(1)

Člen 3(a) Direktive 2010/40/EU kot prednostni ukrep za razvoj in uporabo specifikacij in standardov določa opravljanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej Uniji.

(2)

Člen 5 Direktive 2010/40/EU določa, da bi specifikacije, sprejete v skladu s členom 6 te direktive, morale veljati za aplikacije in storitve ITS, ko se uvajajo, brez poseganja v pravico posamezne države članice, da sama odloči o uvajanju takšnih aplikacij in storitev na svojem ozemlju.

(3)

Te specifikacije bi se morale uporabljati za opravljanje vseh storitev zagotavljanja potovalnih informacij brez poseganja v posamezne specifikacije, sprejete z drugimi akti na podlagi Direktive 2010/40/EU, zlasti delegiranima uredbama Komisije (EU) št. 886/2013 (2) in (EU) 2015/962 (3) ter Uredbo Komisije (EU) št. 454/2011 (4).

(4)

Kar zadeva opravljanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij, Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa minimalna pravila za ponovno uporabo informacij javnega sektorja v celotni Uniji. Kar zadeva ponovno uporabo podatkov, ki jih imajo organi, pristojni za promet, in prevozniki, bi se morala pravila, določena s to uredbo, zlasti tista, ki se nanašajo na posodabljanje podatkov, uporabljati brez poseganja v pravila, določena z Direktivo 2003/98/ES.

(5)

Kadar ukrepi iz te uredbe vključujejo obdelavo osebnih podatkov, se ti ukrepi izvajajo v skladu z zakonodajo EU o varstvu osebnih podatkov, zlasti Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter njunimi nacionalnimi izvedbenimi ukrepi. Informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo, bi se morale obdelovati ob strogem upoštevanju načela zmanjšanja količine podatkov ter samo za namene te uredbe in tako dolgo, kot je potrebno. Kadar je to mogoče in ne ovira namena te uredbe, taki podatki ne bi smeli omogočati določitve ali določljivosti posameznika.

(6)

Kadar se informacijska storitev opira na zbiranje podatkov, vključno z geolokacijo, bi bilo treba končnim uporabnikom zagotoviti jasne informacije o zbiranju takih podatkov, tehničnih sredstvih za zbiranje podatkov in morebitno sledenje ter o tem, kako dolgo se ti podatki hranijo. Javni in zasebni zbiralci podatkov, kot so prevozniki, organi, pristojni za promet, ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij in izdelovalci digitalnih zemljevidov, bi morali uvesti ustrezne tehnične ukrepe (vključno z vgrajeno zasebnostjo in vgrajenim varstvom podatkov) za zagotavljanje psevdonimizacije (8) podatkov, ki jih prejmejo od končnih uporabnikov.

(7)

Cilj Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) je vzpostaviti infrastrukturo za prostorske informacije v Uniji, ki omogoča izmenjavo prostorskih informacij, vključno z informacijami o prometnih omrežjih, in javni dostop do njih po vsej Uniji, da bi se podprle okoljske politike Unije in politike ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Specifikacije iz te uredbe bi morale biti skladne s specifikacijami, vzpostavljenimi z Direktivo 2007/2/ES in Uredbo Komisije (EU) št. 1089/2010 (10).

(8)

Specifikacije, določene v tej uredbi, bi se morale uporabljati za vse načine prevoza v Uniji, kot so linijski prevoz (zračni, železniški, vključno z železnico za visoke in konvencionalne hitrosti ter lahko železnico, avtobusni prevoz na velike razdalje, pomorski prevoz, vključno s trajektnim, podzemna železnica, tramvaj, avtobus, trolejbus, žičnica), prevoz po naročilu (izmenični avtobusni prevoz, izmenični trajektni prevoz, taksi, skupna vožnja, souporaba avtomobila, sopotništvo, najem avtomobila, souporaba kolesa, najem kolesa, naročilo prevoza) in osebni prevoz (avtomobil, motor, kolo, hoja). Hoja kot možnost prepotovanja dela prvega in zadnjega kilometra poti je za večmodalne potovalne informacije zelo pomembna ter ima lahko okoljske koristi in koristi za upravljanje omrežja, poleg tega pa neposredno koristi potnikovemu zdravju.

(9)

Z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) se vzpostavlja prometna infrastruktura, ki je del jedrnega in celovitega vseevropskega prometnega omrežja. Da bi se zajele potovalne potrebe končnih uporabnikov po vsej Uniji in čim bolj izkoristil celoten potencial večmodalnih potovalnih informacij, je potrebno celovito pokrivanje omrežja od vrat do vrat. Ta uredba bi se torej morala uporabljati za celovito omrežje TEN-T, vključno z urbanimi vozlišči, in druge dele prometnega omrežja.

(10)

Opravljanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej Uniji se lahko podpira s centraliziranimi pristopi, ki temeljijo na zagotavljanju podatkov, in decentraliziranimi pristopi, ki temeljijo na zagotavljanju podatkov in storitev. Ta uredba bi torej morala vključevati zahteve za zagotavljanje podatkov in storitev, da se podpreta oba navedena pristopa. Da bi se olajšala izmenjava in ponovna uporaba teh podatkov za opravljanje celovitih storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij, bi morali organi, pristojni za promet, prevozniki, upravljavci infrastrukture ali ponudniki storitev prevoza po naročilu, kot je ustrezno, statične podatke, ustrezne metapodatke in informacije o kakovosti podatkov dati uporabnikom na voljo prek nacionalne ali skupne točke dostopa. Točka dostopa ima lahko različne oblike, kot so podatkovna zbirka, podatkovno skladišče, podatkovni trg, repozitorij in register, spletni portal ali podobno, odvisno od vrste podatkov. Države članice bi morale razmisliti o združitvi obstoječih javnih in zasebnih točk dostopa v enotno točko dostopa, ki omogoča dostop do vseh vrst ustreznih razpoložljivih podatkov, ki spadajo na področje uporabe teh specifikacij.

(11)

Državam članicam bi moralo biti dopuščeno medsebojno sodelovanje, da vzpostavijo skupno točko dostopa, ki vključuje razpoložljive podatke sodelujočih držav članic. Države članice bi morale svobodno odločati o uporabi točk dostopa, vzpostavljenih z drugimi delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi Direktive 2010/40/EU, kot nacionalnih točk dostopa, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Poleg tega bi morale svobodno odločati o uporabi predhodno obstoječih točk dostopa, ki zajemajo več sektorjev, kot nacionalnih točk dostopa. Opredelijo lahko, kateri akter je odgovoren za zagotavljanje potovalnih in prometnih podatkov iz Priloge. V nekaterih primerih prevozniki, upravljavci infrastrukture in ponudniki storitev prevoza po naročilu delujejo v različnih državah članicah, zato je za zagotavljanje dostopa do potovalnih in prometnih podatkov relevantna več kot ena točka dostopa. Vendar pa bi si bilo treba prizadevati za preprečevanje nepotrebnega podvajanja podatkov ter upoštevati obliko in vrsto zadevnih točk dostopa. Zato bi bili lahko ustrezni podatki in metapodatki navedeni v vseh zadevnih nacionalnih točkah dostopa, ki so v obliki repozitorija. Če so poleg tega nekatere od zadevnih nacionalnih točk dostopa v obliki podatkovne zbirke/podatkovnega skladišča, bi lahko podatke in metapodatke gostila le ena od njih, v vseh drugih pa bi bili navedeni. Pogoji za uporabo prometnih in potovalnih podatkov, zagotovljenih prek nacionalne točke dostopa, se lahko po potrebi določijo z licenčno pogodbo.

(12)

Potovalni in prometni podatki iz Priloge se lahko v nacionalno točko dostopa vključijo postopno. Države članice bi morale svobodno odločati o tem, ali bodo podatki iz Priloge vključeni pred določenim rokom ali ne. Storitve zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij temeljijo na statičnih in dinamičnih potovalnih in prometnih podatkih, kot so navedeni v Prilogi. Statični potovalni in prometni podatki so bistveni za namene informiranja in načrtovanja v fazi pred potovanjem, zato jih potrebujejo vse države članice. Dinamični potovalni in prometni podatki, na primer motnje in zamude pri potovanju, lahko končnim uporabnikom omogočijo, da sprejmejo dobro informirane odločitve o potovanju in prihranijo čas. Vendar pa bo za vključevanje dinamičnih potovalnih in prometnih podatkov v nacionalne točke dostopa morda potreben dodaten trud. Države članice bi morale svobodno odločati o tem, ali bodo dinamični potovalni in prometni podatki iz Priloge vključeni prek nacionalne točke dostopa. Če bi se odločile za to, bi se morale uporabljati zahteve iz te uredbe. Za zagotovitev doslednega in skladnega razvoja večmodalnih potovalnih informacij po vsej Uniji se države članice spodbujajo, naj obstoječe dinamične potovalne in prometne podatke vključijo prek nacionalne točke dostopa v skladu z naslednjimi roki: potovalne in prometne podatke iz točke 2.1 Priloge do 1. decembra 2019, potovalne in prometne podatke iz točke 2.2 Priloge do 1. decembra 2020, potovalne in prometne podatke iz točke 2.3 Priloge pa do 1. decembra 2021.

(13)

Za uspešno in stroškovno učinkovito uporabo nacionalnih točk dostopa je treba z ustreznimi metapodatki pravilno opisati vsebino in strukturo zadevnih potovalnih in prometnih podatkov (12).

(14)

Organi, pristojni za promet, prevozniki, ponudniki storitev prevoza po naročilu in upravljavci infrastrukture s temi specifikacijami ne bi smeli biti zavezani, da začnejo zbirati podatke, ki še niso na voljo v strojno berljivem formatu. Posebne zahteve v zvezi s statičnimi in dinamičnimi potovalnimi in prometnimi podatki za različne načine prevoza bi se morale uporabljati samo za podatke, ki se dejansko zbirajo in so na voljo v strojno berljivem formatu. Hkrati bi bilo treba države članice spodbujati k iskanju stroškovno učinkovitih načinov, ki ustrezajo njihovim potrebam po digitaliziranju obstoječih statičnih in dinamičnih podatkov za različne načine prevoza. Države članice, ki začenjajo digitalizirati statične in dinamične potovalne in prometne podatke za različne načine prevoza, ki se lahko uporabijo za storitve zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij, se spodbujajo, naj začnejo s podatki, opredeljenimi na ravni storitve 1 iz Priloge, nadaljujejo pa z ravnjo storitve 2 in 3. Podatki, opredeljeni v prvi skupini, se štejejo za bistvene za osnovno delovanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij.

(15)

Za razvoj usklajenega in nemotenega opravljanja storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij ter podporo interoperabilnosti po vsej Uniji bi se moral na ravni nacionalne točke dostopa uporabljati harmoniziran sklop interoperabilnih formatov in protokolov za izmenjavo podatkov, ki temeljijo na obstoječih tehničnih rešitvah in standardih za različne načine prevoza. V okviru storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij obstaja vrsta ustreznih predhodno obstoječih standardov in tehničnih specifikacij, ki se nanašajo na cestni prevoz (DATEX II), železniški prevoz (tehnični dokumenti TSI TAP B1, B2, B3, B4, B8, B9), zračni prevoz (IATA SSIM) in osnovne prostorske podatke (INSPIRE). V takih primerih bi se morala ta uredba sklicevati na že določene zahteve, vendar pa se lahko za take načine prevoza uporabijo drugi standardi in tehnične specifikacije, opredeljeni v specifikaciji. Izogibati pa bi se bilo treba podvajanju istih potovalnih in prometnih podatkov v več kot enem formatu (na primer podatki o mestnem železniškem prevozu v TSI TAP ali NeTEx). V prihodnosti se lahko področje uporabe takih standardov, zlasti standarda DATEX II, razširi na nadaljnje urbane elemente, in če so na voljo, bi morali biti uporabljeni v okviru specifikacij.

(16)

Kar zadeva izmenjavo statičnih podatkov o linijskem prevozu (kot je javni prevoz, avtobusni prevoz na velike razdalje in pomorski prevoz, vključno s trajektnim), bi bilo treba za zadevne podatke v nacionalni točki dostopa do dogovorjenega roka uporabljati standard CEN za izmenjavo podatkov NeTEx CEN/TS 16614, ki temelji na osnovnem konceptualnem referenčnem podatkovnem modelu EN 12896: 2006, in poznejše nadgrajene različice ali kateri koli v celoti združljiv strojno berljiv format. Če se, kar zadeva izmenjavo dinamičnih podatkov o javnem prevozu, države članice odločijo, da bodo dinamične podatke vključile v nacionalno točko dostopa, bi se morali uporabljati ustrezni deli standarda CEN za izmenjavo podatkov o javnem prevozu SIRI CEN/TS 15531 in poznejše nadgrajene različice ali kateri koli v celoti združljiv strojno berljiv format. Države članice se lahko odločijo, da bodo za nacionalne dejavnosti na ravni države članice še naprej uporabljale nacionalne standarde za podatke o javnem prevozu, vendar pa je treba za zagotovitev interoperabilnosti in kontinuitete storitev po vsej EU na ravni nacionalne točke dostopa uporabljati določene standarde EU. Da bi države članice upoštevale evropske zahteve glede standardizacije, lahko uporabljajo metode prevajanja in pretvarjanja. Uporabljati bi bilo treba različico predpisanih standardov, ki je na voljo na datum uporabe. Uporabiti bi bilo treba vse ustrezne posodobitve, s katerimi je razširjeno področje uporabe in so vključene nove vrste podatkov.

(17)

Za zagotovitev optimalne uporabe in popolne interoperabilnosti zgoraj navedenih standardov med državami članicami bi bilo treba vzpostaviti skupni minimalni profil, s katerim so opredeljeni različni ključni elementi standarda in ki bi se moral uporabljati v nacionalnih točkah dostopa. Ko bo obstajal skupni minimalni evropski profil, morajo na njem temeljiti nacionalni profili držav članic.

(18)

Bistvenega pomena za potnike po vsej Uniji je, da ponudniki storitev zagotavljajo točne in zanesljive potovalne informacije. Kadar se zgodijo spremembe, bi morali organi, pristojni za promet, ali prevozniki pravočasno posodobiti zadevne podatke prek nacionalne točke dostopa. Kadar ponudnik storitev uporablja potovalne in prometne podatke, tudi obstaja tveganje, da bodo uporabnikom prikazane netočne potovalne informacije, ki lahko negativno vplivajo na potovanje potnika. Kadar organi, pristojni za promet, prevozniki, upravljavci infrastrukture ali ponudniki storitev prevoza po naročilu odkrijejo kakršno koli netočnost, bi morala biti taka napaka pravočasno odpravljena.

(19)

Trenutno je v Evropi precejšnje število storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij, vendar pa so storitve, ki ponujajo celovit rezultat načrtovanja poti od vrat do vrat, omejene predvsem na ozemlje ene države članice. Ključna rešitev za povečanje geografske pokritosti storitev zagotavljanja potovalnih informacij in podporo večmodalnim potovalnim informacijam po vsej Uniji je povezovanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih storitev zagotavljanja potovalnih informacij. To vključuje uporabo tehnoloških orodij, vključno z vmesniki za povezavo obstoječih informacijskih sistemov za izmenjavo rezultatov načrtovanja poti. Priporoča se, da bi se morala za storitve zagotavljanja potovalnih informacij pri porazdeljenem načrtovanju poti uporabljati evropska tehnična specifikacija z naslovom „Inteligentni prometni sistemi – Javni prevoz – Odprti API za porazdeljeno načrtovanje poti 00278420“, ki je trenutno v končni fazi izdelave. Kadar ponudniki storitev določijo točke primopredaje za porazdeljeno načrtovanje poti, bi morale biti take točke navedene v nacionalni točki dostopa.

(20)

Storitve zagotavljanja potovalnih informacij lahko končnim uporabnikom zagotovijo več možnosti potovanja z različnimi prevozniki. Nujno je, da ponudniki storitev zagotavljajo preglednost pri merilih, ki se uporabljajo za razvrstitev možnosti potovanja, in da zagotavljajo nevtralne potovalne informacije. Kadar je to mogoče, bi morali ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij zagotoviti informacije o emisijah toplogrednih plinov pri različnih načinih prevoza in tako podpirati prehod na trajnostne načine prevoza. Prav tako se močno spodbuja, naj ponudniki storitev omogočijo neposredne povratne informacije strank v zvezi s kakovostjo storitev.

(21)

Uporaba statičnih in dinamičnih podatkov za storitve zagotavljanja potovalnih informacij vključuje podatke različnih akterjev iz celotne vrednostne verige. V številnih primerih bo ponudnik storitev zagotavljanja potovalnih informacij uporabil originalne podatke organov, pristojnih za promet, prevoznikov, upravljavcev infrastrukture ali ponudnikov storitev prevoza po naročilu. V takem primeru je obvezno, da se ob uporabi navedejo originalni vir, datum in čas zadnje posodobitve statičnih podatkov.

(22)

Za čim večje povečanje predvidljive uporabe storitev zagotavljanja potovalnih informacij med funkcionalno oviranimi osebami bi morali ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij in države članice pri izvajanju delegirane uredbe upoštevati ustrezno zakonodajo, kar zadeva zahteve glede dostopnosti, kot je prihodnji evropski akt o dostopnosti. Zadevne zahteve vključujejo dosledno in ustrezno dostopnost spletišč in storitev na mobilnih napravah, ki uporabnikom omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje.

(23)

Za zagotovitev, da se te specifikacije pravilno izvajajo, bi države članice morale oceniti, ali organi, pristojni za promet, prevozniki, ponudniki storitev prevoza po naročilu in ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij upoštevajo zahteve glede dostopnosti, izmenjave, ponovne uporabe in posodabljanja večmodalnih potovalnih podatkov. V ta namen bi morali biti pristojni organi svobodni pri uporabi izjav o skladnosti, ki jih predložijo organi, pristojni za promet, prevozniki, upravljavci infrastrukture, ponudniki storitev prevoza po naročilu ali ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij, poleg tega lahko pravilnost teh izjav naključno preverjajo.

(24)

Države članice bi morale za spremljanje izvajanja te uredbe Komisiji predložiti poročilo, v katerem je opisano izvajanje različnih zahtev.

(25)

Komisija bo prek instrumenta za povezovanje Evrope na podlagi ukrepa za podporo programu (13) podprla različne tehnične zahteve, določene v tej uredbi, zlasti vzpostavitev nacionalne točke dostopa, pretvorbo v predpisane standarde za izmenjavo podatkov in uporabo skupnih minimalnih profilov v nacionalnih točkah dostopa ter povezovanje storitev zagotavljanja potovalnih informacij, kjer je to ustrezno.

(26)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (14) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je 22. avgusta 2017 predložil mnenje –

(1)

„dostopnost podatkov“ pomeni možnost kadar koli zahtevati in pridobiti podatke v strojno berljivem formatu;

(2)

„posodobitev podatkov“ pomeni vsako spremembo obstoječih podatkov, vključno z njihovim brisanjem ali vstavljanjem novih ali dodatnih elementov;

(3)

„metapodatki“ pomenijo strukturiran opis vsebine podatkov, ki olajša iskanje in uporabo teh podatkov;

(4)

„storitve iskanja“ pomenijo storitve, ki omogočajo iskanje želenih podatkov z uporabo vsebin ustreznih metapodatkov in prikazom teh vsebin;

(5)

„celovito vseevropsko prometno omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo, ki je del celovitega omrežja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013;

(6)

„točka dostopa“ pomeni digitalni vmesnik, kjer so statični potovalni in zgodovinski prometni podatki skupaj z ustreznimi metapodatki dani na razpolago uporabnikom za ponovno uporabo, ali kjer so viri in metapodatki za te podatke dani na razpolago uporabnikom za ponovno uporabo;

(7)

„dinamični potovalni in prometni podatki“ pomenijo podatke v zvezi z različnimi načini prevoza, ki se pogosto ali redno spreminjajo, kot so navedeni v Prilogi;

(8)

„statični potovalni in prometni podatki“ pomenijo podatke v zvezi z različnimi načini prevoza, ki se sploh ne spreminjajo ali se ne spreminjajo pogosto, kot so navedeni v Prilogi;

(9)

„organ, pristojen za promet“ pomeni javni organ, ki je odgovoren za upravljanje ali načrtovanje prometa ter upravljanje ali nadzor nad določenim prometnim omrežjem, ki spada v njegovo ozemeljsko pristojnost, ali načini prevoza ali oboje;

(10)

„prevoznik“ pomeni javni ali zasebni subjekt, ki je odgovoren za vzdrževanje in upravljanje storitve prevoza;

(11)

„uporabnik“ pomeni javni ali zasebni subjekt, ki uporablja nacionalno točko dostopa, kot so organi, pristojni za promet, prevozniki, ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij, izdelovalci digitalnih zemljevidov, ponudniki storitev prevoza po naročilu in upravljavci infrastrukture;

(12)

„končni uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima dostop do potovalnih informacij;

(13)

„storitev zagotavljanja potovalnih informacij“ pomeni storitev ITS, vključno z digitalnimi zemljevidi, ki uporabnikom in končnim uporabnikom zagotavlja potovalne in prometne informacije za vsaj en način prevoza;

(14)

„zgodovinski prometni podatki“ pomenijo značilnosti prometa glede na uro, dan, sezono, ki temeljijo na predhodnih meritvah, vključno s stopnjo preobremenjenosti, povprečnimi hitrostmi, povprečnimi potovalnimi časi, kot so navedeni v Prilogi;

(15)

„pravočasnost podatkov“ pomeni razpoložljivost posodobljenih podatkov, ki so uporabnikom in končnim uporabnikom zagotovljeni dovolj zgodaj, da so lahko koristni;

(16)

„ponudnik storitev zagotavljanja potovalnih informacij“ pomeni javnega ali zasebnega ponudnika potovalnih in prometnih informacij za uporabnike in končne uporabnike, ki ni samo prenašalec informacij;

(17)

„prevoz po naročilu“ pomeni storitev potniškega prevoza, za katero je značilno prilagodljivo načrtovanje poti, kot so souporaba avtomobila, sopotništvo, souporaba kolesa, skupna vožnja, taksi, storitve naročila prevoza. Za te storitve je pred izvedbo prevoza običajno potrebna interakcija med ponudnikom storitve prevoza po naročilu in končnimi uporabniki;

(18)

„ponudnik storitev prevoza po naročilu“ pomeni javnega ali zasebnega ponudnika storitev prevoza po naročilu za uporabnike in končne uporabnike, vključno s potovalnimi in prometnimi informacijami o njem;

(19)

„povezovanje storitve“ pomeni povezavo lokalnih, regionalnih in nacionalnih sistemov zagotavljanja potovalnih informacij, ki so medsebojno povezani prek tehničnih vmesnikov, da zagotavljajo rezultate načrtovanja poti ali druge rezultate vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API) na podlagi statičnih in/ali dinamičnih potovalnih in prometnih informacij;

(20)

„točka primopredaje“ pomeni postajo, postajališče ali lokacijo, na kateri se povežejo rezultati načrtovanja poti dveh storitev zagotavljanja potovalnih informacij, da se izdela pot;

(21)

„večmodalne potovalne informacije“ pomenijo informacije, izhajajoče iz statičnih ali dinamičnih potovalnih in prometnih podatkov ali obojih, za uporabnike in končne uporabnike, ki se zagotovijo prek katerega koli komunikacijskega sredstva, zajemajo najmanj dve vrsti prevoza in omogočajo primerjavo načinov prevoza;

(22)

„rezultat načrtovanja poti“ pomeni načrt potovanja v strojno berljivem formatu na podlagi zahteve za pot končnih uporabnikov, s sklicevanjem na uporabljene točke primopredaje;

(23)

„upravljavec infrastrukture“ pomeni javni ali zasebni organ ali podjetje, ki je odgovorno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje prometne infrastrukture ali njenega dela;

(24)

„storitev prevoza za potnike“ pomeni javno ali zasebno storitev prevoza ali katero koli storitev, ki jo lahko širša javnost skupinsko ali zasebno uporablja ter ki zajema različne načine prevoza.

(1)

Komisija je proučila vlogo za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Méntrida“, zaščiteno v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2247/73 (2), ki jo je vložila Španija v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Komisija v skladu s členom 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Komisija v skladu s členom 98 Uredbe (ES) št. 1308/2013 ni prejela nobenega ugovora.

(4)

Zato je primerno spremembo specifikacije odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek za registracijo imena „Kintoa“, ki ga je vložila Francija, objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Kintoa“ registrirati.

(3)

Francoski organi so z dopisom, prejetim 22. avgusta 2016, sporočili Komisiji, da je kmetijsko gospodarstvo z omejeno odgovornostjo du Carré (Alain Cazanave, Le chalet, 380 Chemin du Carré, 64300 Sallespisse) s sedežem na njihovem ozemlju zakonito in neprekinjeno tržilo proizvod s prodajnim imenom „Kintoa“ več kot pet let in da je bilo to obravnavano v okviru nacionalnega postopka ugovora.

(4)

Ker podjetje iz uvodne izjave 3 izpolnjuje pogoje iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi mu bilo treba zaradi zagotovitve prehodnega obdobja za zakonito uporabo prodajnega imena po njegovi registraciji odobriti prehodno obdobje, ki bi trajalo do 31. decembra 2017, kar bi podjetju omogočilo, da še naprej uporablja ime „Kintoa“.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –

(1)

Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) in (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020.

(2)

Zaradi konca mandata Hansa Jörga DUPPRÉJA se je sprostilo mesto člana Odbora regij.

(3)

Zaradi imenovanja Bernda LANGEJA za člana Odbora regij se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

(a)

za člana:

(b)

za nadomestnega člana:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/247 (3) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5 v številnih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) ter po tem, ko so pristojni organi zadevnih držav članic v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 2005/94/ES vzpostavili okužena in ogrožena območja (4).

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih pristojni organi zadevnih držav članic vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 prav tako določa, da je treba ukrepe, ki se morajo izvajati na okuženih in ogroženih območjih v skladu s členom 29(1) in členom 31 Direktive 2005/94/ES, ohraniti vsaj do datumov, ki so za navedena območja določeni v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil od datuma sprejetja večkrat spremenjen, da bi se upošteval razvoj epidemioloških razmer v Uniji glede aviarne influence. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/696 (5), da bi se določila pravila glede odpreme pošiljk enodnevnih piščancev z območij iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247. Pri navedeni spremembi se je upoštevalo dejstvo, da enodnevni piščanci pomenijo zelo majhno tveganje širjenja visokopatogene aviarne influence v primerjavi z drugim perutninskim blagom.

(4)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil naknadno spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/1841 (6) za učinkovitejše ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se izvajajo, kjer obstaja povečana nevarnost za širjenje visokopatogene aviarne influence. Zato Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa na ravni Unije, da se po izbruhu ali izbruhih visokopatogene aviarne influence vzpostavijo druga območja z omejitvami v zadevnih državah članicah, kot je navedeno v členu 16(4) Direktive 2005/94/ES, in določi trajanje ukrepov, ki se izvajajo na njih. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa tudi pravila za odpremo žive perutnine, enodnevnih piščancev in valilnih jajc z drugih območij z omejitvami v druge države članice pod določenimi pogoji.

(5)

Poleg tega je bila Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe mej okuženih in ogroženih območij, ki so jih zadevne države članice vzpostavile v skladu z Direktivo 2005/94/ES. Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/1845 (7), po tem ko je Italija poročala o nadaljnjih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih s perutnino v deželah Lombardija in Benečija ter vzpostavila okužena in ogrožena območja ter druga območja z omejitvami okoli okuženih gospodarstev s perutnino v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(6)

Od datuma zadnje spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/1845 je Italija obvestila Komisijo o novih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih s perutnino v deželah Lombardija, Benečija in Emilija-Romanja v navedeni državi članici. Poleg tega je Bolgarija nedavno obvestila Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvu z racami v regiji Dobrič v navedeni državi članici.

(7)

Italija in Bolgarija sta prav tako obvestili Komisijo, da sta sprejeli potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli vseh okuženih gospodarstev. Italija je Komisijo obvestila tudi o tem, da je razširila druga območja z omejitvami, vzpostavljena okoli ogroženih območij na nekaterih območjih s povečano nevarnostjo za širjenje visokopatogene aviarne influence.

(8)

Komisija je proučila ukrepe, ki sta jih je sprejeli Italija in Bolgarija v skladu z Direktivo 2005/94/ES po nedavnih izbruhih visokopatogene aviarne influence v navedenih državah članicah, ter je prepričana, da so meje okuženih in ogroženih območij ter v primeru Italije drugih območij z omejitvami, ki so jih vzpostavili pristojni organi navedenih dveh držav članic, dovolj oddaljene od vsakega gospodarstva, na katerem je bil potrjen izbruh visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8.

(9)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba po zadnjih izbruhih visokopatogene aviarne influence v Italiji in Bolgariji na ravni Unije v sodelovanju z navedenima državama članicama takoj opredeliti okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v Italiji in Bolgariji, ter druga območja z omejitvami, vzpostavljena v Italiji, v skladu z Direktivo 2005/94/ES. Zato bi bilo treba posodobiti vnose za Italijo in Bolgarijo v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247, da se bodo upoštevale najnovejše epidemiološke razmere v navedenih dveh državah članicah v zvezi z navedeno boleznijo. Zlasti bi bilo treba seznamom iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 dodati nove vnose za območja v deželah Lombardija, Benečija in Emilija-Romanja v Italiji ter območja v regiji Dobrič v Bolgariji, za katera zdaj veljajo omejitve v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(10)

Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 bi bilo zato treba spremeniti, da se bosta po nedavnih izbruhih visokopatogene aviarne influence v Italiji in Bolgariji posodobila regionalizacija na ravni Unije z vključitvijo okuženih in ogroženih območij, vzpostavljenih v Italiji in Bolgariji, ter drugih območij z omejitvami, vzpostavljenih v Italiji, v skladu z Direktivo 2005/94/ES, ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –