA ENERGETIKE

V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za mesečno zbiranje statističnih podatkov o energetiki.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.

Za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	obdobje poročanja: obdobje poročanja o navedenih podatkih je koledarski mesec;

(b)	pogostost: podatki se sporočijo vsak mesec;

(c)	oblika pošiljanja podatkov: oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat;

(d)	metoda pošiljanja podatkov: podatki se pošljejo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu.

1.   TRDNA GORIVA

1.1   Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o naslednjih gorivih:

1.1.1

Črni premog

1.1.2

Rjavi premog

1.1.3

Šota

1.1.4

Naftni skrilavec in katranski pesek

1.1.5

Koks za koksarne

1.2   Seznam agregatov

1.2.1   V zvezi s črnim premogom se navedejo naslednji agregati:

1.2.1.1

Proizvodnja

1.2.1.2

Pridelani proizvodi

1.2.1.3

Uvoz

1.2.1.4

Uvoz iz držav zunaj EU

1.2.1.5

Izvoz

1.2.1.6

Začetna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

1.2.1.7

Končna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

1.2.1.8

Dobava za proizvajalce po glavni dejavnosti

1.2.1.9

Dobava za koksarne

1.2.1.10

Dobava za celotno industrijo

1.2.1.11

Dobava za železarsko in jeklarsko industrijo

1.2.1.12

Druga dobava (storitve, gospodinjstva itd.) Količina črnega premoga, dobavljena sektorjem, ki niso posebej omenjeni ali niso del sektorja transformacije, energetskega, industrijskega ali prometnega sektorja.

1.2.2   V zvezi z rjavim premogom, šoto ter naftnim skrilavcem in katranskim peskom je treba navesti naslednje agregate:

1.2.2.1

Proizvodnja

1.2.2.2

Uvoz

1.2.2.3

Izvoz

1.2.2.4

Začetna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

1.2.2.5

Končna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

1.2.2.6

Za šoto se lahko namesto začetne in končne ravni skupnih zalog navedejo spremembe zalog.

1.2.2.7

Dobava za proizvajalce po glavni dejavnosti

1.2.3   V zvezi s koksom za koksarne je treba navesti naslednje agregate:

1.2.3.1

Proizvodnja

1.2.3.3

Uvoz

1.2.3.4

Uvoz iz držav zunaj EU

1.2.3.5

Izvoz

1.2.3.6

Začetna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog proizvajalcev, uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

1.2.3.7

Končna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog proizvajalcev, uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

1.2.3.8

Dobava za železarsko in jeklarsko industrijo

1.3   Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah).

1.4   Rok za pošiljanje podatkov

V treh koledarskih mesecih po poročevalskem mesecu.

2.   ELEKTRIČNA ENERGIJA

2.1   Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o električni energiji.

2.2   Seznam agregatov

V zvezi z električno energijo se navedejo naslednji agregati:

2.2.1   Neto proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah

2.2.2   Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo premog

2.2.3   Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo nafto

2.2.4   Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo plin

2.2.5   Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo gorljive obnovljive vire (kot so trdna biogoriva, bioplini, tekoča biogoriva, obnovljivi komunalni odpadki)

2.2.6   Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo druga neobnovljiva gorljiva goriva (kot so neobnovljivi industrijski odpadki in neobnovljivi komunalni odpadki)

2.2.7   Neto proizvodnja električne energije v pravih hidroelektrarnah

2.2.8   Neto proizvodnja električne energije v mešanih hidroelektrarnah

2.2.9   Neto proizvodnja električne energije v pravih črpalnih hidroelektrarnah

2.2.10   Neto proizvodnja električne energije v vetrnih elektrarnah na kopnem

2.2.11   Neto proizvodnja električne energije v vetrnih elektrarnah na morju

2.2.12   Neto proizvodnja električne energije v solarnih fotonapetostnih elektrarnah

2.2.13   Neto proizvodnja električne energije v solarnih termoelektrarnah

2.2.14   Neto proizvodnja električne energije v geotermalnih elektrarnah

2.2.15   Neto proizvodnja električne energije iz drugih obnovljivih virov (kot so energija plimovanja, valov in morja ter drugi negorljivi obnovljivi viri)

2.2.16   Neto proizvodnja električne energije neopredeljenega izvora

2.2.17   Uvoz

2.2.17.1   Od tega: iz EU

2.2.18   Izvoz

2.2.18.1   Od tega: v EU

2.2.19   Električna energija, porabljena za črpalne hidroelektrarne

2.3   Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v GWh (gigavatnih urah).

2.4   Rok za pošiljanje podatkov

V treh koledarskih mesecih po poročevalskem mesecu.

3.   NAFTA IN NAFTNI DERIVATI

3.1   Zadevni energenti

Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz poglavja 3.4 Priloge A. NAFTA (surova nafta in naftni derivati)

Kategorija ‚Drugi proizvodi‘ zajema količine, ki ustrezajo opredelitvi iz poglavja 3.4 Priloge A, pa tudi količine belega špirita in SBP, maziv, bitumna in parafinskih voskov; ti proizvodi se ne smejo navajati ločeno.

3.2   Seznam agregatov

Če ni določeno drugače, se naslednji agregati navedejo za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

3.2.1   OSKRBA S SUROVO NAFTO, NGL, PETROKEMIČNIMI SUROVINAMI, ADITIVI IN DRUGIMI OGLJIKOVODIKI

Naslednji agregati se navedejo za surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike:

3.2.1.1   Domača proizvodnja (se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva)

3.2.1.2   Količine, prejete iz drugih virov (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine)

3.2.1.3   Povratki

Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni porabniki vrnejo rafinerijam v postopek procesiranja, mešanja ali prodaje. Običajno so to stranski proizvodi petrokemične industrije. Uporablja se samo za petrokemične surovine.

3.2.1.4   Prenos proizvodov

Uvoženi naftni derivati, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnjo obdelavo v rafineriji. Uporablja se samo za petrokemične surovine.

3.2.1.5   Uvoz

3.2.1.6   Izvoz

Opomba za uvoz in izvoz: zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL je treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih je treba navesti državo končnega prejema. Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih derivatov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije.

3.2.1.7   Neposredna uporaba

3.2.1.8   Spremembe zalog

Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.

3.2.1.9   Zabeležena poraba v rafineriji

To je opredeljeno kot skupna količina nafte (vključno z drugimi ogljikovodiki in aditivi), v zvezi s katero je bilo zabeleženo, da je bila obdelana v rafineriji (vnos v rafinerijah).

3.2.1.10   Izgube v rafinerijah

Razlika med zabeleženo porabo v rafineriji in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase.

3.2.2   OSKRBA S KONČNIMI PROIZVODI

V zvezi s surovo nafto, NGL, plinom iz rafinerije, etanom, UNP, primarnim bencinom, biobencinom, nebiološkim bencinom, letalskim bencinom, bencinskim reaktivnim gorivom, biokerozinom za reaktivne motorje, nebiološkim kerozinom za reaktivne motorje, drugimi kerozini, biodizli, nebiološkim plinskim oljem/dizelskim gorivom, kurilnim oljem z nizko vsebnostjo žvepla, kurilnim oljem z visoko vsebnostjo žvepla, petrolkoksom in drugimi proizvodi se navedejo naslednji agregati:

3.2.2.1   Prejeti primarni proizvodi

3.2.2.2   Bruto proizvodnja rafinerije (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)

3.2.2.3   Reciklirani proizvodi (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)

3.2.2.4   Rafinerijsko gorivo (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)

Poglavje 2.3 Priloge A. Energetski sektor – naftne rafinerije; zajeta so goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo.

3.2.2.5   Uvoz (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in plin iz rafinerije)

3.2.2.6   Izvoz (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in plin iz rafinerije)

Opomba: uporablja se opomba za uvoz in izvoz iz točke 3.2.1.

3.2.2.7   Mednarodna pomorska skladišča (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)

3.2.2.8   Reklasifikacija proizvodov

3.2.2.9   Prenos proizvodov (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)

3.2.2.10   Spremembe zalog (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in plin iz rafinerije)

Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.

3.2.2.11   Zabeležena bruto notranja dobava

Zabeležena dobava končnih naftnih derivatov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg.

3.2.2.11.1   Mednarodni letalski promet (se uporablja le za letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, biokerozin za reaktivne motorje, nebiološki kerozin za reaktivne motorje)

3.2.2.11.2   Elektrarne po glavni dejavnosti

3.2.2.11.3   Cestni promet (uporablja se le za UNP)

3.2.2.11.4   Notranja plovba in železniški promet (uporablja se le za biodizle, nebiološko plinsko olje/dizelsko gorivo)

3.2.2.12   Petrokemija

3.2.2.13   Povratki v rafinerije (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)

3.2.3   UVOZ PO DRŽAVI IZVORA – IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI

Sporočita se uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi. Uporablja se opomba za uvoz in izvoz iz točke 3.2.1.

3.2.4   RAVNI ZALOG

Naslednje začetne in končne zaloge je treba navesti za vse energente, vključno za aditive/kisikove spojine, razen za plin iz rafinerije:

3.2.4.1   Zaloge na nacionalnem ozemlju

Zaloge na naslednjih lokacijah: v cisternah v rafinerijah, tovornih terminalih, cisternah ob cevovodih, baržah in obalnih tankerjih (če sta pristanišče odhoda in pristanišče prihoda v isti državi), tankerjih v pristanišču države članice (če bodo raztovorjeni v pristanišču), prostorih za zaloge na ladjah v notranji plovbi. Niso zajete zaloge nafte v cevovodih, vagonih cisternah, tovornjakih cisternah, prostorih za zaloge na morskih ladjah, bencinskih črpalkah, prodajalnah in prostorih za zaloge na morju.

3.2.4.2   Zaloge, skladiščene za druge države v okviru dvostranskih vladnih sporazumov

Zaloge na nacionalnem ozemlju, ki pripadajo drugi državi in do katerih ima ta zagotovljen dostop na podlagi sporazuma med zadevnima vladama.

3.2.4.3   Zaloge z znanim namembnim krajem zunaj državnih meja

Zaloge na nacionalnem ozemlju, ki niso vključene v točko 3.2.4.2 in pripadajo drugi državi ali pa so namenjene zanjo. Te zaloge so lahko znotraj ali zunaj območij pod carinskim nadzorom.

3.2.4.4   Druge zaloge na območjih pod carinskim nadzorom

Zajete so zaloge, ki niso vključene v točkah 3.2.4.2 in 3.2.4.3, ne glede na to, ali so bile ocarinjene ali ne.

3.2.4.5   Zaloge glavnih potrošnikov

Zajete so zaloge, ki so predmet vladnega nadzora. Ta opredelitev ne vključuje drugih zalog potrošnikov.

3.2.4.6   Zaloge na krovu morskih plovil, ki vstopajo na ozemlje, v pristanišču ali na privezu

Zaloge, ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Ta kategorija ne zajema zalog na krovu plovil na odprtem morju.

Zajeta je nafta na obalnih tankerjih, če sta tako njihovo pristanišče odhoda kot njihovo pristanišče prihoda v isti državi. V primeru plovila, ki vstopa in ima več pristanišč raztovarjanja, navedite samo količino, ki bo raztovorjena v državi poročanja.

3.2.4.7   Vladne zaloge na nacionalnem ozemlju

Zajete so zaloge za nevojaške namene, ki jih vlada skladišči na nacionalnem ozemlju in so v lasti ali pod nadzorom vlade ter skladiščene izključno za nujne primere.

Niso zajete zaloge državnih naftnih družb ali javnih podjetij za proizvodnjo električne energije, ali zaloge, ki jih neposredno skladiščijo naftne družbe v imenu vlad.

3.2.4.8   Zaloge organizacij, ki skladiščijo zaloge na nacionalnem ozemlju

Zaloge javnih in zasebnih družb, ki upravljajo zaloge izključno za nujne primere.

Niso zajete obvezne zaloge, ki jih hranijo zasebna podjetja.

3.2.4.9   Vse druge zaloge na nacionalnem ozemlju

Vse druge zaloge, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 3.2.4.1.

3.2.4.10   Zaloge v tujini v okviru dvostranskih vladnih sporazumov

Zaloge, ki pripadajo državi poročanja, vendar so v drugi državi, in do katerih imate zagotovljen dostop na podlagi sporazuma med zadevnima vladama.

3.2.4.10.1   Od tega: vladne zaloge

3.2.4.10.2   Od tega: zaloge organizacij, ki skladiščijo zaloge

3.2.4.10.3   Od tega: druge zaloge

3.2.4.11   Zaloge v tujini, ki so dokončno predvidene za uvoz v državo poročanja

Zaloge, ki niso vključene v kategorijo 10 in so last države poročevalke, vendar so v drugi državi, kjer čakajo na uvoz v državo poročevalko.

3.2.4.12   Druge zaloge na območjih pod carinskim nadzorom

Druge zaloge na nacionalnem ozemlju, ki niso zajete v zgornjih kategorijah.

3.2.4.13   Vsebina cevovodov

Nafta (surova nafta in naftni derivati) v cevovodih, potrebna za vzdrževanje toka v cevovodih.

Poleg tega je treba po zadevnih državah navesti razčlenjene podatke o količinah:

3.2.4.13.1

končnih zalog, ki se hranijo za druge države v okviru uradnega sporazuma, na upravičenca;

3.2.4.13.2

končnih zalog, ki se hranijo za druge države v okviru uradnega sporazuma, od katerih se hranijo kot garancije za dostavo (stock tickets), na upravičenca;

3.2.4.13.3

končnih zalog z znanim namembnim krajem zunaj državnih meja, na upravičenca;

3.2.4.13.4

končnih zalog, ki se hranijo v tujini v okviru uradnega sporazuma, po lokaciji,

3.2.4.13.5

končnih zalog, ki se hranijo v tujini v okviru uradnega sporazuma, od katerih se hranijo kot garancije za dostavo (stock tickets), po lokaciji;

3.2.4.13.6

končnih zalog, ki so dokončno predvidene za uvoz v državo poročanja, po lokaciji.

Začetne zaloge so zaloge na zadnji dan meseca pred poročevalskim mesecem. Končne zaloge so zaloge na zadnji dan poročevalskega meseca.

3.3   Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah).

3.4   Rok za pošiljanje podatkov

V 55 dneh po poročevalskem mesecu.

3.5   Geografske opombe

Samo zaradi statističnega poročanja se pojasnila iz poglavja 1 Priloge A uporabljajo z naslednjo posebno izjemo: Švica, vključno z Lihtenštajnom.

4.   ZEMELJSKI PLIN

4.1   Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o zemeljskem plinu.

4.2   Seznam agregatov

V zvezi z zemeljskim plinom je treba navesti naslednje agregate:

4.2.1   DOMAČA PROIZVODNJA

Vsa suha tržna proizvodnja znotraj nacionalnih meja, vključno s priobalno proizvodnjo. Proizvodnja se meri po prečiščenju ter ekstrakciji NGL in žvepla. Ne zajema izgub pri pridobivanju in količin, ki so bile ponovno vnesene, izpuščene v ozračje ali so izgorele. Zajema količine, porabljene v okviru industrije zemeljskega plina; pri pridobivanju plina, v cevovodih in obratih za predelavo.

4.2.2   UVOZ (VNOSI)

4.2.3   IZVOZ (IZSTOPI)

Opomba za uvoz in izvoz: navesti je treba vse količine zemeljskega plina, ko fizično prečkajo nacionalne meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. To vključuje količine, ki potujejo prek vaše države; te količine v tranzitu je treba navesti kot uvoz in kot izvoz. Uvoz utekočinjenega zemeljskega plina zajema le suhi tržni enakovredni proizvod, vključno s količinami za lastno porabo pri ponovnem uplinjanju. Količine za lastno porabo pri ponovnem uplinjanju je treba navesti v kategoriji Lastna poraba in izgube industrije zemeljskega plina (glej točko 4.2.11). Vse utekočinjene pline (npr. UNP), pridobljene pri ponovnem uplinjanju uvoženega LNG, je treba navesti v okviru vnosov ‚Količine, prejete iz drugih virov‘ kategorije ‚Drugi ogljikovodiki‘ v skladu z opredelitvijo iz poglavja 3 te priloge (NAFTA IN NAFTNI DERIVATI).

4.2.4   SPREMEMBE ZALOG

Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.

4.2.5   ZABELEŽENA BRUTO NOTRANJA DOBAVA

Ta kategorija se nanaša na dobavo tržnega plina na notranji trg, vključno s plinom, uporabljenim v plinski industriji za ogrevanje in delovanje njene opreme (tj. poraba pri pridobivanju plina, v cevovodnih sistemih in obratih za predelavo); vključiti je treba tudi izgube pri prenosu in distribuciji.

4.2.6   ZAČETNE RAVNI ZALOG NA NACIONALNEM OZEMLJU

4.2.8   KONČNE RAVNI ZALOG NA NACIONALNEM OZEMLJU

4.2.9   ZAČETNE RAVNI ZALOG V TUJINI

4.2.10   KONČNE RAVNI ZALOG V TUJINI

Opomba za ravni zalog: zajema zemeljski plin, uskladiščen v plinskem in tekočem stanju.

4.2.11   LASTNA PORABA IN IZGUBE INDUSTRIJE ZEMELJSKEGA PLINA

Količine plina za lastno porabo, uporabljenega v plinski industriji za ogrevanje in delovanje njene opreme (tj. poraba pri pridobivanju plina, v cevovodnih sistemih in obratih za predelavo); zajema izgube pri prenosu in distribuciji.

4.2.12   UVOZ (VNOSI) PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ (IZSTOPI) PO NAMEMBNI DRŽAVI

Navedeta se uvoz (vnosi) po državi izvora in izvoz (izstopi) po namembni državi. Uporablja se opomba za uvoz in izvoz iz točke 4.2.3. Uvoz in izvoz je treba navesti samo za sosednjo državo ali državo, ki ima neposredno plinovodno povezavo, ter za državo, v kateri je bil plin naložen na ladjo za prevoz v primeru utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).

4.3   Merske enote

Količine morajo biti izražene v dveh oblikah:

4.3.1

v obliki fizičnih količin, tj. v milijonih m3 (milijonih kubičnih metrov) pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 PA),

4.3.2

v obliki energijske vrednosti, tj. v TJ (teradžulih) na osnovi bruto kalorične vrednosti.

4.4   Rok za pošiljanje podatkov

V 55 dneh po poročevalskem mesecu.

„PRILOGA D

KRATKOROČNA MESEČNA STATISTIKA

V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za kratkoročno mesečno zbiranje statističnih podatkov.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.

Za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	obdobje poročanja: obdobje poročanja o navedenih podatkih je koledarski mesec;

(b)	pogostost: podatki se sporočijo vsak mesec;

(c)	oblika pošiljanja podatkov: oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat;

(d)	metoda pošiljanja podatkov: podatki se pošljejo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu.

1.   ZEMELJSKI PLIN

1.1   Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o zemeljskem plinu.

1.2   Seznam agregatov

Navedejo se naslednji agregati.

1.2.1   Proizvodnja

1.2.2   Uvoz

1.2.3   Izvoz

1.2.4   Spremembe zalog

1.2.5   Končna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju

1.3   Merske enote

Sporočene količine je treba navesti v TJ (teradžulih) na osnovi bruto kalorične vrednosti.

1.4   Rok za pošiljanje podatkov

V enem koledarskem mesecu po poročevalskem mesecu.

2.   ELEKTRIČNA ENERGIJA

2.1   Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o električni energiji.

2.2   Seznam agregatov

Navedejo se naslednji agregati.

2.2.1   SKUPNA PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Skupna bruto količina proizvedene električne energije.

Zajema lastno porabo elektrarn.

2.2.2   UVOZ

Za količine električne energije se šteje, da so uvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Če je električna energija prepeljana skozi državo, je treba količino te energije navesti tako pri uvozu kot tudi pri izvozu.

2.2.3   IZVOZ

Za količine električne energije se šteje, da so izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Če je električna energija prepeljana skozi državo, je treba količino te energije navesti tako pri uvozu kot tudi pri izvozu.

2.3   Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v GWh (gigavatnih urah).

2.4   Rok za pošiljanje podatkov

V enem koledarskem mesecu po poročevalskem mesecu.

2.5   Odstopanja in izjeme

Nemčija je izvzeta iz tega zbiranja podatkov.

3.   NAFTA IN NAFTNI DERIVATI

3.1   Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o naslednjih gorivih:

3.1.1

Surova nafta

3.1.2

UNP

3.1.3

Bencin (vsota motornega in letalskega bencina)

3.1.4

Kerozin (vsota kerozinskega reaktivnega goriva in drugih kerozinov)

3.1.5

Plinsko olje/dizelsko gorivo

3.1.6

Kurilno olje

3.1.7

‚Vsa nafta‘, s čimer je mišljen seštevek vseh navedenih proizvodov, razen surove nafte, zajeti pa mora tudi vse druge naftne derivate iz Priloge A (kot so rafinerijski plin, etan, primarni bencin, petrolkoks, beli špirit in SBP, parafinski voski, bitumen, maziva in drugo).

3.2   Seznam agregatov

Naslednji agregati se navedejo za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

3.2.1   Proizvodnja za surovo nafto in proizvodnja rafinerije (bruto proizvodnja, vključno z rafinerijskim gorivom) za vse druge proizvode iz točke 3.1.

3.2.2   Uvoz

3.2.3   Izvoz

3.2.4   Končne zaloge

3.2.5   Spremembe zalog

Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.

3.2.6   Poraba v rafineriji (zabeleženi pretok rafinerije) za surovo nafto in povpraševanje po vseh drugih proizvodih iz točke 3.1.

Povpraševanje je opredeljeno kot dobava ali prodaja na notranjem trgu (domača poraba), ki se ji prištejejo rafinerijsko gorivo ter mednarodna pomorska in letalska skladišča. Povpraševanje po vsej nafti vključuje surovo nafto.

3.3   Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah).

3.4   Rok za pošiljanje podatkov

V 25 dneh po poročevalskem mesecu.