26.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/1

(1)

Svet je 10. julija 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 747/2014.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1591 (2005), je 17. oktobra 2017 posodobil podatke v zvezi z eno osebo, za katero veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo I k Uredbi (EU) št. 747/2014 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

26.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/4

(1)

Da bi pristojni organi lahko izvedli poglobljeno oceno kot del postopka za izdajo ali zavrnitev zahtevkov za dovoljenje investicijskim podjetjem, bi moral prosilec pristojnemu organu ob predložitvi prvotnega zahtevka za dovoljenje predložiti natančne informacije. Pristojni organ bi moral imeti pravico, da od prosilca v ocenjevalnem postopku zahteva dodatne informacije v skladu z merili in roki iz Direktive 2014/65/EU.

(2)

Za zagotovitev, da ocena pristojnega organa temelji na natančnih informacijah, je bistveno, da prosilec predloži kopije dokumentacije podjetja, vključno z overjeno kopijo akta o ustanovitvi, predpisov in členov iz statuta ter kopijo registracije družbe v nacionalnem registru družb.

(3)

Prosilec bi moral predložiti informacije o razpoložljivih kapitalskih virih, vključno z načinom, ki se pri zbiranju kapitala uporablja za prenos finančnih sredstev, da bi pristojni organi lahko ocenili, ali so izpolnjene vse zadevne zahteve, ki se nanašajo na področje finančnega kriminala.

(4)

Novo ustanovljeni subjekti lahko pri predložitvi vloge zagotovijo le informacije o načinu zbiranja kapitala ter vrstah in znesku kapitala, ki bo zbran. Vendar bi morali za pridobitev dovoljenja pristojnim organom predložiti dokazila o vplačanem osnovnem kapitalu in drugih vrstah zbranega kapitala, skupaj z informacijami o virih kapitala, preden se dovoljenje izda. Takšna dokazila lahko vključujejo kopije zadevnih kapitalskih instrumentov in ustreznih bančnih izpiskov.

(5)

Da bi pristojni organi lahko ocenili ugled vseh, ki bodo vodili poslovanje investicijskega podjetja, predlaganih delničarjev in družbenikov s kvalificiranimi deleži, je pomembno, da od prosilca zahtevajo predložitev informacij o teh osebah.

(6)

Da bi ocenili izkušnje vseh, ki bodo vodili dejavnost investicijskega podjetja, bi morali pristojni organi od prosilca pridobiti informacije o zadevni izobrazbi in poklicnem usposabljanju ter delovnih izkušnjah članov upravljalnega organa in vseh, ki bodo dejansko vodili dejavnost investicijskega podjetja, kot tudi o njihovih zadevnih pristojnostih in morebitnih pooblaščenih osebah.

(7)

Prosilci bi morali pristojnim organom predložiti finančne informacije, ki se nanašajo na investicijska podjetja, da bi ti lahko ocenili finančno trdnost navedenega finančnega podjetja.

(8)

Ker novoustanovljena podjetja ob predložitvi vloge morda ne bodo mogla zagotoviti informacij o revizorjih, bi morala biti izvzeta iz zagotavljanja teh informacij pristojnemu organu, razen če revizorji niso že bili imenovani.

(9)

Informacije, pomembne za oceno organizacijske strukture investicijskega podjetja, bi morale vsebovati podrobnosti o sistemu notranje kontrole, ukrepih za odkrivanje nasprotij interesov ter ureditvah v zvezi z zaščito sredstev strank, da bo pristojni organ lahko ocenil, ali bo navedeno investicijsko podjetje zmožno izpolniti svoje obveznosti v skladu s členom 16 Direktive 2014/65/EU.

(10)

Pristojni nacionalni organi lahko izdajo dovoljenje fizični ali pravni osebi, ki jo upravlja ena sama fizična oseba, da opravlja storitve kot investicijsko podjetje. Zato je primerno določiti zahteve za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijskih podjetij, ki so fizične ali pravne osebe, ki jo upravlja ena sama fizična oseba.

(11)

Da se zagotovi pravna varnost, jasnost in predvidljivost v zvezi s postopkom za izdajo dovoljenja, je primerno, da so merila, v skladu s katerimi pristojni organi v postopku za izdajo dovoljenja ocenijo primernost delničarjev ali družbenikov s kvalificiranimi deleži, enaka merilom za ocenjevanje predlagane pridobitve iz člena 13 Direktive 2014/65/EU. Pristojni organi bi morali zlasti oceniti primernost delničarjev in družbenikov s kvalificiranimi deleži ter finančno trdnost podjetja, pri čemer bi morali upoštevati merila v zvezi z ugledom, izkušnjami vseh, ki bodo vodili dejavnost investicijskega podjetja, ter finančno trdnostjo podjetja.

(12)

Da bi odkrili ovire, ki bi lahko preprečile učinkovito izvajanje nadzornih funkcij, bi morali pristojni organi preučiti kompleksnost in preglednost strukture skupine, v okviru katere bo poslovalo investicijsko podjetje, geografsko lokacijo subjektov skupine in dejavnosti, ki jih opravljajo subjekti v skupini.

(13)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah pri izvajanju te uredbe.

(14)

. Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(15)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(16)

ESMA je v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) izvedla odprta javna posvetovanja, analizirala morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahtevala mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 navedene uredbe –

(a)

ime (vključno pravno ali katero koli drugo trgovsko ime, ki se uporablja), pravno strukturo (tudi informacije o tem, ali bo pravna oseba ali fizična oseba, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja), naslov glavnega sedeža in statutarni sedež (za že obstoječe družbe); kontaktne podatke, nacionalno identifikacijsko številko, če je na voljo; ter

(b)

seznam investicijskih storitev in poslov ter pomožnih storitev in finančnih instrumentov, ki jih je treba zagotoviti, in ali bodo na voljo finančni instrumenti in sredstva strank (tudi če začasno).

(c)

kopije dokumentacije podjetja in po potrebi dokazil o registraciji v nacionalni register družb.

(a)

podrobnosti o uporabi zasebnih finančnih sredstev, vključno z izvorom in razpoložljivostjo navedenih sredstev;

(b)

podrobnosti o dostopu do virov kapitala in finančnih trgov, vključno s podrobnostmi o finančnih instrumentih, ki so bili in bodo izdani;

(c)

zadevne dogovore in pogodbe v zvezi z zbranim kapitalom;

(d)

informacije o uporabi ali pričakovani uporabi izposojenih sredstev, vključno imena zadevnih posojilodajalcev in podrobnosti o posojilnih pogojih, ki so bili dodeljeni ali bodo dodeljeni, zlasti roki zapadlosti, pogoji, zaveze in jamstva, ter informacije o izvoru izposojenih sredstev (ali sredstev, ki bodo izposojena), kadar posojilodajalec ni nadzorovana finančna institucija;

(e)

podrobnosti o ukrepih za prenos finančnih sredstev v investicijsko podjetje, vključno z omrežjem, ki se uporablja za prenos takih sredstev.

V točki (b) se morajo informacije o vrstah zbranega kapitala po potrebi nanašati na vrste kapitala, navedenega v Uredbi (EU) št. 575/2013, zlasti morajo določati, ali kapital vsebuje postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavke dodatnega temeljnega kapitala ali postavke dodatnega kapitala.

(a)

seznam oseb, ki imajo neposreden ali posreden kvalificirani delež v investicijskem podjetju, in znesek teh deležev, za posredne deleže pa ime vmesne osebe, prek katere je v lasti delež, in ime končnega imetnika;

(b)

za osebe, ki imajo (neposreden ali posreden) kvalificirani delež v investicijskem podjetju: dokumentacijo, ki se zahteva od bodočega pridobitelja za pridobitev in povečanja kvalificiranih deležev v investicijskih podjetjih v skladu s členi 3, 4 in 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/1946 z dne 11. julija 2017 o dopolnitvi direktiv 2004/39/ES in 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za izčrpen seznam informacij, ki jih morajo bodoči pridobitelji vključiti v obvestilo o predlagani pridobitvi kvalificiranega deleža v investicijskem podjetju (4);

(c)

za družbe delničarke, ki so članice skupine: organizacijsko shemo skupine, ki navaja glavne dejavnosti vsakega podjetja v skupini, opredelitev vseh reguliranih subjektov v skupini in imena zadevnih nadzornih organov ter razmerje med finančnimi subjekti skupine in drugimi nefinančnimi subjekti v skupini.

(d)

V točki (b) in kadar imetnik kvalificiranega deleža ni fizična oseba, se mora dokumentacija nanašati tudi na vse člane upravljalnega organa in generalnega direktorja ter na vse ostale, ki opravljajo enake naloge.

(a)

informacije o članih upravljalnega organa in vseh, ki bodo dejansko vodili dejavnost investicijskega podjetja, kot tudi o njihovih zadevnih pristojnostih in morebitnih pooblaščenih osebah, in sicer:

V točki (ix) točke (a) finančni interesi vključujejo interese, kot so kreditni posli, jamstva in zaveze, nefinančni interesi pa lahko vključujejo interese, kot so družinska razmerja in bližnji odnosi.

(b)

informacije o osebju organov za upravljanje in notranji nadzor.

(a)

napovedi na posamezni in po potrebi na konsolidirani in subkonsolidirani ravni, vključno:

(b)

za podjetja, ki že delujejo: obvezne računovodske izkaze na posamezni in po potrebi na konsolidirani in subkonsolidirani ravni za zadnja tri finančna obdobja, ki jih, kadar so revidirani, potrdi zunanji revizor, vključno z:

(c)

analizo področja uporabe nadzora na konsolidirani podlagi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, vključno podrobne informacije o tem, za katere subjekte v skupini se bodo po izdanem dovoljenju uporabljale zahteve glede nadzora na konsolidirani podlagi in na kateri ravni znotraj skupine se bodo te zahteve uporabljale na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi.

(a)

začetni poslovni načrt za naslednja tri leta, vključno informacije o načrtovanih reguliranih in nereguliranih poslih, podrobne informacije o geografski razširjenosti in dejavnostih, ki jih bodo izvajala investicijska podjetja. Zadevne informacije v poslovnem načrtu morajo vsebovati:

(b)

podrobne informacije o revizorjih podjetja, kadar so na voljo ob predložitvi vloge za izdajo dovoljenja;

(c)

organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole podjetja, vključno:

(d)

informacije o statusu vloge, ki jo je investicijsko podjetje predložilo, da postane član odškodninske shema za vlagatelje v matični državi članici, ali dokazilo o članstvu v odškodninski shemi za vlagatelje, kadar je na voljo;

(e)

seznam funkcij, storitev ali dejavnosti, ki se oddajo v zunanje izvajanje (ali so namenjene za zunanje izvajanje), ter seznam pogodb, ki so bile ali bodo sklenjene z zunanjimi izvajalci, ter viri (zlasti človeški in tehnični viri ter sistem notranje kontrole), ki so dodeljeni za kontrolo funkcij, storitev ali dejavnosti, ki se oddajo v zunanje izvajanje;

(f)

ukrepe za prepoznavanje in preprečevanje oziroma obvladovanje nasprotij interesov, ki nastanejo pri zagotavljanju investicijskih in pomožnih storitev, ter opis ureditev upravljanja produktov;

(g)

opis sistemov za spremljanje dejavnosti podjetja, tudi rezervni sistem, kadar je na voljo, ter sisteme in nadzor tveganj, kadar se podjetje želi ukvarjati z algoritemskim trgovanjem in/ali zagotavljati neposredni elektronski dostop;

(h)

informacije o sistemih za spremljanje skladnosti, notranjo kontrolo in upravljanje tveganj (sistem spremljanja, notranje revizije ter funkcije svetovanja in podporne funkcije);

(i)

podrobne informacije o sistemih za ocenjevanje in obvladovanje tveganja v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma;

(j)

načrt neprekinjenega poslovanja, vključno s sistemi in človeškimi viri (ključno osebje);

(k)

politike v zvezi z upravljanjem evidenc, vodenjem evidenc in hrambo evidenc;

(l)

opis priročnika o postopkih podjetja.

(a)

pristojni organi lahko hitro in enostavno stopijo v stik s fizično osebo;

(b)

ima fizična oseba na voljo dovolj časa za opravljanje te funkcije;

(c)

upravljalni organi ali predpisi investicijskega podjetja pooblastijo osebo, ki bo takoj nadomestila vodjo in opravila vse naloge, če jih ta ne bo mogel;

(d)

imajo osebe, pooblaščene v skladu s prejšnjo točko, dovolj dober ugled in dovolj izkušenj, da nadomestijo vodjo za čas odsotnosti, ali zagotovijo dobro in preudarno upravljanje investicijskega podjetja, dokler ni imenovan nov vodja. Oseba, pooblaščena za investicijska podjetja, ki so fizične osebe, mora tudi biti pripravljena pomagati stečajnim upraviteljem in zadevnim organom v primeru likvidacije podjetja. Ta oseba mora imeti na voljo dovolj časa za opravljanje te funkcije.

(a)

ugled in izkušnje vseh, ki bodo vodili poslovanje investicijskega podjetja;

(b)

ugled predlaganih delničarjev in družbenikov s kvalificiranimi deleži;

(c)

finančno trdnost predlaganih delničarjev in družbenikov s kvalificiranimi deleži, zlasti v zvezi z vrsto opravljanih in načrtovanih dejavnosti v investicijskem podjetju;

(d)

ali bo investicijsko podjetje lahko izpolnilo in še naprej izpolnjevalo bonitetne zahteve iz člena 15 Direktive 2014/65/EU in, kjer je ustrezno, direktiv 2002/87/ES (6) in 2013/36/EU (7) Evropskega parlamenta in Sveta in zlasti ali ima skupina, katere del bo postalo, strukturo, ki omogoča izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med pristojnimi organi in porazdelitev pristojnosti med njimi;

(e)

ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se v zvezi z izdajo dovoljenja za investicijsko podjetje izvaja pranje denarja ali financiranja terorizma v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), je šlo za poskus takšnega kaznivega dejanja ali bi izdaja dovoljenja za investicijsko podjetje povečala tveganje zanj.

(a)

je zapletena in ni dovolj pregledna;

(b)

imajo subjekti v skupini geografsko lokacijo;

(c)

vključuje dejavnosti, ki jih opravljajo subjekti v skupini, ki bi lahko pristojnemu organu preprečile, da oceni primernost delničarjev ali družbenikov s kvalificiranim deležem ali vpliv tesnih povezav z investicijskim podjetjem.

26.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/12

(1)

Ustrezno je, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki, s katerimi pristojni organi držav članic lahko zagotovijo natančno oceno obvestil o predlaganih pridobitvah ali povečanjih kvalificiranih deležev v investicijskem podjetju. V teh primerih bi se morali zadevni pristojni organi posvetovati in si medsebojno zagotoviti vse bistvene ali zadevne informacije.

(2)

Za olajšanje medsebojnega sodelovanja in zagotovitev učinkovitosti pri izmenjavi informacij bi morali pristojni organi, imenovani v skladu s členom 48 Direktive 2004/39/ES, imenovati kontaktne osebe prav za namene posvetovanja iz člena 10(4) Direktive 2004/39/ES, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) pa bi moral centralni seznam navedenih kontaktnih oseb vzdrževati.

(3)

Določiti bi bilo treba postopke posvetovanja z jasnimi roki, da se zagotovi pravočasno in učinkovito sodelovanje med pristojnimi organi. Jasni postopki posvetovanja bi morali vključevati predhodno obvestilo, ki ga organ prosilec pošlje zaprošenemu organu, da je zaprošeni organ obveščen o oceni, ki se trenutno izvaja.

(4)

Postopki bi morali tudi zagotavljati, da pristojni organi sodelujejo in skupaj izboljšujejo postopek, in sicer tako da spodbujajo izmenjavo povratnih informacij glede kakovosti in primernosti prejetih informacij.

(5)

Vsaka izmenjava ali prenos informacij med pristojnimi organi, drugimi organi, telesi ali osebami bi morala biti v skladu s pravili o osebnih podatkih, določenimi v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (3).

(6)

ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru uporabe te uredbe uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(7)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(8)

ESMA se ni javno posvetovala in ni analizirala morebitnih povezanih stroškov in koristi uvedbe standardnih obrazcev, predlog in postopkov posvetovanja med zadevnimi pristojnimi organi, saj se je to zdelo nesorazmerno glede na njihovo področje uporabe in učinek.

(9)

Direktiva 2014/65/EU je začela veljati 2. julija 2014. Člen 12(9) Direktive 2014/65/EU nadomešča člen 10a(8) Direktive 2004/39/ES in vsebuje pooblastila za ESMA za pripravo izvedbenih tehničnih standardov, ki so identični tistim, določenim v členu 10a(8) Direktive 2004/39/ES. Poleg tega je tudi vsebina člena 10b(4) in člena 10(4) Direktive 2004/39/ES identična vsebini člena 13(4) in člena 11(2) Direktive 2014/65/EU. V skladu s členom 94(1) Direktive 2014/65/EU bo Direktiva 2004/39/ES razveljavljena z učinkom od 3. januarja 2017. Sprejetje tehničnih standardov s strani Komisije v skladu s členom 10a(8) Direktive 2004/39/ES bi bilo treba upoštevati tudi v skladu s členom 12(8) Direktive 2014/65/EU, zaradi česar se bo tehnični standard še naprej uporabljal po 3. januarju 2018, brez potrebe po kakršni koli nadaljnji spremembi –

(a)

zadevne informacije, ki se zahtevajo v obvestilu o posvetovanju, vključno z mnenji in pridržki v zvezi s pridobitvijo bodočega pridobitelja;

(b)

vse druge bistvene informacije, poslane na lastno pobudo, ki bi lahko vplivale na oceno.

26.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/22

(1)

Primerno je določiti skupne standardne obrazce, predloge in postopke za zagotovitev enotnega mehanizma, s katerim bi pristojni organi držav članic učinkovito izvajali svoja pooblastila v zvezi z dovoljenjem podjetjem za opravljanje investicijskih storitev, investicijskih poslov in po potrebi pomožnih storitev.

(2)

Za lažjo komunikacijo med subjektom, ki zaprosi za dovoljenje kot investicijsko podjetje v skladu z naslovom II Direktive 2014/65/EU, in pristojnim organom bi morali pristojni organi imenovati kontaktno točko posebej za namen postopka zaprositve za dovoljenje, informacijo o kontaktni točki pa objaviti na svojem spletišču.

(3)

Da se pristojnim organom omogoči, da ocenijo, ali spremembe v upravljalnem organu podjetja lahko ogrozijo učinkovito, dobro in preudarno upravljanje podjetja, ter da ustrezno upoštevajo interese svojih strank in celovitost trga, bi bilo treba določiti natančne roke za predložitev informacij o teh spremembah.

(4)

Vendar bi morala biti podjetja izvzeta iz zahteve po predložitvi informacij o spremembah v upravljalnem organu podjetja, preden ta sprememba začne veljati, če je sprememba posledica dejavnikov, ki niso pod nadzorom podjetja, kot je na primer smrt člana upravljalnega organa. V navedenih okoliščinah bi se moralo podjetjem omogočiti, da pristojni organ obvestijo v desetih delovnih dneh od datuma spremembe.

(5)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah pri izvajanju te uredbe.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložil Komisiji.

(7)

ESMA je izvedla odprta javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zahtevala mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

26.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/32

(1)

Bodoči pridobitelj kvalificiranega deleža v investicijskem podjetju bi moral v prvotno obvestilo vključiti izčrpen seznam informacij, ki bi pristojnim organom omogočile oceno predlagane pridobitve. Bodoči pridobitelj bi moral zagotoviti informacije o identiteti bodočega pridobitelja in oseb, ki bodo vodile poslovanje, ne glede na to, ali gre za fizično ali pravno osebo, da bi pristojnemu organu za ciljni subjekt omogočil oceno ugleda navedenega bodočega pridobitelja.

(2)

Če je bodoči pridobitelj pravna oseba, je treba zagotoviti tudi informacije o identiteti dejanskega lastnika ter ugledu in izkušnjah oseb, ki dejansko vodijo poslovanje bodočega pridobitelja. Podobno mora pristojni organ za ciljni subjekt, kadar je bodoči pridobitelj sklad ali namerava biti sklad, prejeti informacije o identiteti skrbnikov, ki bodo upravljali sredstva sklada, in o identiteti dejanskih lastnikov navedenih sredstev, da lahko oceni ugled in izkušnje teh oseb.

(3)

Če je bodoči pridobitelj fizična oseba, je treba informacije pridobiti tako v zvezi z bodočim pridobiteljem kot v zvezi s katerim koli podjetjem, ki ga uradno vodi ali obvladuje bodoči pridobitelj, da pristojni organ za ciljni subjekt prejme vse informacije, ki so pomembne za oceno ugleda. Če je bodoči pridobitelj pravna oseba, je treba pridobiti te informacije v zvezi z vsako osebo, ki dejansko vodi poslovanje bodočega pridobitelja, vsakim podjetjem, ki ga obvladuje bodoči pridobitelj, in vsakim delničarjem, ki ima pomemben vpliv na bodočega pridobitelja, da se pristojnemu organu zagotovijo vse informacije, ki so pomembne za oceno ugleda.

(4)

Informacije, pomembne za oceno ugleda, bi morale vključevati podrobnosti o preteklih ali tekočih kazenskih postopkih ter civilnih ali upravnih zadevah. Podobno bi bilo treba zagotoviti informacije glede vseh odprtih preiskav in postopkov, sankcij ali drugih sklepov o izvršbi v zvezi z bodočim pridobiteljem ter druge informacije, kot je zavrnitev registracije ali odpoved delovnega razmerja ali odstranitev z odgovornega položaja, ki se štejejo za pomembne za oceno ugleda bodočega pridobitelja.

(5)

Bodoči pridobitelj bi moral zagotoviti informacije o tem, ali je drug pristojni organ ali drug organ že opravil oceno ugleda zanj kot za pridobitelja ali za osebo, ki vodi poslovanje kreditne institucije, zavarovalnice alipozavarovalnice, investicijskega podjetja ali drugega subjekta, in, če jo je, o rezultatih te ocene, da se zagotovi, da pristojni organ za ciljni subjekt pri ocenjevanju bodočega pridobitelja ustrezno upošteva rezultate preiskav, ki so jih opravili drugi organi.

(6)

Zagotoviti bi bilo treba finančne informacije v zvezi z bodočim pridobiteljem, da se oceni finančna trdnost bodočega pridobitelja.

(7)

Zagotoviti bi bilo treba informacije o finančnih in nefinančnih deležih ali razmerjih bodočega pridobitelja z vsemi delničarji ali direktorji ali člani višjega vodstva ciljnega subjekta ali osebo, ki je upravičena do uveljavljanja glasovalnih pravic v ciljnem subjektu, ali s subjektom samim ali njegovo skupino, da lahko pristojni organ za ciljni subjekt oceni, ali obstoj morebitnega navzkrižja interesov ne bo vplival na finančno trdnost bodočega pridobitelja.

(8)

Če je bodoči pridobitelj pravna oseba, so potrebne določene dodatne informacije, vključno z informacijami o deležih, ki jih ima v lasti ali je razmišljal, da bi jih imel v lasti, pred predlagano pridobitvijo in po njej, da se pristojnemu organu predlaganega pridobitelja omogoči, da dokonča oceno predlagane pridobitve, saj je lahko v takih primerih pravna struktura in struktura skupine zapletena in bo morda potreben podroben pregled v zvezi z ugledom, tesnimi povezavami, potencialnim delovanjem skupaj z drugimi osebami in zmožnostjo pristojnega organa za ciljni subjekt, da slednjega še naprej učinkovito nadzira.

(9)

Če je bodoči pridobitelj subjekt s sedežem v tretji državi ali je del skupine s sedežem zunaj Unije, bi bilo treba zagotoviti dodatne informacije, da lahko pristojni organ za ciljni subjekt oceni, ali obstajajo ovire za učinkovit nadzor nad ciljnim subjektom zaradi pravne ureditve v tretji državi, ter oceni tudi ugled bodočega pridobitelja v tej tretji državi.

(10)

Če je bodoči pridobitelj državni premoženjski sklad, bi moral zagotoviti informacije, da se ugotovi, kdo obvladuje sklad in kakšna je njegova investicijska politika. To je pomembno za pristojni organ za ciljni subjekt tako za oceno ugleda kot za oceno morebitnega vpliva na učinkovitost nadzora nad ciljnim subjektom.

(11)

Zahtevati bi bilo treba konkretne informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti, ali bo predlagana pridobitev vplivala na zmožnost pristojnega organa za ciljni subjekt, da izvaja učinkovit nadzor nad ciljnim subjektom. To bi moralo vključevati oceno, ali bodo tesne povezave bodočega pridobitelja vplivale na zmožnost ciljnega subjekta, da svojemu nadzorniku še naprej zagotavlja pravočasne in točne informacije. Za pravne osebe je treba tudi oceniti učinek predlagane pridobitve na konsolidiran nadzor nad ciljnim subjektom in skupino, ki bi ji pripadal po pridobitvi.

(12)

Bodoči pridobitelj bi moral zagotoviti informacije o financiranju predlagane pridobitve, vključno z informacijami o vseh sredstvih in virih financiranja, ter jih podpreti z dokazi o izvoru vseh sredstev in premoženja, da bi lahko pristojni organ za ciljni subjekt ocenil, ali obstaja tveganje pranja denarja.

(13)

Bodoči pridobitelji, ki imajo v ciljnem subjektu kvalificiran delež v višini od 20 % do 50 %, bi morali pristojnemu organu za ciljni subjekt zagotoviti informacije o strategiji, da se zagotovi celovita ocena predlagane pridobitve. Podobno bi morali navedene informacije zagotoviti tudi bodoči pridobitelji, ki imajo v ciljnem subjektu kvalificiran delež, ki je nižji od 20 %, ampak v njem izvajajo enakovreden vpliv prek drugih sredstev, kot so razmerje bodočega pridobitelja z obstoječimi delničarji, dogovori med delničarji, razdelitev delnic, udeležba in glasovalne pravice pri delničarjih ali položaj bodočega pridobitelja znotraj strukture skupine ciljnega subjekta, da se zagotovi visoka stopnja homogenosti pri oceni predlagane pridobitve.

(14)

Če je predlagana sprememba v obvladovanju ciljnega subjekta, bi moral bodoči pridobitelj praviloma predložiti celoten poslovni načrt. Če pa sprememba v obvladovanju ciljnega subjekta ni predlagana, zadostuje, da ima določene informacije o prihodnji strategiji subjekta in namerah bodočega pridobitelja glede ciljnega subjekta, da se oceni, ali to ne bo vplivalo na finančno trdnost bodočega pridobitelja.

(15)

Skladno s sorazmernostjo bi moral bodoči pridobitelj v določenih primerih predložiti le omejene informacije. Zlasti, če je pristojni organ za ciljni subjekt v preteklih dveh letih že ocenil bodočega pridobitelja ali če je ciljni subjekt majhno investicijsko podjetje, bodoči pridobitelj pa pooblaščeni in nadzorovani subjekt v Uniji, bi bilo treba pristojnemu organu za ciljni subjekt predložiti le določene omejene informacije.

(16)

Vsaka izmenjava ali prenos informacij med pristojnimi organi, drugimi organi, telesi ali osebami bi morala biti opravljena v skladu s pravili o osebnih podatkih, določenimi v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (3).

(17)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) pri obdelavi osebnih podatkov za uporabo te uredbe uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(18)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Evropski komisiji.

(19)

ESMA je opravila odprto javno posvetovanje o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala potencialne povezane stroške in koristi ter prosila za mnenje Interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(20)

Direktiva 2014/65/EU je začela veljati 2. julija 2014. Člen 12(8) te direktive nadomešča člen 10a(8) Direktive 2004/39/ES in vsebuje pooblastila za ESMA za pripravo regulativnih tehničnih standardov, ki so identična tistim, določenim v členu 10a(8) Direktive 2004/39/ES. Poleg tega je tudi vsebina člena 10b(4) in člena 10(4) Direktive 2004/39/ES identična vsebini člena 13(4) in člena 11(2) Direktive 2014/65/EU. V skladu s členom 94(1) Direktive 2014/65/EU bo Direktiva 2004/39/ES razveljavljena z učinkom od 3. januarja 2018. Sprejetje tehničnih standardov s strani Komisije v skladu s členom 10a(8) Direktive 2004/39/ES bi bilo treba upoštevati tudi v skladu s členom 12(8) Direktive 2014/65/EU, zaradi česar se bo tehnični standard še naprej uporabljal po 3. januarju 2018, brez potrebe po kakršni koli nadaljnji spremembi –

(a)

osebne podatke, vključno z imenom in priimkom ter datumom in krajem rojstva osebe, naslovom in kontaktnimi podatki ter nacionalno osebno matično številko, če je na voljo;

(b)

podroben življenjepis ali enakovreden dokument, v katerem so navedeni dosežena izobrazba in usposabljanje, predhodne poklicne izkušnje ter vse poklicne dejavnosti ali druge relevantne funkcije, ki jih oseba trenutno opravlja.

(a)

dokumente, ki potrjujejo poslovno ime in registrirani naslov sedeža ter poštni naslov, če je drugačen, kontaktne podatke in, kjer je na voljo, nacionalno matično številko podjetja;

(b)

registracijo pravne oblike v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo;

(c)

najnovejši pregled poslovnih dejavnosti pravne osebe;

(d)

popoln seznam oseb, ki dejansko vodijo poslovanje, njihova imena in priimke, datume in kraje rojstva, naslove, kontaktne podatke, njihove nacionalne matične številke, če so na voljo, podrobne življenjepise z navedbo doseženega izobraževanja in usposabljanja, njihovih predhodnih poklicnih izkušenj in njihovih poklicnih dejavnosti ali drugih relevantnih funkcij, ki jih trenutno opravljajo;

(e)

identiteto vseh oseb, ki se lahko štejejo za dejanskega lastnika pravne osebe, njihova imena in priimke, datume in kraje rojstva, naslove, kontaktne podatke in, kjer so na voljo, njihove nacionalne matične številke.

(a)

identiteto vseh skrbnikov, ki upravljajo sredstva v skladu s pogoji listine o skrbništvu sklada;

(b)

identiteto vseh oseb, ki so dejanski lastniki sredstev v skladu, ter njihove deleže pri porazdelitvi dobička;

(c)

identiteto vseh oseb, ki so ustanovitelji sklada.

(a)

glede bodočega pridobitelja in katerega koli podjetja, ki ga bodoči pridobitelj vodi ali obvladuje, za zadnjih 10 let:

(b)

informacije o tem, ali je oceno ugleda pridobitelja že izvedel drug nadzorni organ, identiteto tega organa in dokaz o rezultatu ocene;

(c)

informacije v zvezi s sedanjim finančnim položajem bodočega pridobitelja, vključno s podrobnostmi o virih prihodkov, sredstvih in obveznostih, finančnih zavarovanjih in jamstvih, ki so bila dana ali pridobljena;

(d)

opis poslovnih dejavnosti bodočega pridobitelja;

(e)

finančne informacije, vključno z bonitetnimi ocenami in javno dostopnimi poročili o podjetjih, ki jih obvladuje ali vodi bodoči pridobitelj, in, če je primerno, o bodočem pridobitelju;

(f)

opis finančnih in drugih interesov ali razmerij bodočega pridobitelja z:

(g)

informacije o kakršnih koli drugih interesih ali dejavnostih bodočega pridobitelja, ki so lahko v nasprotju z interesi ali dejavnostmi ciljnega subjekta, in možnih rešitvah za obvladovanje teh navzkrižij interesov.

(a)

informacije o bodočem pridobitelju, vsaki osebi, ki dejansko vodi poslovanje bodočega pridobitelja, vsakem podjetju, ki ga obvladuje bodoči pridobitelj, in vsakem delničarju, ki ima znaten vpliv na bodočega pridobitelja, kakor je opredeljeno v točki (e). Te informacije zajemajo naslednje:

(b)

informacije o tem, ali je oceno ugleda pridobitelja ali osebe, ki vodi poslovanje pridobitelja, že izvedel drug nadzorni organ, identiteto tega organa in dokaz o rezultatu ocene;

(c)

opis finančnih in nefinančnih interesov ali razmerij bodočega pridobitelja, ali, kjer je to primerno, skupine, v katero spada bodoči pridobitelj, kot tudi oseb, ki dejansko vodijo njegovo poslovanje, z:

(d)

informacije o kakršnih koli drugih interesih ali dejavnostih bodočega pridobitelja, ki so lahko v nasprotju z interesi ali dejavnostmi ciljnega subjekta, in možnih rešitvah za obvladovanje teh navzkrižij interesov;

(e)

informacije o lastniški strukturi bodočega pridobitelja z identiteto vseh delničarjev, ki imajo pomemben vpliv, in njihovem deležu kapitala in glasovalnih pravic, vključno z informacijami o vseh dogovorih med njimi;

(f)

če je bodoči pridobitelj del skupine kot hčerinsko ali matično podjetje, podroben organigram celotne podjetniške strukture in informacije o deležu kapitala in glasovalnih pravic delničarjev z znatnim vplivom na subjekte v skupini ter informacije o dejavnostih, ki jih trenutno opravljajo subjekti v skupini;

(g)

če je bodoči pridobitelj del skupine kot hčerinska ali matična družba, informacije o razmerjih med finančnimi in nefinančnimi subjekti v skupini;

(h)

seznam vseh kreditnih institucij, zavarovalnic ali pozavarovalnic, kolektivnih naložbenih podjemov in njihovih upraviteljev ali investicijskih podjetij znotraj skupine ter nazivov zadevnih nadzornih organov;

(i)

obvezne računovodske izkaze na posamični in, kadar so na voljo, na konsolidirani in subkonsolidirani ravni skupine za zadnja tri poslovna obdobja. Če te računovodske izkaze revidira zunanji revizor, jih bodoči pridobitelj predloži potrjene s strani zunanjega revizorja. Obvezni računovodski izkazi vključujejo:

(j)

če so na voljo, informacije o bonitetnih ocenah bodočega pridobitelja in skupni bonitetni oceni za njegovo skupino.

(a)

potrdilo o dobrem finančnem stanju ali enakovreden dokument, ki so ga izdali ustrezni tuji pristojni organi v zvezi z bodočim pridobiteljem;

(b)

izjavo ustreznih tujih pristojnih organov, da ni nobenih ovir ali omejitev glede predložitve informacij, potrebnih za nadzor nad ciljnim subjektom;

(c)

splošne informacije o regulativni ureditvi te tretje države, kakor se uporablja za bodočega pridobitelja.

(a)

ime ministrstva ali vladne službe, pristojne za opredelitev investicijske politike sklada;

(b)

podrobnosti o investicijski politiki in kakršnih koli omejitvah glede investicij;

(c)

imena in položaje oseb, odgovornih za odločanje o investicijah sklada ter podrobnosti o kvalificiranih deležih ali vplivu iz člena 11(2), ki ga ima navedeno ministrstvo ali vladna služba na tekoče poslovanje sklada in ciljnega subjekta.

(a)

osebne podatke, vključno z imenom in priimkom ter datumom in krajem rojstva osebe, naslovom in kontaktnimi podatki ter nacionalno osebno matično številko, če je na voljo;

(b)

položaj, na katerega je oseba imenovana ali bo imenovana;

(c)

podroben življenjepis z navedbo dosežene izobrazbe in poklicnega usposabljanja, delovnih izkušenj, vključno z imeni vseh organizacij, za katere je oseba delala, ter vrsto in trajanjem izvajanih nalog, zlasti za vse dejavnosti v okviru prihodnjega položaja, ter dokumente v zvezi z izkušnjami posameznika, kot so seznam referenčnih oseb, vključno s kontaktnimi podatki, in priporočilna pisma. Oseba pri opisu teh dejavnosti za položaje, ki jih je zasedala v zadnjih 10 letih, navede tudi svoja pooblastila, notranja pooblastila za odločanje in področja poslovanja, za katera je bila pristojna. Če so v življenjepisu navedene tudi druge relevantne izkušnje, vključno z zastopanjem v upravljavskih telesih, se navede tudi to;

(d)

informacije o:

(e)

informacije o tem, ali je oceno ugleda kot osebe, ki vodi poslovanje, že izvedel drug nadzorni organ, identiteto tega organa in dokaz o rezultatu ocene;

(f)

opis finančnih in nefinančnih interesov ali razmerij osebe in njenih bližnjih sorodnikov do članov upravljavskega organa in nosilcev ključnih funkcij v isti instituciji, njeni matični instituciji in hčerinskih družbah ter delničarjev;

(g)

najkrajše obdobje, navedeno v letih in mesecih, opravljanja funkcije osebe v ciljnem subjektu;

(h)

seznam izvršnih in neizvršnih direktorskih funkcij, ki jih ta oseba trenutno opravlja.

(a)

identiteto ciljnega subjekta;

(b)

podrobnosti o namerah bodočega pridobitelja v zvezi s predlagano pridobitvijo, vključno s strateškimi investicijami ali portfeljskimi naložbami;

(c)

informacije o delnicah subjekta, ki so pred predlagano pridobitvijo in po njej v lasti ali načrtovani lasti bodočega pridobitelja, vključno s:

(d)

opis morebitnega delovanja skupaj z drugimi osebami, vključno s prispevkom teh drugih oseb k financiranju predlagane pridobitve, načinov udeležbe v finančnih ureditvah v zvezi s predlagano pridobitvijo in prihodnji organizacijski ureditvi predlagane pridobitve;

(e)

vsebino načrtovanih delničarskih dogovorov z drugimi delničarji v zvezi s ciljnim subjektom;

(f)

predlagano nakupno ceno in merila, ki se uporabljajo pri določanju te cene, in, če obstaja razlika med tržno vrednostjo in predlagano nakupno ceno, razlago, zakaj je tako.

(a)

podrobnostmi o uporabi zasebnih finančnih virov ter izvoru in razpoložljivosti sredstev, vključno z vso ustrezno podporno dokumentacijo, da pristojnemu organu dokaže, da pri predlagani pridobitvi ne gre za poskus pranja denarja;

(b)

podrobnostmi o načinu plačila predlagane pridobitve in omrežju, uporabljenem za prenos sredstev;

(c)

podrobnostmi o dostopu do virov kapitala in finančnih trgov, vključno s podrobnostmi o finančnih instrumentih, ki bodo izdani;

(d)

informacijami o uporabi posojil, vključno z imeni zadevnih posojilodajalcev in podrobnostmi o posojilnih pogojih, vključno z roki zapadlosti, pogoji, finančnimi zavarovanji in jamstvi, ter informacijami o viru prihodkov za odplačilo takšnih posojil in izvoru izposojenih sredstev, če posojilodajalec ni nadzorovana finančna institucija;

(e)

informacijami o vseh finančnih dogovorih z drugimi delničarji ciljnega subjekta;

(f)

informacijami o sredstvih bodočega pridobitelja ali ciljnega subjekta, ki bodo prodana zaradi pomoči pri financiranju predlagane pridobitve, ter o prodajnih pogojih, vključno s ceno, cenitvijo, podrobnostmi o sredstvih in informacijami o tem, kdaj in kako so bila ta sredstva pridobljena.

(a)

obdobje, v katerem namerava bodoči pridobitelj ohraniti svoj delež po predlagani pridobitvi, in kakršno koli namero bodočega pridobitelja, da poveča, zmanjša ali ohrani enak delež v bližnji prihodnosti;

(b)

navedbo namer bodočega pridobitelja glede ciljnega subjekta, vključno s tem, ali namerava izvajati nadzor nad ciljnim subjektom ali ne, in razlogov za to;

(c)

informacije o finančnem položaju bodočega pridobitelja in njegovi pripravljenosti, da podpre ciljni subjekt z dodatnim kapitalom, če je to potrebno za razvoj njegovih dejavnosti ali v primeru finančnih težav.

(a)

vse informacije iz člena 10;

(b)

podrobnosti o vplivu, ki ga namerava bodoči pridobitelj izvajati na finančni položaj ciljnega subjekta, vključno z dividendno politiko, strateškim razvojem in ter razporejanjem sredstev ciljnega subjekta;

(c)

opis namer in pričakovanj bodočega prevzemnika glede ciljnega subjekta v srednjeročnem obdobju, ki zajema vse elemente iz člena 12(2) in (3).

(a)

skupnim ciljem predlagane pridobitve;

(b)

srednjeročnimi finančnimi cilji, ki se lahko navedejo v smislu donosnosti lastniškega kapitala, razmerji med stroški in koristmi, čistim dobičkom na delnico ali drugače, če je to primerno;

(c)

možno preusmeritvijo pri dejavnostih, proizvodih in ciljnih strankah ter možno prerazporeditvijo sredstev ali virov, ki bosta po pričakovanjih vplivali na ciljni subjekt;

(d)

splošnimi procesi za vključitev in integracijo ciljnega subjekta v strukturo skupine bodočega pridobitelja, vključno z opisom glavnih načrtovanih oblik sodelovanja z drugimi družbami v skupini ter opisom politik, ki urejajo odnose znotraj skupine.

(a)

napoved bilance stanja in izkaza poslovnega izida;

(b)

napoved bonitetnih kapitalskih zahtev in količnika kapitalske ustreznosti;

(c)

informacije o stopnji izpostavljenosti tveganjem, vključno z izpostavljenostjo kreditnemu, tržnemu in operativnemu tveganju ter drugim relevantnim tveganjem;

(d)

napoved transakcij znotraj skupine.

(a)

sestavo in naloge upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa ter glavnih odborov, ki jih ustanovijo ti organi odločanja, vključno s poslovodnim odborom, odborom za tveganja, revizijskim odborom, odborom za nadomestila, in vključno z informacijami o osebah, ki bodo imenovane za vodenje poslovanja;

(b)

upravne in računovodske postopke ter notranje kontrole, vključno s spremembami postopkov in sistemov za računovodstvo, notranjo revizijo, skladnost z zahtevami glede boja proti pranju denarja in obvladovanja tveganj, ter imenovanje oseb na ključne funkcije notranjega revizorja, odgovorne osebe za varovanje zakonitosti poslovanja in odgovorne osebe za obvladovanje tveganja;

(c)

skupne informacijske sisteme in organizacijo, vključno z vsemi spremembami politike glede zunanjega izvajanja informacijskih storitev, diagrama poteka podatkov, notranje in zunanje programske opreme, ki se uporablja, ter osnovnih varnostnih postopkov in orodij za varnost podatkov in sistemov, kot so varnostno kopiranje, načrt neprekinjenega delovanja in revizijske sledi;

(d)

politike glede oddajanja del zunanjim izvajalcem, vključno z informacijami o zadevnih področjih, izbiri ponudnikov storitev ter ustreznih pravicah in obveznostih pogodbenikov pri zunanjem izvajanju, kot so revizijske ureditve in kakovost storitev, ki se pričakuje od ponudnika;

(e)

kakršne koli druge pomembne informacije, povezane z vplivom pridobitve na korporativno upravljanje in splošno organizacijsko strukturo zadevnega subjekta, vključno z vsemi spremembami glede glasovalnih pravic delničarjev.

(a)

če je bodoči pridobitelj fizična oseba:

(b)

če je bodoči pridobitelj pravna oseba:

(c)

če je bodoči pridobitelj sklad:

(a)

ne poseduje sredstev strank;

(b)

ni pooblaščen za investicijske storitve in dejavnosti „poslovanje za lastni račun“ ali „izvedba prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa“ iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES;

(c)

če je pooblaščen za investicijske storitve „upravljanje portfeljev“, kakor so navedene v točki 4 oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, sredstva, s katerimi upravlja podjetje, ne presegajo 500 milijonov EUR.

26.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/44

(1)

V skladu s členom 12 Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil ustanovljen skupni odbor (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor). Ta člen določa, da bi moral skupni odbor predvsem spremljati izvajanje Sporazuma.

(2)

V Uredbi (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so določeni postopki in pogoji za izdajo vizumov za tranzit čez ozemlje držav članic ali za načrtovano bivanje na njihovem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

(3)

Skupne smernice so potrebne, da se zagotovi popolnoma usklajeno izvajanje Sporazuma s strani diplomatskih in konzularnih predstavništev držav članic ter razjasni razmerje med določbami Sporazuma in zakonodajo pogodbenic Sporazuma, ki se še naprej uporablja za vizumska vprašanja, ki jih Sporazum ne zajema.

(4)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zavzame v skupnem odboru glede sprejetja skupnih smernic za izvajanje Sporazuma.

(5)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(6)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(7)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

26.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/60

(1)

Svet je 10. julija 2014 sprejel Sklep 2014/450/SZVP.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1591 (2005), je 17. oktobra 2017 posodobil podatke v zvezi z eno osebo, za katero veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo k Sklepu 2014/450/SZVP bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

26.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/62

(1)

Z Izvedbenim sklepom 2014/715/EU (2) je Komisija opredelila Šrilanko kot državo, ki jo obravnava kot nesodelujočo tretjo državo pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu (IUU) ribolovu, v skladu s členom 31(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008. V navedenem sklepu je Komisija navedla razloge, zaradi katerih meni, da ta država ni izpolnila svojih obveznosti, da sprejme ukrepe za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki so ji bile kot državi zastave, državi pristanišča, obalni državi ali državi trga naložene z mednarodnim pravom.

(2)

Z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/200 (3) je Svet Šrilanko vključil na seznam nesodelujočih držav, določen z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/170/EU (4).

(3)

Člen 18(1)(g) Uredbe (ES) št. 1005/2008 izključuje uvoz v Unijo ribiških proizvodov, kadar jih spremlja potrdilo o ulovu, ki so ga potrdili organi države zastave, ki je opredeljena kot nesodelujoča tretja država pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

(4)

Na podlagi opredelitve kot nesodelujoče tretje države si je Šrilanka prizadevala sprejeti konkretne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

(5)

Na podlagi podatkov, ki jih je prejela Komisija, se zdi, da je Šrilanka izpolnila zadevne obveznosti po mednarodnem pravu in sprejela ustrezen pravni okvir za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Šrilanka je uvedla ustrezen in učinkovit sistem spremljanja, nadzora in inšpekcij, in sicer z uvedbo dnevnika za beleženje podatkov o ulovu in radijskih klicnih znakov za ribiška plovila ter tako, da je celotno ladjevje za odprto morje opremila s sistemom za spremljanje plovil (VMS). Prav tako je uvedla sistem odvračilnih sankcij, pregledala svoj pravni okvir na področju ribištva in zagotovila pravilno izvajanje sistema potrdil o ulovu. Poleg tega je Šrilanka postopoma izboljševala svoje upoštevanje priporočil in resolucij regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (RFMO), kot denimo ukrepov pomorske inšpekcije. Pravila regionalnih organizacij za upravljanje ribištva je prenesla v zakonodajo Šrilanke in sprejela lasten nacionalni akcijski načrt za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, v skladu z mednarodnim akcijskim načrtom za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova Združenih narodov.

(6)

Zato se zdi, da je Šrilanka izpolnila ustrezne obveznosti po mednarodnem pravu in da ukrepi, ki jih je uvedla Šrilanka kot država zastave, zadostujejo za zagotovitev skladnosti z določbami iz členov 94, 117 in 118 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter členov 18, 19, 20 in 23 Sporazuma Združenih narodov o staležih rib.

(7)

Zato je možno sklepati, da so se razmere, zaradi katerih je bila Šrilanka opredeljena kot nesodelujoča tretja država, popravile in da je Šrilanka uvedla konkretne ukrepe, s katerimi lahko doseže trajno izboljšanje razmer.

(8)

Svet je zato sprejel Izvedbeni sklep (EU) 2016/992 (5), s katerim je črtal Šrilanko s seznama nesodelujočih držav.

(9)

V navedenih okoliščinah bi bilo treba Izvedbeni sklep Sveta 2014/715/EU razveljaviti z učinkom od začetka veljavnosti Izvedbenega sklepa (EU) 2016/992.

(10)

Ta sklep ne izključuje nobenih morebitnih naknadnih ukrepov, ki bi jih Unija lahko sprejela v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008, če bi dejstva pokazala, da Šrilanka ne izpolnjuje dolžnosti, naloženih z mednarodnim pravom, kot država zastave, država pristanišča, obalna ali trgovinska država, da sprejme ukrepe za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo z dne 28. februarja 2017 –

26.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/64

(1)

Nadzorni organ je 23. septembra 2013 prejel pritožbo v zvezi z domnevno nezakonito državno pomočjo v obliki dolgoročnega financiranja z ugodnimi obrestnimi merami, ki naj bi jo centralna banka Islandije dodelila bankama Íslandsbanki hf. (v nadaljnjem besedilu: banka ISB) in Arion Bank hf. (v nadaljnjem besedilu: banka Arion) (1).

(2)

Nadzorni organ je z dopisom z dne 23. oktobra 2013 islandskim organom poslal zahtevo po informacijah (2), na katero so ti odgovorili 17. januarja 2014 (3). Predstavniki nadzornega organa in islandskih organov so o zadevi nato razpravljali na sestanku v Reykjaviku maja 2014. Razpravam je sledil dopis z dne 5. junija 2014 (4). Predstavniki nadzornega organa in islandskih organov, vključno s predstavnikom centralne banke Islandije, so o zadevi znova razpravljali na sestanku v Reykjaviku februarja 2015. Tem razpravam je sledil dopis z dne 24. februarja 2015 (5), na katerega so islandski organi odgovorili 1. aprila 2015 (6).

(3)

Nadzorni organ je z Odločbo št. 208/15/COL z dne 20. maja 2015 začel formalni postopek preiskave o domnevno nezakoniti državni pomoči, dodeljeni bankama ISB in Arion na podlagi dogovorov o preoblikovanju posojil pod domnevno ugodnejšimi pogoji. Islandski organi so z dopisom z dne 28. avgusta 2015 (7) predložili pripombe k odločbi nadzornega organa. Nadzorni organ je istega dne prejel tudi pripombe ene od dveh domnevnih upravičenk, tj. banke Arion (8).

(4)

Odločitev glede začetka formalnega postopka preiskave je bila 24. septembra 2015 objavljena v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije  (9). Centralna banka Islandije je z dopisom z dne 5. oktobra 2015 predložila pripombe k odločbi o začetku postopka (10).

(5)

Nadzorni organ je z dopisom z dne 14. junija 2016 od centralne banke Islandije ter bank ISB in Arion zahteval dodatne informacije (11). Islandski organi so jih predložili z dopisom z dne 20. septembra 2016 (12).

(6)

Zadevni ukrepi so povezani z zavarovanimi posojili in posojanjem vrednostnih papirjev centralne banke Islandije. Centralna banka Islandije v okviru svoje vloge centralne banke in zadnjega možnega posojilodajalca ter v skladu z denarno politiko drugih centralnih bank finančnim podjetjem zagotavlja kratkoročne kredite v obliki zavarovanih posojil v skladu z zadevnimi določbami pravil centralne banke Islandije. Finančne institucije lahko zaprosijo za posojila čez noč ali tedenska posojila z zavarovanjem, ki ga centralna banka Islandije šteje za primernega.

(7)

Zavarovana posojila so se leta 2007 in 2008 stalno zviševala, centralna banka Islandije pa je postala pomemben vir likvidnosti finančnih podjetij. Zavarovana posojila so bila najvišja 1. oktobra 2008, tik pred finančnim zlomom bank, ko je centralna banka Islandije finančnim institucijam posodila 520 milijard ISK. Centralna banka Islandije je zato oktobra 2008 ob finančnem zlomu treh komercialnih bank (Landsbankinn, Glitnir in Kaupthing) do teh domačih finančnih podjetij pridobila znatne terjatve, ki so bile krite z različnimi vrstami zavarovanj. Takrat je bilo skoraj 42 % zavarovanj za posojila centralne banke Islandije v obliki vrednostnih papirjev, za katere je jamčila zakladnica, ali vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem, približno 58 % osnovnega zavarovanja s premoženjem pa je zajemalo obveznice, ki so jih izdale banke Glitnir, Kaupthing in Landsbankinn (13).

(8)

Z zlomom banke Glitnir leta 2008 so postale terjatve centralne banke Islandije zapadle in plačljive, zaradi česar je zadevna centralna banka postala upnica propadle banke. Z odločitvijo organa za finančni nadzor iz oktobra 2008 so bili načeloma vsa domača sredstva in vse obveznosti banke Glitnir (razen nekaterih izvzetih sredstev in obveznosti), vključno z njenimi neporavnanimi obveznostmi do centralne banke Islandije v višini približno 55,6 milijarde ISK, in posredno tudi lastništvo osnovnega zavarovanja s premoženjem (portfelj hipotekarnih kreditov), preneseni na banko ISB (14).

(9)

Ker je dolg centralni banki Islandije zajemal kratkoročna zavarovana posojila, bi takojšnje odplačilo resno vplivalo na likvidnostni položaj banke ISB in bi lahko ogrozilo njeno prestrukturiranje. Po navedbah centralne banke Islandije je bila njena druga možnost, da bi namesto tega izterjala dolg, ostal pa ji bi portfelj hipotekarnih kreditov. Tega bi centralna banka Islandije težko upravljala. Prodaja portfelja hipotekarnih kreditov se ob upoštevanju finančne krize in majhnega števila morebitnih kupcev na trgu takrat prav tako ni štela za eno od možnosti.

(10)

Zato je banka ISB zahtevala ponovno pogajanje o svojem dolgu s centralno banko Islandije, da bi se ta pretvoril v dolgoročni dolg z razumnim profilom amortizacije in tako ne bi dodatno negativno vplival na likvidnostni položaj banke ISB. Po pogajanjih med banko ISB in centralno banko Islandije je bil 11. septembra 2009 dosežen dogovor, v skladu s katerim je banka ISB za centralno banko Islandije izdala samostojne obveznice v višini 55,6 milijarde ISK. Zavarovane so bile z istim ali podobnim portfeljem hipotekarnih kreditov kot krite obveznice, ki jih je banka Glitnir izdala v preteklosti. Obveznice so presežno zavarovane, razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin pa znaša 70 % (15). Dospelost obveznice je deset let, pri čemer obrestna mera znaša 4,5 % in je vezana na indeks cen življenjskih potrebščin.

(11)

Oktobra 2008 je bilo jasno, da banke Kaupthing ni več mogoče rešiti, zato je njene dejavnosti prevzel organ za finančni nadzor. Ta se je v skladu z zakonom št. 125/2008 o organu za izplačila iz državne blagajne zaradi nepredvidenih razmer na finančnem trgu itd. (v nadaljnjem besedilu: zakon o izrednih razmerah), ki je bil sprejet 6. oktobra 2008, odločil, da banko Kaupthing razdeli na staro in novo banko. Nova banka, ki je pozneje postala banka Arion, je načeloma prevzela večino domačih sredstev in obveznosti. Vendar zavarovane obveznosti do centralne banke Islandije in zadevno zavarovanje, vključno s portfeljem stanovanjskih posojil, niso bili preneseni (16). Nadzor nad staro banko je prevzel odbor za reševanje, pozneje pa so bili zanjo uvedeni likvidacijski postopki, katerih cilj je bil končno prenehanje opravljanja vseh dejavnosti.

(12)

Banka Kaupthing, vlada in banka Arion so 3. septembra 2009 dosegle dogovor o kapitalizaciji banke Arion in podlagi za nadomestilo, ki ga banka Kaupthing plača banki Arion (v nadaljnjem besedilu: dogovor o kapitalizaciji z banko Kaupthing). V skladu s tem dogovorom je imela banka Kaupthing možnost, da prevzame nadzor nad banko Arion z vpisom novega osnovnega kapitala, ki bi ga plačala iz lastnih sredstev stare banke (tj. iz sredstev, ki niso bila prenesena v skladu z odločitvijo organa za finančni nadzor, kot je bilo opisano).

(13)

Preden bi se banka Kaupthing lahko odločila, ali bo pridobila večinski lastniški delež v banki Arion, se je morala s centralno banko Islandije dogovoriti glede poravnave neporavnanih terjatev, saj so bila z nekaterimi sredstvi, ki bi jih potrebovala za plačilo novega osnovnega kapitala, zavarovana posojila centralne banke Islandije banki Kaupthing, vključno s portfeljem stanovanjskih posojil. Zato so finančno ministrstvo, centralna banka Islandije in odbor za reševanje banke Kaupthing 30. novembra 2009 sklenili dogovor o poravnavi terjatev centralne banke Islandije do banke Kaupthing (v nadaljnjem besedilu: dogovor o poravnavi). Poravnava posojil čez noč je bila obravnavana v členu 3 dogovora o poravnavi, v katerem so se stranke v posebnem obrazcu, priloženemu dogovoru kot Dodatek II, dogovorile, da bo banka Arion prevzela dolg banke Kaupthing do centralne banke Islandije z izdajo obveznic v višini približno […] (*1) milijard ISK, centralna banka Islandije pa bi portfelj stanovanjskih posojil dodelila banki Arion.

(14)

Banka Arion in centralna banka Islandije sta 22. januarja 2010 sklenili posojilno pogodbo, ki je bila po navedbah zadevnih bank formalna izvedba člena 3 dogovora o poravnavi in dogovora o kapitalizaciji, tj. ko so upniki banke Kaupthing postali lastniki banke Arion. Posojilna pogodba je nadomestila zgoraj navedeno obveznico. Posojilna pogodba je v bistvu odražala pogoje obveznice, le da je bila njena glavnica denominirana v eurih, ameriških dolarjih in švicarskih frankih, ne v islandskih kronah. Ta sprememba denominacije valute je bila v skladu s pogoji dogovora o poravnavi, ki so določali, da bi morala banka Arion kljub valuti, v kateri je denominirana glavnica, plačati obresti in obroke v tujih valutah v obsegu, v katerem banka to zmore. V dogovoru o poravnavi je bilo določeno tudi, da mora banka Arion centralni banki Islandije predložiti utemeljen pisni zahtevek, če ne bi zmogla plačevati v tujih valutah in bi želela plačevati v islandskih kronah.

(15)

S posojilno pogodbo je bilo zagotovljeno sedemletno posojilo z možnostjo podaljšanja dvakrat za tri leta v višini […] milijona EUR, […] milijonov USD in […] milijonov CHF. Banki Arion je bilo dovoljeno spreminjanje kombinacije valut, v katerih je treba vrniti posojilo. Obresti, ki se plačujejo, so bile EURIBOR/LIBOR + 300 bazičnih točk. Portfelj stanovanjskih posojil banke Arion se je uporabil kot zavarovanje za centralno banko Islandije.

(16)

Po navedbah pritožnika posojilni pogodbi med banko ISB, banko Arion in centralno banko Islandije v odločbah nadzornega organa, s katerima je bila bankama ISB in Arion odobrena pomoč za prestrukturiranje, nista bili ocenjeni (17). Ker v teh primerih ukrepi niso bili obravnavani, je po mnenju pritožnika pomembno pridobiti mnenje nadzornega organa o (i) združljivosti teh dodatnih domnevnih ukrepov pomoči s Sporazumom EGP in (ii) posledicah, ker islandski organi niso priglasili teh ukrepov.

(17)

Po navedbah pritožnika takrat, ko je centralna banka Islandije sklenila posojilni pogodbi z bankama Arion in ISB, druge banke na Islandiji niso imele možnosti, da prejmejo tako financiranje od centralne banke Islandije ali drugih vladnih agencij. Zato trdi, da je bila pomoč selektivna, saj je bila dodeljena izključno nekaterim finančnim institucijam, ki konkurirajo na islandskem bančnem trgu. Po njegovem mnenju je bila banki ISB z dodelitvijo posojila dodeljena pomoč, da centralni banki Islandije ni bilo treba izvršiti izdaje kritih obveznic, v primeru banke Arion pa je bilo posojilo dodeljeno, da bi se zagotovila ustrezna uravnoteženost njenega valutnega tveganja. Trdi, da so bile druge finančne institucije, ki niso prejele take pomoči, prisiljene v prodajo sredstev na trgu, na katerem so imeli prednost kupci.

(18)

Po navedbah pritožnika sta banki ISB in Arion s posojilnima pogodbama pridobili jasno prednost v obliki dolgoročnega financiranja z ugodnimi obrestnimi merami, ki so bile nižje od tržnih obrestnih mer in drugim udeležencem na trgu niso bile na voljo. Po njegovem mnenju v teh nemirnih časih na finančnih trgih takih pogodb ne bi sklenil noben zasebni vlagatelj. V podporo svoji trditvi, da so bile obrestne mere takrat nižje od tržnih obrestnih mer, je predložil podatke o razmikih kreditne izmenjave islandske vlade v letu 2009 in obrestnih merah, ki so v letu 2009 veljale na izdajo obveznic HFF150224 in HFF150434, ki ju je izdal islandski finančni stanovanjski sklad. Pritožnik trdi, da so ukrepi okrepili položaj bank ISB in Arion na bančnem trgu in torej vplivali na položaj drugih udeležencev na trgu.

(19)

Nazadnje pritožnik trdi, da sta načrta prestrukturiranja bank ISB in Arion, ki ju je izvedla islandska vlada in za katera je nadzorni organ ugotovil, da sta združljiva pomoč v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, zadoščala za odpravo motnje v islandskem gospodarstvu. Po njegovem mnenju dodatni ukrepi pomoči, izvedeni z zgoraj navedenimi dogovori, niso bili potrebni, primerni ali sorazmerni za obnovo islandskega bančnega sistema in zato pomenijo nezdružljivo državno pomoč.

(20)

Nadzorni organ je v Odločbi št. 208/15/COL predhodno ocenil, ali bi lahko kratkoročni krediti, ki jih je centralna banka Islandije zagotovila bankama Glitnir in Kaupthing, ter posojilni pogodbi, ki ju je centralna banka Islandije sklenila z bankama Arion in ISB, pomenili državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, in če bi lahko pomenili, ali bi se lahko državna pomoč štela za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP.

(21)

Kar zadeva kratkoročna zavarovana posojila centralne banke Islandije bankam in drugim finančnim institucijam, je nadzorni organ ugotovil, da so bili pogoji iz smernic o bančništvu (18) glede likvidnostne pomoči in posojil centralne banke izpolnjeni. V skladu s tem je ugotovil, da kratkoročni krediti, ki jih je centralna banka Islandije zagotovila bankama Glitnir in Kaupthing, ne pomenijo državne pomoči.

(22)

Vendar je nadzorni organ glede posojilnih pogodb med centralno banko Islandije ter bankama Arion in ISB pod domnevno ugodnejšimi pogoji predhodno ugotovil, da ni mogoče izključiti, da pomenita državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. V Odločbi 208/15/COL so bili opredeljeni naslednji vidiki:

(23)

Po mnenju nadzornega organa je treba predložiti dodatne dokaze, da bi se lahko ugotovilo, ali bi se posojilni pogoji lahko šteli za združljive z delovanjem Sporazuma EGP.

(24)

Zato je imel nadzorni organ po predhodni oceni pomisleke, ali zadevni ukrepi in zlasti posojilni pogoji pomenijo državno pomoč, in če jo, ali bi se lahko šteli za združljive z delovanjem Sporazuma EGP.

(25)

Centralna banka Islandije opozarja, da je nadzorni organ prestrukturiranje islandskega finančnega sistema in pravnih temeljev ter vladno izvedbo prestrukturiranja že predhodno obravnaval, med drugim v odločbah o pomoči za prestrukturiranje za banki ISB in Arion. Po njenem mnenju ni logično, da se ukrepi, ki se preiskujejo v tej zadevi, vzamejo iz konteksta in ocenijo kot samostojni instrumenti.

(26)

Po navedbah centralne banke Islandije ni realno, da bi centralna banka izvršila zavarovanje, kot je tisto v primeru bank Kaupthing (Arion) in ISB. S prisvojitvijo takega zavarovanja bi centralna banka Islandije prevzela vlogo komercialne banke z enim največjih portfeljev stanovanjskih posojil na Islandiji. To ne bi bilo v skladu z vlogo, ki jo ima kot centralna banka. Obstajalo je tudi veliko tveganje destabilizacije dejavnosti bank Arion in ISB, ki bi ogrozila finančno stabilnost. Nadzorni organ mora upoštevati pravno obveznost centralne banke Islandije, da spodbuja finančno stabilnost. Če bi centralna banka Islandije izterjala terjatev do banke ISB, bi bila likvidnost banke ISB prešibka, da bi lahko delovala kot zdrava banka, zato centralna banka Islandije ne bi mogla izterjati celotne terjatve.

(27)

Centralna banka Islandije opozarja, da v smernicah o bančništvu na žalost ni obravnavano, kaj se zgodi, ko zapadejo terjatve, ki izhajajo iz operacij denarne politike, in mora centralna banka sprejeti ukrepe za izterjavo terjatev in prisvojitev premoženja, ki je predloženo kot zavarovanje. Trdi, da bi bilo treba preoblikovanje terjatev centralne banke Islandije v posojilni pogodbi šteti za običajno nadaljevanje ukrepov upnikov, s katerimi naj bi se kar najbolj izterjale terjatve, ki izhajajo iz kratkoročnih kreditov, ne pa za nova finančna sredstva, zagotovljena bankama Arion in ISB.

(28)

Centralna banka Islandije glede tega, ali je bila s posojilnima pogodbama zadevnima bankama zagotovljena prednost, najprej trdi, da prvotna zamuda pri plačilih glede na izredne okoliščine, ki so bile na Islandiji po zlomu bančnega sistema oktobra 2008, ni pomenila državne pomoči. Tega, da je banka ISB plačila poravnala septembra 2009, banka Kaupthing pa novembra 2009, po mnenju centralne banke Islandije ni mogoče šteti za zamudo, saj je na Islandiji potekalo celovito prestrukturiranje bank s pomočjo Mednarodnega denarnega sklada in je bilo veliko negotovosti glede vrednotenja sredstev bank.

(29)

Centralna banka Islandije poudarja, da je pravno obvezana k ohranjanju finančne stabilnosti in nadzoru nad deviznimi bilancami kreditnih institucij. Zato je bila pravno obvezana reševati takratne resne razmere. Sklenitev posojilnih pogodb je bila v teh okoliščinah najbolj razumna gospodarska odločitev. Centralna banka Islandije poudarja, da prisvojitev zavarovanja ne bi bila le v nasprotju z njeno vlogo centralne banke, ampak bi zaradi nje na koncu tudi izterjala manj kratkoročnega dolga.

(30)

Poleg tega so bili po mnenju centralne banke Islandije pogoji posojilnih pogodb, tj. obrestne mere in zavarovanje, zanjo ugodni. Navaja razpoložljive informacije o izdanih instrumentih po svetu in tudi pogoje pri drugih instrumentih, ki so jih takrat sklenile zadevne strani (banka Arion, banka ISB, centralna banka Islandije, druge nacionalne finančne institucije in država) (19). Zato so bili po njenem mnenju pogoji posojilnih pogodb v obeh primerih v celoti usklajeni s takratnimi običajnimi pogoji na trgu in torej povsem v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(31)

Glede vprašanja, ali sta bili ti posojilni pogodbi selektivni, centralna banka Islandije trdi, da so se vsa podjetja v primerljivem pravnem in dejanskem položaju obravnavala enako. V zvezi s tem ugotavlja, da je tudi Straumur, zasebna islandska investicijska banka, s centralno banko Islandije sklenila dogovor o poravnavi kratkoročnega dolga (20). Poleg tega banka MP Bank po navedbah centralne banke Islandije ni bila v podobnem dejanskem ali pravnem položaju, saj njeni kratkoročni dolgovi niso bili zavarovani s sredstvi, ki so primerljiva s portfeljem stanovanjskih posojil, ampak z javnimi vrednostnimi papirji, kot so instrumenti zakladnice in podobni varni instrumenti, tj. s sredstvi z določeno vrednostjo, s katerimi je enostavno trgovati in s katerih prisvojitvijo ni nobenih stroškov. Zato centralna banka Islandije zavrača trditev, da drugim bankam na Islandiji ni bila dana možnost, da prejmejo tako financiranje od centralne banke Islandije ali drugih vladnih agencij.

(32)

Nazadnje centralna banka Islandije opozarja, da mora nadzorni organ upoštevati, da v obdobju, v katerem sta bili sklenjeni posojilni pogodbi, ni bilo dejansko nobene konkurence med islandskimi finančnimi podjetji in drugimi finančnimi podjetji v EGP. Islandski parlament je novembra 2008 sprejel zakon št. 134/2008 o spremembi zakona št. 87/1992 o tujih valutah, s katerim so bile uvedene omejitve čezmejnih kapitalskih tokov in s tem povezanih menjalniških poslov, zaradi česar tuji finančni subjekti niso mogli konkurirati na islandskem trgu (21). Zato centralna banka Islandije trdi, da ukrepi niso mogli izkrivljati konkurence in vplivati na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP.

(33)

Centralna banka Islandije na podlagi navedenega trdi, da sklenitev posojilnih pogodb ne more pomeniti državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(34)

Če bi nadzorni organ kljub temu menil, da ukrepi pomenijo državno pomoč, centralna banka Islandije trdi, da jih je treba šteti za združljive s Sporazumom EGP na podlagi njegovega člena 61(3)(b), saj so bili sestavni deli ukrepov, ki so bili potrebni, sorazmerni in primerni za odpravo resne motnje v islandskem gospodarstvu ter so bili torej neposredno povezani z ukrepi pomoči za prestrukturiranje, ki jih je nadzorni organ odobril v odločbah o pomoči za prestrukturiranje za banki Arion in ISB.

(35)

Tudi banka Arion trdi, da se ukrepi, ki se preiskujejo v tej zadevi, ne morejo vzeti iz konteksta in oceniti kot samostojni instrumenti. Navaja, da je nadzorni organ prestrukturiranje in kapitalizacijo banke Arion preiskal in odobril že v odločbi o pomoči za prestrukturiranje za banko Arion.

(36)

Banka Arion opozarja, da je bila denominacija posojila v tujih valutah namesto v islandskih kronah v skladu s pogoji dogovora o poravnavi, ki je določal, da bi morala banka Arion plačati obresti in obroke v tujih valutah v obsegu, v katerem to zmore, in da sme v islandskih kronah plačati le v izrednih okoliščinah. Opozarja tudi, da lahko posojilojemalec v skladu s členom 4 dogovora o poravnavi z dovoljenjem posojilodajalca delno ali v celotispremeni denominacijo dolga. Pogoji posojilne pogodbe so torej v celoti v skladu s pogoji dogovora o poravnavi. Banka Arion poudarja, da je nadzorni organ pogoje dogovora o poravnavi pregledal in odobril že v odločbi o pomoči za prestrukturiranje za banko Arion (22).

(37)

Po navedbah banke Arion trditev nadzornega organa v Odločbi št. 208/15/COL, da bi brez portfelja stanovanjskih posojil banka Arion imela majhno možnost preživetja, ne drži. Po navedbah banke Arion je bil portfelj stanovanjskih posojil res koristna pridobitev, saj je vključeval posojila nekaterih ključnih strank banke Arion, banka pa ga je tudi servisirala. Banka Kaupthing je v skladu z dogovorom o poravnavi (in ne odločitvijo organa za finančni nadzor) portfelj stanovanjskih posojil lahko prenesla na banko Arion v okviru njene kapitalizacije. Če člena 3 dogovora o poravnavi ne bi bilo (in torej ne bi bilo prenosa portfelja stanovanjskih posojil), bi portfelj stanovanjskih posojil zamenjala druga sredstva, da bi se izpolnile zahteve glede kapitalizacije in prestrukturiranja banke Arion.

(38)

Po navedbah banke Arion bi se lahko položaj centralne banke Islandije štel za položaj zasebnega vlagatelja, ki izvršuje terjatve do banke Kaupthing, kot je bilo podrobno pojasnjeno v dogovoru o poravnavi, v skladu z veljavnimi pravili, s katerimi se urejajo likvidacijski postopki (23). Dodelitev portfelja stanovanjskih posojil v skladu z dogovorom o poravnavi in sklenitev posojilne pogodbe sta bili izvedeni pod pogoji, ki so bili v celoti skladni s takratnimi običajnimi pogoji na trgu. Zato je ravnanje centralne banke Islandije v skladu z zahtevami merila zasebnega upnika. Centralna banka Islandije torej banki Arion ni zagotovila prednosti, ki bi jo bilo mogoče kakor koli šteti za državno pomoč.

(39)

Po mnenju banke Arion je mogoče glavne točke, ki bi jih bilo treba upoštevati pri oceni, ali bi hipotetični zasebni upnik sklenil dogovor o poravnavi in posojilno pogodbo, povzeti, kot sledi:

(40)

Ker je nadzorni organ v Odločbi št. 208/15/COL menil, da je težko določiti ustrezna referenčna merila za obrestne mere med finančno krizo, je banka Arion predložila informacije o kritih obveznicah in nadrejenih nezavarovanih obveznicah, ki so jih v zadevnem obdobju izdale banke v Evropi. Posojilo, ki ga je zagotovila centralna banka Islandije, je zavarovano zlasti s hipotekami, zato banka Arion trdi, da je primerljivo s kritimi obveznicami, ki so jih leta 2009 izdale evropske banke in so bile zavarovane s stanovanjskimi hipotekami. Po navedbah banke Arion je iz nabora podatkov, ki ga je predložila (24), razvidno, da so bili razmiki pri financiranju, ki so jih plačevale evropske banke, od 0,1 % do 1,90 % nad medbančnimi obrestnimi merami, pri čemer je bil srednji razmik 0,72 %. Najvišje obrestne mere za krite obveznice sta plačali banki Bank of Ireland septembra2009 (1,9 % nad medbančnimi obrestnimi merami) in EBS Mortgage finance iz Irske (1,75 % nad medbančnimi obrestnimi merami) novembra 2009. Po navedbah banke Arion je težko razumeti, kako bi se lahko dolžniški instrument, ki je zavarovan s hipotekami in drugimi visokokakovostnimi sredstvi ter na katerega se obračuna obrestna mera LIBOR + 3,00 %, štel za državno pomoč, če so bili takrat najvišji stroški financiranja, ki jih je imela evropska banka s hipotekarnim zavarovanjem s premoženjem, medbančne obrestne mere + 1,9 %.

(41)

Po navedbah banke Arion je bila sprememba pogojev v posojilni pogodbi v primerjavi s pogoji dogovora o poravnavi, ki so se nanašali na denominacijo glavnice v eurih, ameriških dolarjih in švicarskih frankih namesto v islandskih kronah, za centralno banko Islandije ugodna. Banka Arion opozarja, da so bile na Islandiji od zloma bančnega sistema jeseni 2008 uvedene stroge omejitve čezmejnega pretoka kapitala in povezanih menjalniških poslov. Z uporabo merila zasebnega upnika v teh okoliščinah je mogoča le ugotovitev, da bi zasebni upnik dal prednost denominaciji v tujih valutah namesto v islandskih kronah. Taka sprememba denominacije bi bila torej v korist upnika, ne dolžnika.

(42)

Banka Arion primerja tudi dogovor o poravnavi (v nadaljnjem besedilu: dogovor z banko LBI), ki sta ga decembra 2009 sklenili „nova“ banka Landsbankinn (v nadaljnjem besedilu: banka NBI) in „stara“ banka Landsbankinn (v nadaljnjem besedilu: banka LBI). Dogovor z banko LBI je obsegal izdajo nadrejene zavarovane obveznice, denominirane v eurih, britanskih funtih in ameriških dolarjih, v vrednosti 247 milijard ISK v tuji valuti za deset let, ki jo je banka NBI izdala banki LBI. Poleg tega je bila v začetku leta 2013 izdana pogojno zamenljiva obveznica v vrednosti 92 milijard ISK v tuji valuti. Ti nadrejeni zavarovani obveznici sta bili nadomestilo za sredstva in obveznosti, ki so se z odločitvijo organa za finančni nadzor o odtujitvi sredstev in odgovornosti banke LBI banki NBI 9. oktobra 2008 prenesle z banke LBI. Ti nadrejeni zavarovani obveznici dospeta oktobra 2018, v prvih petih letih pa ni obročnega odplačevanja. Obrestni meri sta EURIBOR/LIBOR + 175 bazičnih točk za prvih pet let in EURIBOR/LIBOR + 290 bazičnih točk za ostalih pet let. Zavarovani sta z nabori posojil strankam banke Landsbankinn (25).

(43)

Po navedbah banke Arion se lahko pogoji dogovora z banko LBI štejejo za neposredno primerljive s pogoji iz posojilne pogodbe. Povzetek razlik:

(44)

Vse navedene razlike med tema primeroma so po mnenju banke Arion ugodnejše za posojilno pogodbo in centralno banko Islandije, tj. višja obrestna mera, manjša glavnica in močnejša skupina zavarovanj s premoženjem, čeprav gre v tem primeru za zasebnega posojilodajalca. To pomeni, da so pogoji financiranja, ki je bilo banki Arion zagotovljeno na podlagi posojilne pogodbe, v skladu s takrat prevladujočimi pogoji na trgu.

(45)

Na kratko, banka Arion trdi, da sklenitev posojilne pogodbe med centralno banko Islandije in banko Arion ne more pomeniti državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(46)

Če bi nadzorni organ kljub navedenim trditvam menil, da ukrepi pomenijo državno pomoč, banka Arion trdi, da so ti ukrepi združljivi s Sporazumom EGP na podlagi njegovega člena 61(3)(b).

(47)

Ker so bili zadevni ukrepi neločljivi del končne kapitalizacije banke Arion in načrta prestrukturiranja banke Arion, ki je bil predložen nadzornemu organu, banka Arion trdi, da teh ukrepov ni mogoče ločiti od skupne ocene, ki jo je nadzorni organ podal v navedeni zadevi. Zato so zajeti v odločbi nadzornega organa o pomoči za prestrukturiranje za banko Arion.

(48)

Banka Arion meni tudi, da če je po mnenju nadzornega organa mogoče znova obravnavati določen del posla, ki ga je nadzorni organ pregledal in odobril že v odločbi o pomoči za prestrukturiranje za banko Arion, potem bi moral nadzorni organ upoštevati celotni dejanski in pravni položaj. Ocena združljivosti zadevnih ukrepov, ki jo poda nadzorni organ, bi zato morala biti v skladu z oceno iz odločbe o pomoči za prestrukturiranje za banko Arion, in bi morala zlasti proučiti, ali so bila izpolnjena merila veljavnih smernic o državni pomoči.

(49)

Banka ISB je zagotovila informacije o pogojih podobnih obveznic, zavarovanih s premoženjem, ki so v Evropi veljali ob sklenitvi dogovora s centralno banko Islandije. Po njenih navedbah so takrat v Evropi podobne obveznice, zavarovane s premoženjem, pri trgovanju dosegale po 40–80 bazičnih točk več kot obveznice z državnim jamstvom. Banka ISB je predložila graf, ki za tri države, tj. Francijo, Nemčijo in Španijo, prikazuje podatke iz leta 2009 o razliki v razmikih za razmike med donosnostjo kritih obveznic in donosnostjo državnih vrednostnih papirjev. Razmiki med donosnostjo kritih obveznic na osnovi indeksov iBoxx (26) so tehtano povprečje vseh neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic iz zadevnih držav s povprečnim trajanjem indeksov v razponu od pet do sedem let.

(50)

Kot je razvidno z grafa, je razmik v tem obdobju precej nihal in je na primer pri Španiji trenutno negativen. Leta 2009 je bila razlika v razmikih za te tri države v razponu od 40 do 160 bazičnih točk.

(51)

Nadzorni organ bo v naslednjih poglavjih ocenil, ali posojilni pogodbi, sklenjeni med centralno banko Islandije ter bankama ISB in Arion, vključujeta državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(52)

Ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: ukrep (i) dodeli država ali je dodeljen iz državnih sredstev, (ii) podjetju zagotavlja gospodarsko prednost, (iii) je selektiven ter (iv) bi lahko izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino med pogodbenicami.

(53)

Predhodno bi bilo treba opozoriti, da v denarni politiki ni vsesplošne izjeme od uporabe pravil o državni pomoči (27). Izvzetje likvidnostne pomoči iz uporabe prava o državni pomoči, kot je navedeno v odstavku (21), je omejeno na ukrepe, ki izpolnjujejo pogoje, naštete v točki 51 smernic nadzornega organa o bančništvu iz leta 2008 in točki 62 smernic nadzornega organa o bančništvu iz leta 2013 (28). To ne pomeni, da so vsi ukrepi centralnih bank izvzeti iz uporabe pravil o državni pomoči. Nadzorni organ v tem primeru meni, da dolgoročnaposojila, ki jih je zagotavljala centralna banka Islandije, niso v skladu s pogoji iz navedenih točk smernic o bančništvu iz let 2008 in 2013, saj so bili ukrepi povezani z ukrepi za prestrukturiranje, zagotovljenimi zadevnima bankama. Zato mora ukrepe oceniti na podlagi pogojev iz člena 61(1) Sporazuma EGP.

(54)

V skladu s členom 61(1) Sporazuma EGP mora ukrep dodeliti država ali mora biti dodeljen iz državnih sredstev, da se lahko šteje za državno pomoč.

(55)

Za namen člena 61(1) Sporazuma EGP država zajema vse organe javne uprave, od centralne ravni države do mestne ravni ali najnižje upravne ravni, pa tudi javna podjetja in organe (29).

(56)

Ukrepi, ki se preiskujejo, so v obliki posojilnih pogodb med centralno banko Islandije ter bankama Arion in ISB pod domnevno ugodnimi pogoji.

(57)

Da bi se ugotovilo, ali dolgoročna posojila, ki jih je zagotovila centralna banka Islandije, vključujejo državna sredstva, je treba oceniti, ali se lahko za ukrepe centralne banke šteje, da jih je mogoče pripisati državi. Centralne banke so na splošno neodvisne od centralne vlade. Vendar ni pomembno, ali je institucija v javnem sektorju avtonomna ali ne (30). Poleg tega je na splošno sprejeto, da centralne banke opravljajo javno nalogo. Nadzorni organ opozarja, da lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso finančna podpora institucije, ki služi javnemu namenu, pomeni dodelitev državne pomoči (31). Za javno podporo, ki jo dodeli centralna banka, se torej prav tako lahko šteje, da jo je mogoče pripisati državi in zato pomeni državno pomoč (32). Dejansko v skladu s smernicami o bančništvu iz leta 2013 sredstva, ki jih centralna banka zagotovi posameznim kreditnim institucijam, na splošno pomenijo prenos državnih sredstev (33).

(58)

Vendar se lahko ne glede na te pripombe vprašanje, ali je zadevni posojilni pogodbi dodelila država ali sta bili dodeljeni iz državnih sredstev, pusti odprto glede na ugotovitev iz naslednjega oddelka, da z zadevnimi ukrepi bankama ni bila zagotovljena gospodarska prednost.

(59)

Da bi ukrepi pomenili državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, morajo podjetju zagotavljati prednost.

(60)

Prednost v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP je vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod običajnimi tržnimi pogoji, s čimer je v ugodnejšem položaju kot njegovi konkurenti. Pomemben je le učinek ukrepa na podjetje, ne pa vzrok ali cilj posredovanja države (34). Da bi ukrep pomenil pomoč, je lahko v obliki pozitivne gospodarske prednosti, pa tudi razbremenitve gospodarskih bremen. Slednje je obsežna kategorija, ki obsega vsak ukrep za znižanje stroškov, ki bi običajno bremenili proračun podjetja. Vprašanje, ali bi se za sklenitev posojilnih pogodb lahko štelo, da je bila z njo bankama ISB in Arion zagotovljena prednost, je nazadnje odvisno od tega, ali bi zasebni upnik, ki je primerljive velikosti kot javni organ in posluje pod enakimi tržnimi pogoji, dodelil podobno posojilo pod podobnimi pogoji.

(61)

Da bi se ugotovilo, ali je javni organ ravnal kot kateri koli udeleženec v tržnem gospodarstvu v podobnem položaju, je treba upoštevati le koristi in obveznosti, povezane z vlogo države ali javnega organa kotgospodarskega subjekta, in ne tistih, ki so povezane z njeno javno oblastjo (35). Poleg tega je treba za ugotovitev, ali je posredovanje države v skladu s tržnimi pogoji, to proučiti predhodno in pri tem upoštevati le informacije, ki so bile na voljo ob sprejetju odločitve o posredovanju. Če posebne tržne informacije o dani dolžniški transakciji niso na voljo, se lahko poleg tega skladnost dolžniškega instrumenta s tržnimi pogoji ugotovi na podlagi primerjave s primerljivimi tržnimi transakcijami, tj. s primerjalno analizo.

(62)

Merilo zasebnega upnika, ki so ga razvila in izpopolnila sodišča Evropske unije (36), se uporablja za ugotavljanje, ali pogoji, pod katerimi se bo poplačala terjatev javnega upnika, po možnosti z reprogramiranjem plačil, pomenijo državno pomoč. Kadar je država v takem položaju, ne kot vlagatelj ali nosilec projekta, ampak kot upnik, ki si prizadeva kar najbolj izterjati neporavnan dolg, prizanesljiva obravnava sama po sebi v obliki odloga plačila morda ne bo zadoščala za predpostavko o ugodni obravnavi v smislu državne pomoči. V takih okoliščinah se ravnanje javnega upnika primerja z ravnanjem hipotetičnega zasebnega upnika v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. Ključno vprašanje je, ali bi zasebni upnik dolžniku v podobnih okoliščinah zagotovil podobno obravnavo.

(63)

Preden se posojilni pogodbi ocenita, se postavlja vprašanje, ali bi lahko prvotna zamuda pri poravnavi plačil, za katero se šteje, da je trajala od približno oktobra 2008 do konca leta 2009, vključevala državno pomoč. Na splošno lahko odločitve javnih organov, da dopustijo zamude pri plačilu posojila, dolžniku zagotovijo prednost in vključujejo državno pomoč. Začasni odlog plačila bi verjetno ustrezal ravnanju zasebnega upnika in zato ne bi pomenil državne pomoči, vendar bi se lahko tako ravnanje, ki je sprva skladno s tržnimi pogoji, spremenilo v državno pomoč v primerih dolgotrajnih zamud pri plačilu (37).

(64)

Z vidika zasebnega upnika je izterjava zapadle terjatve samoumevna. To velja tudi, če je podjetje dolžnik v finančnih težavah, in v primeru insolventnosti. Zasebni upniki v takih okoliščinah običajno niso pripravljeni sprejeti dodatnega odloga plačila, če od tega nimajo nobene jasne koristi. Nasprotno, ko dolžnik zaide v finančne težave, bi se mu dodatna posojila dodelila le pod strožjimi pogoji, npr. z višjo obrestno mero ali obsežnejšim zavarovanjem, saj je odplačilo ogroženo. Izjeme so lahko upravičene v posameznih primerih, kadar se zdi neizterjava ekonomsko razumnejša možnost. Tak primer bi bil, ko se z neizterjavo zagotovijo bistveno boljše možnosti za izterjavo precej večjega deleža terjatev v primerjavi z drugimi možnimi alternativami ali če se je tako mogoče izogniti še večjim posledičnim izgubam. V interesu zasebnega upnika je lahko, da ohranja poslovanje podjetja dolžnika, namesto da likvidira njegova sredstva, in tako v določenih okoliščinah izterja le del dolga. Kadar se zasebni upnik strinja, da svoje terjatve ne izterja v celoti, od dolžnika običajno zahteva, naj zagotovi dodatno zavarovanje. Kadar to ni mogoče, kot v primeru dolžnikov v finančnih težavah, zasebni upnik zahteva zagotovilo, da bo prejel najvišje nadomestilo, če se bo finančni položaj dolžnika pozneje izboljšal. Če dolžnik ne zagotovi zadostnega zavarovanja ali obvez, se zasebni upnik na splošno ne bi strinjal s sklenitvijo dogovorov o reprogramiranju dolga ali dolžniku zagotovil dodatnih posojil.

(65)

Kar zadeva prvotno zamudo pri poravnavi plačil, po mnenju centralne banke Islandije tega, da je banka ISB plačila poravnala septembra 2009, banka Kaupthing pa novembra 2009, glede na izredne okoliščine, ki so bile na Islandiji po zlomu bančnega sistema oktobra 2008, ni mogoče šteti za zamudo. V obdobju od zloma do poravnave terjatev je na Islandiji potekalo celovito prestrukturiranje bank s pomočjo Mednarodnega denarnega sklada, bilo pa je tudi precej negotovosti glede poštenega vrednotenja sredstev bank. Zato je centralna bankaIslandije kot upnica bank potrebovala čas, da ustrezno ovrednoti sredstva, uporabljena za zavarovanje. Nadzorni organ je ocenil te trditve in meni, da je centralna banka Islandije v zvezi s prvotno zamudo ravnala v skladu z merilom zasebnega upnika.

(66)

Nadzorni organ mora oceniti tudi, ali bi se zasebni upnik s podobnimi kratkoročnimi terjatvami do bank, ki nista poravnali obveznosti, strinjal s prenosom portfelja stanovanjskih posojil pod navedenimi pogoji in posledično sklenitvijo posojilnih pogodb z novimi bankami pod enakimi pogoji.

(67)

Nadzorni organ opozarja, da se je centralna banka Islandije po zlomu bank Glitnir in Kaupthing jeseni 2008 znašla v položaju, v katerem je bilo nerealno pričakovati, da bo izvršila zavarovanje, kot je tisto v primeru bank Kaupthing (Arion) in ISB. Ob upoštevanju, da sta portfelja posojil zajemala velik del strank bank Arion in ISB, bi prisvojitev takega zavarovanja lahko ogrozila finančno stabilnost bank Arion in ISB ter ti finančni ustanovi prisilila v stečaj. Izvršitev zavarovanja bi pomenila tudi dodatne upravne stroške za centralno banko Islandije. Poleg tega centralna banka Islandije, če bi se portfelja posojil prodajala, tudi ne bi imela nobenega zagotovila, da bo povračilo sprejemljivo, in glede na takratno stanje na trgu na Islandiji je bilo malo verjetno, da bi se našli vlagatelji z zadostno kapitalsko močjo za nakup portfeljev. Zato bi centralna banka Islandije s prisvojitvijo portfeljev stanovanjskih posojil – z izvršitvijo zavarovanja ali po stečaju – na koncu izterjala manjši znesek kratkoročnega dolga.

(68)

Zaradi takega položaja se je centralna banka Islandije torej odločila, da sklene posojilni pogodbi in si zagotovi poplačilo svojih terjatev v celoti, z obrestmi in brez upravnih stroškov. Posojilni pogodbi sta bili torej sklenjeni, da bi se zagotovila največja izterjava, ki bi bila v tistem času mogoča.

(69)

Nadzorni organ na podlagi navedenega meni, da si je centralna banka Islandije s sklenitvijo posojilnih pogodb prizadevala za optimizacijo izterjave svojih terjatev.

(70)

Nadzorni organ mora oceniti tudi, ali bi pogoji iz posojilnih pogodb in zlasti veljavne obrestne mere imeli zadostno vrednost za zasebnega upnika, da bi izpolnili zahtevo merila zasebnega upnika.

(71)

Nadzorni organ je v Odločbi št. 208/15/COL ugotovil, da je težko določiti ustrezna referenčna merila za obrestne mere med finančno krizo. V odgovor so banki ISB in Arion ter centralna banka Islandije predložile dodatne informacije in pripombe.

(72)

Banka ISB trdi, da so obrestne mere v skladu s takratnimi obrestnimi merami podobnih obveznic, zavarovanih s premoženjem. Dospelost obveznice banke ISB je deset let, obrestna mera znaša 4,5 % in je vezana na indeks cen življenjskih potrebščin, obveznica pa je presežno zavarovana, z razmerjem med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, ki znaša 70 %. Obrestna mera je bila določena na približno 50 bazičnih točk višje kot za obveznice stanovanjskega finančnega sklada z državnim jamstvom na dan izdaje. Za primerjavo, običajne obrestne mere v Evropi v tistem obdobju za podobne vrednostne papirje s premoženjskim kritjem so bile za 40–80 bazičnih točk višje kot za tiste z državnim jamstvom. Banka ISB je predložila tudi graf, iz katerega je razvidno, da so bile leta 2009 razlike v razmikih za Francijo, Nemčijo in Španijo v razponu od 40 do 160 bazičnih točk.

(73)

Podobno banka Arion trdi, da je bila njena posojilna pogodba s centralno banko Islandije sklenjena pod tržnimi pogoji. Med drugim jo primerja s primerljivim dogovorom med bankama NBI in LBI. Oba dogovora sta bila sklenjena približno hkrati, tj. ob koncu leta 2009 in začetku leta 2010, ter sta zajemala podobno poravnavo terjatev. Iz primerjave je razvidno, da so bili pogoji iz posojilne pogodbe za banko Arion strožji od tistih iz dogovora z banko LBI, ki je vključeval zasebnega posojilodajalca. Dejansko se zdi, da so se v dogovoru z banko LBI zahtevale nižje obrestne mere in da je zajemal višjo glavnico, zavarovanje pa je bilo šibkejše in manj raznoliko kot pri posojilni pogodbi z banko Arion.

(74)

Banka Arion je v dopisu z dne 31. marca 2015 (38) predložila dodatne informacije o kritih obveznicah in nadrejenih nezavarovanih obveznicah, ki so jih banke v Evropi izdale od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2010. Ob upoštevanju, da je posojilo, ki ga je zagotovila centralna banka Islandije, zavarovano zlasti s hipotekami, banka Arion trdi, da je primerljivo s kritimi obveznicami, ki so jih leta 2009 izdale evropske bankein so bile zavarovane s stanovanjskimi hipotekami. Kot je bilo navedeno, so bili v skladu z naborom podatkov, ki ga je predložila banka Arion, razmiki pri financiranju, ki so jih plačevale evropske banke, od 0,1 % do 1,90 % nad medbančnimi obrestnimi merami, pri čemer je bil srednji razmik 0,72 %. Najvišje obrestne mere za krite obveznice sta plačali banki Bank of Ireland septembra 2009 (1,9 % nad medbančnimi obrestnimi merami) in EBS Mortgage iz Irske (1,75 % nad medbančnimi obrestnimi merami) novembra 2009.

(75)

Centralna banka Islandije trdi tudi, da so bili pogoji posojilnih pogodb, tj. obrestne mere in zavarovanje, zanjo ugodni. Po njenem mnenju je to razvidno iz razpoložljivih informacij o izdanih instrumentih po svetu (kot je dokazala banka Arion, glej zgoraj) in tudi pogojev pri drugih takrat sklenjenih instrumentih, vključno z dogovorom z banko LBI.

(76)

Nadzorni organ opozarja, da se za posojilni pogodbi, sklenjeni med centralno banko Islandije in zadevnima bankama, obračunava obrestna mera LIBOR + 3,00 %, zavarovani pa sta s hipotekami in drugimi sredstvi. Kot je razvidno iz informacij, ki sta jih predložili banki ISB in Arion, je obrestna mera precej višja od povprečnih obrestnih mer za primerljive dolžniške instrumente, ki so bili sklenjeni v zadevnem obdobju, in celo presegajo najvišje stroške financiranja katere koli druge evropske banke v tistem času, ki so se zavarovale s hipotekami (tj. banka Bank of Ireland, medbančne obrestne mere + 1,9 %). Nadzorni organ meni, da so informacije glede primerljivih dolžniških instrumentov, ki sta jih predložili banki, zanesljive in da so natančno ponazorile tržne pogoje ob sklenitvi posojilnih pogodb. Ker so se o teh obrestnih merah dogovorile zasebne strani, nadzorni organ meni, da so ustreznejše referenčno merilo za določitev takratnih tržnih obrestnih mer kot razmiki kreditne izmenjave in obrestne mere na obveznice stanovanjskega finančnega sklada, ki jih je navedel pritožnik.

(77)

Kar zadeva posojilno pogodbo, sklenjeno z banko Arion, nadzorni organ opozarja, da posojilo ni bilo denominirano v islandskih kronah, ampak v tujih valutah. Vendar je bila ta sprememba denominacije valute, kot je navedla banka Arion, v skladu s pogoji dogovora o poravnavi, ki je določal, da bi morala banka Arion plačati obresti in obroke v tujih valutah v obsegu, v katerem to zmore, in da lahko z dovoljenjem posojilodajalca delno ali v celoti spremeni denominacijo dolga. Kot je bilo ugotovljeno, je nadzorni organ pregledal in odobril pogoje dogovora o poravnavi že v odločbi o pomoči za prestrukturiranje za banko Arion. Poleg tega bi zasebni upnik, kot je opozorila banka Arion, zaradi strogih omejitev čezmejnega pretoka kapitala na Islandiji in povezanih menjalniških poslov najverjetneje dal prednost denominaciji v tuji valuti in ne v islandskih kronah. Taka sprememba denominacije bi bila torej v korist upnika, ne dolžnika.

(78)

Nadzorni organ ob upoštevanju takratnih tržnih parametrov in predloženih dokazov ugotavlja, da bi bili posojilni pogoji posojilnih pogodb na splošno in zlasti obrestne mere za zasebnega upnika v primerljivem dejanskem in pravnem položaju enako sprejemljivi.

(79)

Nadzorni organ ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da posojilni pogodbi med centralno banko Islandije ter bankama ISB in Arion zadevnima bankama nista zagotovili gospodarske prednosti.

(80)

Da bi se ukrep štel za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, mora biti selektiven ter sposoben izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med pogodbenicami. Ker nadzorni organ ugotavlja, da v tej zadevi ni bila zagotovljena gospodarska prednost in ker kumulativni pogoji za obstoj državne pomoči zato niso izpolnjeni, mu v zvezi s tem ni treba podati nadaljnje ocene.

(81)

Nadzorni organ na podlagi opravljene ocene meni, da posojilni pogodbi, ki ju je centralna banka Islandije sklenila z bankama ISB in Arion, ne pomenita državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP –