19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/1

(1)

Svet je 30. avgusta 2017 sprejel Uredbo (EU) 2017/1509.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: VSZN), ustanovljen na podlagi Resolucije VSZN (v nadaljnjem besedilu: RVSZN) 1718 (2006), je 3. oktobra 2017 določil štiri plovila na podlagi odstavka 6 RVSZN 2375 (2017).

(3)

Prilogo XIV k Uredbi (EU) 2017/1509 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/3

(1)

V skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Poljska predložila imena „Półtorak staropolski tradycyjny“, „Dwójniak staropolski tradycyjny“, „Trójniak staropolski tradycyjny“, „Czwórniak staropolski tradycyjny“, „Kiełbasa jałowcowa staropolska“, „Kiełbasa myśliwska staropolska“, „Olej rydzowy tradycyjny“ in „Kabanosy staropolskie“, da bi omogočila njihov vpis v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1151/2012 s pridržanjem imena.

(2)

Imena „Półtorak“, „Dwójniak“, „Trójniak“, „Czwórniak“, „Kiełbasa jałowcowa“, „Kiełbasa myśliwska“, „Olej rydzowy“ in „Kabanosy“ so že bila registrirana (2) kot zajamčene tradicionalne posebnosti brez pridržanja imena v skladu s členom 13(1) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 (3).

(3)

Po nacionalnem postopku ugovora iz drugega pododstavka člena 26(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 so bila imena „Półtorak“, „Dwójniak“, „Trójniak“ in „Czwórniak“ dopolnjena z navedbo „staropolski tradycyjny“, imeni „Kiełbasa jałowcowa“ in „Kiełbasa myśliwska“ sta bili dopolnjeni z navedbo „staropolska“, ime „Olej rydzowy“ je bilo dopolnjeno z navedbo „tradycyjny“, ime „Kabanosy“ pa je bilo dopolnjeno z navedbo „staropolskie“. Te dopolnilne navedbe opredeljujejo tradicionalne lastnosti imena v skladu s tretjim pododstavkom člena 26(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(4)

Komisija je predložena imena „Półtorak staropolski tradycyjny“, „Dwójniak staropolski tradycyjny“, „Trójniak staropolski tradycyjny“, „Czwórniak staropolski tradycyjny“, „Kiełbasa jałowcowa staropolska“, „Kiełbasa myśliwska staropolska“, „Olej rydzowy tradycyjny“ in „Kabanosy staropolskie“ preučila in nato objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(5)

Komisija je prejela ugovor zoper registracijo imena „Kabanosy staropolskie“. Registracija navedenega imena je zato odvisna od izida postopka ugovora, ki se vodi ločeno.

(6)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija razen za ime „Kabanosy staropolskie“ ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba imena „Półtorak staropolski tradycyjny“, „Dwójniak staropolski tradycyjny“, „Trójniak staropolski tradycyjny“, „Czwórniak staropolski tradycyjny“, „Kiełbasa jałowcowa staropolska“, „Kiełbasa myśliwska staropolska“ in „Olej rydzowy tradycyjny“ registrirati s pridržanjem imena –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/5

(1)

V skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Češka predložila imena „Tradiční Lovecký salám“ / „Tradičná Lovecká saláma“ in „Tradiční Špekáčky“ / „Tradičné Špekačky“, da bi omogočila njihov vpis v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1151/2012 s pridržanjem imena.

(2)

Imena „Lovecký salám“ / „Lovecká saláma“ in „Špekáčky“ / „Špekačky“ so že bila registrirana (2) kot zajamčene tradicionalne posebnosti brez pridržanja imena v skladu s členom 13(1) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 (3).

(3)

Po nacionalnem postopku ugovora iz drugega pododstavka člena 26(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 sta bili imeni „Lovecký salám“ / „Lovecká saláma“ dopolnjeni z navedbama „Tradiční“ oz. „Tradičná“, imeni „Špekáčky“ / „Špekačky“ pa sta bili dopolnjeni z navedbama „Tradiční“ oz. „Tradičné“. Te dopolnilne navedbe opredeljujejo tradicionalne lastnosti imen v skladu s tretjim pododstavkom člena 26(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(4)

Komisija je predložena imena „Tradiční Lovecký salám“ / „Tradičná Lovecká saláma“ in „Tradiční Špekáčky“ / „Tradičné Špekačky“ preučila in nato objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(5)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba imena „Tradiční Lovecký salám“ / „Tradičná Lovecká saláma“ in „Tradiční Špekáčky“ / „Tradičné Špekačky“ registrirati s pridržanjem imena –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/7

(1)

Zahtevek Hrvaške za registracijo imena „Varaždinsko zelje“ kot zaščitene označbe porekla (ZOP) je bil v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

„Varaždinsko zelje“ je zeljni proizvod, ki se pridobiva iz avtohtone ohranjevalne sorte „Varaždinski kupus“ (Brassica oleracea var. capitata f. alba), ki se proizvaja znotraj upravnih meja Varaždinske županije na Hrvaškem.

(3)

Komisija je 7. oktobra 2015 prejela ugovor Slovenije. Povezani utemeljeni ugovor je Komisija prejela 4. decembra 2015.

(4)

Ker je Komisija menila, da je tak ugovor dopusten, je z dopisom z dne 28. januarja 2016 pozvala Hrvaško in Slovenijo, naj začneta ustrezna trimesečna posvetovanja, da bi dosegli dogovor v skladu s svojimi notranjimi postopki.

(5)

Na zahtevo vložnice je bil rok za posvetovanja podaljšan za tri mesece.

(6)

Dogovor med stranema ni bil dosežen. Informacije o ustreznih posvetovanjih med hrvaško in slovensko stranjo so bile ustrezno sporočene Komisiji. Zato bi Komisija morala sprejeti odločitev v skladu s postopkom iz člena 52(3)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj.

(7)

Vložnica ugovora v skladu s členom 10(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1151/2012 trdi, da je registracija imena „Varaždinsko zelje“ kot zaščitene označbe porekla v nasprotju s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 in da bi ogrozila obstoj identičnega imena proizvoda, ki je bil zakonito na trgu že več kot pet let pred datumom objave iz točke (a) člena 50(2).

(8)

Ime „Varaždinsko zelje“ naj bi bilo v nasprotju z enakozvočnim imenom sorte zelja, ki je registrirana od leta 1967. Sorta „Varaždinski“ je bila leta 1967 vpisana na Seznam domačih in udomačenih tujih semenskih sort kmetijskih rastlin v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ). Leta 1989 je bila na istem seznamu registrirana kot „Varaždinski kupus / Varaždinsko zelje“. Trenutno je ta sorta navedena na seznamih vseh držav, ki so nastale po razpadu SFRJ. Republika Slovenija je sorto „Varaždinski“ / „Varaždinsko“ registrirala po neodvisnosti. Hrvaška sorta „Varaždinski kupus“ ter slovenski sorti „Varaždinsko 2“ in „Varaždinsko 3“ so vse navedene v skupnem katalogu sort zelenjadnic Evropske unije.

(9)

Vložnica ugovora trdi, da so proizvodi iz teh sort znani pod imenom „Varaždinsko zelje“ v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ter Črni gori. V Republiki Sloveniji naj bi se Varaždinsko zelje proizvajalo že več kot 75 let. Tržna proizvodnja svežega Varaždinskega zelja v Sloveniji se ocenjuje na približno 2 800–4 000 ton letno.

(10)

Po mnenju vložnice ugovora bi lahko registracija imena „Varaždinsko zelje“ zavajala slovenske potrošnike, saj proizvajalci in potrošniki v Republiki Sloveniji tega imena ne povezujejo s poreklom ali ozemljem iz točke 4 enotnega dokumenta, temveč zlasti s kakovostjo in primernostjo za kisanje.

(11)

Vložnica ugovora v zvezi s proizvodi, ki so bili zakonito na trgu v Republiki Sloveniji, trdi, da bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj identičnega slovenskega imena „Varaždinsko zelje“ kot sorte. Registracija predlaganega imena bi povzročila gospodarsko škodo proizvajalcem „Varaždinskega zelja“ v Republiki Sloveniji, saj bi bili prisiljeni opustiti proizvodnjo. To bi tudi ogrozilo proizvodnjo semen za dve slovenski sorti zelja, ki sta registrirani v skupnem katalogu Evropske unije, tj. Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3, saj se njun proizvod v Sloveniji prodaja kot Varaždinsko zelje.

(12)

Komisija je obravnavala trditve iz utemeljenega ugovora in informacij, predloženih Komisiji v zvezi s posvetovanji med zainteresiranima stranema, ter sklenila, da bi bilo treba ime „Varaždinsko zelje“ registrirati kot ZOP.

(13)

Zahteve za registracijo imena „Varaždinsko zelje“ kot ZOP so izpolnjene. Proizvod ima značilnosti, ki so pretežno posledica naravnih in človeških dejavnikov njegovega posebnega geografskega okolja, namreč zlasti visoko vsebnost skupnih fenolov in flavonoidov, visoko vsebnost suhe snovi in izjemno visok delež sladkorja. Visoka vsebnost suhe snovi in izjemno visok delež sladkorja v proizvodu „Varaždinsko zelje“ sta rezultat načina proizvodnje, tj. dejstva, da se proizvod zaradi svoje odpornosti na nizke temperature pušča na polju do pozne jeseni. Visoka vsebnost skupnih fenolov in flavonoidov v proizvodu „Varaždinsko zelje“ je posledica genetskih lastnosti ter zunanjih kmetijskih in okoljskih pogojev. „Varaždinsko zelje“ se proizvaja le iz semena ohranjevalne sorte „Varaždinski kupus“, ki je vpisana v register sort Unije. Izraz „ohranjevalna sorta“ pomeni, da se seme proizvaja samo na opredeljenem geografskem območju in nikjer drugje.

(14)

Kar zadeva trditev glede zavajajočega značaja imena, Komisija meni, da se ime nanaša na območje proizvodnje in samo po sebi ne more zavajati potrošnikov glede porekla proizvoda.

(15)

Kar zadeva trditev, da je ime, ki naj bi se registriralo, enakozvočno dvema registriranima sortama zelja in da registracija ogroža obstoj proizvodov iz teh sort, znanih kot Varaždinsko zelje, v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Črni gori, Komisija glede proizvoda, trženega v Sloveniji, ugotavlja, da izraz „Varaždinsko“, uporabljen kot prilastek besede „zelje“, v Sloveniji označuje le sorto zelja. Ime „Varaždinsko zelje“, kakor se uporablja v Sloveniji, nakazuje, da je proizvod iz zelja sorte Varaždinsko. Ni dokazov o uporabi imena ne glede na sorto zelja. Ker se „Varaždinsko“ torej uporablja predvsem za označevanje sorte, Komisija meni, da ni primerno zagotoviti prehodnega obdobja za uporabo slovenskega imena „Varaždinsko zelje“.

(16)

Vendar je uporaba imen sort Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3, registriranih v skupnem katalogu sort zelenjadnic Evropske unije, na etiketah še naprej brez časovne omejitve dovoljena za semena in zeljne proizvode, ki se proizvajajo zunaj zadevnega geografskega območja. V skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 1151/2012 se lahko ne glede na registracijo imena „Varaždinsko zelje“ kot ZOP imeni Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3 uporabljata na etiketah, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Zlasti pri zadevnem zeljnem proizvodu bi morala biti na etiketi jasno navedena država porekla, Hrvaška pa na njej ne bi smela biti omenjena. S tem se bo poleg tega zagotovilo pravilno informiranje potrošnikov v primerjavi s proizvodom, ki se trži pod registrirano ZOP.

(17)

Glede na navedeno bi bilo treba ime „Varaždinsko zelje“ vpisati v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/10

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

Vloga Danske za registracijo imena „Danbo“ kot zaščitene geografske označbe (ZGO) je bila v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Avstrija, Argentina in argentinsko združenje mlečne industrije Centro de la Industria Lechera, Avstralija in avstralsko združenje mlečne industrije Dairy Australia, Nova Zelandija in novozelandsko združenje podjetij v sektorju mleka (Dairy Companies Association of New Zealand), Urugvaj, Urad trgovinskega predstavnika Združenih držav Amerike (Office of the United States Trade Representative) in Konzorcij za obča imena živil Združenih držav Amerike (Common Food Names of the United States) so vložili ugovore na registracijo v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 510/2006. Ti ugovori so se šteli za dopustne na podlagi člena 7(3) navedene uredbe, razen tistega iz Avstrije, ki ni bil vložen v predpisanem roku.

(4)

Zadevni ugovori so se nanašali na neizpolnjevanje pogojev iz člena 2 Uredbe (ES) št. 510/2006, ki ga je nadomestil člen 5 Uredbe (EU) št. 1151/2012, pri čemer je bilo zlasti poudarjeno, da „Danbo“ nima posebne kakovosti, slovesa ali drugih značilnosti, ki jih je mogoče pripisati geografskemu poreklu. Navedeno je bilo tudi, da se ime „Danbo“ ne more šteti za tradicionalno negeografsko ime in da ne obstajajo izjemne okoliščine, ki bi upravičile določitev celotnega ozemlja Danske kot opredeljenega geografskega območja. V ugovorih se je nadalje trdilo, da je ime „Danbo“ postalo generično ime iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 510/2006, ki sta ga nadomestila člen 6(1) in člen 41 Uredbe (EU) št. 1151/2012. V zvezi s tem so poudarili, da za proizvod „Danbo“ od leta 1966 velja standard Codex Alimentarius in da je bil vključen v Prilogo B h konvenciji iz Strese iz leta 1951. Poleg tega naj bi generičnost imena dokazovalo dejstvo, da ima proizvod „Danbo“ tudi svojo tarifno postavko. V ugovorih je bil naveden tudi pomen proizvodnje in potrošnje proizvoda „Danbo“ v več državah EU in državah nečlanicah EU, nekatere od njih pa imajo zanj poseben pravni standard.

(5)

Komisija je z dopisi z dne 18. septembra 2012 zainteresirane strani v skladu s členom 7(5) Uredbe (ES) št. 510/2006 povabila, da začnejo ustrezna posvetovanja.

(6)

Ker v določenem roku dogovor ni bil dosežen, bi morala Komisija sprejeti odločitev v skladu s postopkom iz člena 52(3)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(7)

Glede domnevne neskladnosti imena „Danbo“ s členom 2 Uredbe (ES) št. 510/2006, ki ga je nadomestil člen 5 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba poudariti, da ustrezna veljavna določba države ne šteje za izjemni primer, kar zadeva geografske označbe. Prav tako se več ne zahteva ocena, ali je „Danbo“„tradicionalno negeografsko ime“. Dejansko se registracija „Danbo“ kot ZGO zahteva na podlagi slovesa, ki ga je mogoče pripisati njegovemu geografskemu poreklu v smislu člena 5(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 in je podrobno opisan v objavljenem enotnem dokumentu in specifikaciji proizvoda. Vlagatelji ugovorov niso predložili utemeljene obrazložitve, ki bi povzročila pomisleke o navedenem opisu.

(8)

Vlagatelji ugovorov so predložili več dokazov, ki domnevno kažejo, da je zadevno ime generično. Vendar obstoj posebnega standarda Codex Alimentarius za „Danbo“ in vključitev „Danbo“ v Prilogo B h konvenciji iz Strese ne pomeni, da je navedeno ime zaradi tega postalo generično. Po stalni sodni praksi Sodišča se tarifne oznake nanašajo na carinske zadeve in zato niso relevantne za pravice intelektualne lastnine. Poleg tega posredovani omejeni podatki, zlasti o proizvodnji proizvoda „Danbo“ zunaj Evropske unije, niso relevantni ob upoštevanju načela teritorialnosti, inherentnega Uredbi (EU) št. 1151/2012, na podlagi katerega je treba generičnost oceniti glede na ozemlje Unije. Meni se, da razumevanje tega izraza zunaj Evropske unije in morebitni obstoj povezanih regulativnih standardov proizvodnje v tretjih državah nista relevantna za to odločitev.

(9)

Kar zadeva uvoz takega sira iz tretjih držav v Evropsko unijo, v postopku ugovora niso bili predloženi nobeni dokazi. Posledično ni podlage, da bi se določenim proizvajalcem v tretjih državah odobrilo prehodno obdobje v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(10)

Povezava med Dansko in proizvodom „Danbo“ temelji na slovesu. Danska je predložila številne specializirane publikacije in reference, ki dokazujejo, da med Dansko in proizvodom „Danbo“ obstaja povezava, ki temelji na slovesu. Njegov sloves še dodatno potrjuje njegova udeležba na nacionalnih in mednarodnih sejmih ter tekmovanjih in prejem velikega števila nagrad.

(11)

Kar zadeva ozemlje EU, se proizvod „Danbo“ proizvaja predvsem na Danskem in se prav tako trži predvsem na Danskem.

(12)

Danska je predložila nesporne dokaze, da sta potrošnja in poznavanje proizvoda „Danbo“ močno skoncentrirana na Danskem ter da velika večina danskih potrošnikov priznava njegovo stalno povezavo z Dansko. Zunaj Danske je poznavanje tega sira izredno omejeno. Zaradi takšnega omejenega poznavanja se „Danbo“ ne more šteti za generično ime.

(13)

Glede na navedeno bi bilo treba ime „Danbo“ vpisati v „register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/13

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 (2) določa pravila o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije na podlagi Direktive 2003/87/ES. V Uredbi (EU) št. 1031/2010 so zlasti določene količine pravic, ki bodo vsako leto prodane na dražbi. Z Uredbo (EU) št. 1031/2010 se torej zagotavlja dobro delovanje postopka prodaje pravic na dražbi. Dražbe se trenutno izvajajo prek skupnega dražbenega sistema za 25 držav članic in majhnega števila samostojnih dražbenih sistemov.

(2)

V skladu s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta (3) bo leta 2018 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga (v nadaljnjem besedilu: rezerva), ki bo začela delovati 1. januarja 2019. Količine pravic bo treba v skladu z naprej opredeljenimi pravili navedenega sklepa vključiti v rezervo ali sprostiti iz nje, s čimer se bodo v obdobju 12 mesecev, ki se začne 1. septembra danega leta, prilagodile količine pravic, ki se bodo prodale na dražbi. Navedena pravila za delovanje rezerve so nujna za obravnavanje primerov, v katerih je skupno število pravic v obtoku za predhodno leto, ki ga Komisija objavi 15. maja danega leta, zunaj vnaprej določenega razpona. V prvem letu delovanja rezerve naj bi se prva prilagoditev količin za prodajo na dražbi izvajala od 1. januarja do 1. septembra 2019.

(3)

V Sklepu (EU) 2015/1814 je tudi določeno, da 900 milijonov pravic, ki naj bi se po prvotnih načrtih ponovno uvedle v letih 2019 in 2020, kot je določeno z Uredbo Komisije (EU) št. 176/2014 (4), ne bo prodanih na dražbi, ampak bo vključenih v rezervo. Poleg tega je v Sklepu (EU) 2015/1814 določeno, da se pravice, ki se ne dodelijo iz rezerve za nove udeležence, ali pravice, ki se ne dodelijo napravam zaradi njihovega zaprtja ali delnega prenehanja opravljanja dejavnosti v skladu s členom 10a(7), (19) in (20) Direktive 2003/87/ES, leta 2020 vključijo v rezervo in ne prodajo na dražbi.

(4)

V skladu s Sklepom (EU) 2015/1814 je treba časovni razpored dražb skupnega dražbenega sistema in po potrebi samostojnih dražbenih sistemov prilagoditi, tako da se upoštevajo pravice, ki so vključene v rezervo ali naj bi se iz nje sprostile.

(5)

Zaradi zagotovitve jasnosti in gotovosti za udeležence na trgu glede količin pravic, ki se bodo prodajale na dražbi v obdobju najmanj 12 mesecev, bi bilo treba spremembe časovnega razporeda dražb za dano leto, ki izhajajo iz uporabe Sklepa (EU) 2015/1814, izvesti skupaj z določitvijo in objavo časovnega razporeda dražb za naslednje leto. Poleg tega bi morali biti udeleženci na trgu pravočasno obveščeni o vplivu Sklepa (EU) 2015/1814 na količine pravic za prodajo na dražbi za naslednjih 12 mesecev, da se zagotovi nemoteno izvajanje prilagoditev količin za prodajo na dražbi in s tem preprečijo negativni učinki na dražbe. Zato bi morale biti ustrezne spremembe časovnih razporedov dražb za dano leto in časovnih razporedov dražb za naslednje leto objavljene precej pred 1. septembrom danega leta, ko se bodo začele uporabljati ustrezne prilagoditve količin za prodajo na dražbi.

(6)

Člen 1(5) in (8) Sklepa (EU) 2015/1814 vsebuje odstopanji od splošnih pravil za delovanje rezerve v zvezi z 10 % skupne količine pravic, ki bodo prodane na dražbi, ki se porazdelijo med nekatere države članice za namene solidarnosti v skladu s členom 10(2)(b) Direktive 2003/87/ES. Deleže pravic držav članic, ki bodo prodane na dražbi, za katero koli dano leto je torej treba določiti tudi v skladu z določbami drugega pododstavka člena 1(5) in člena 1(8) Sklepa (EU) 2015/1814 v zvezi s posebnimi pravili za določitev deležev držav članic, ki prispevajo k vključitvi pravic v rezervo do konca leta 2025 in poznejši sprostitvi pravic iz rezerve.

(7)

Člen 60(1) Uredbe (EU) št. 1031/2010 vsebuje neizčrpen seznam nezaupnih informacij, ki se objavijo na posodobljeni spletni strani, namenjeni dražbam, ki jo vzdržuje zadevni dražbeni sistem. Seznam oseb, ki imajo dostop do licitiranja na dražbah, bi bilo treba šteti za nezaupno informacijo, pomembno za dražbe v danem dražbenem sistemu.

(8)

Uredba (EU) št. 1031/2010 vsebuje več nedoslednosti, ki izhajajo iz predhodnih sprememb Uredbe in ki bi jih bilo treba popraviti. Zlasti bi bilo treba spremeniti člen 10(3), da se pojasni, da se pri izračunu količine pravic, ki bodo vsako leto prodane na dražbi, upošteva vsaka prilagoditev v skladu s členoma 24 in 27 Direktive 2003/87/ES. Z Uredbo Komisije (EU) št. 1143/2013 (5) je bilo v Uredbo (EU) št. 1031/2010 vključeno pravilo, da se subjekt lahko imenuje za dražbeni sistem le, če je potrjen kot regulirani trg, katerega upravljavec organizira sekundarni trg s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami. Za zagotovitev skladnosti z navedenim pravilom je treba spremeniti člene 19, 20 in 35 Uredbe (EU) št. 1031/2010.

(9)

Združeno kraljestvo je v skladu s členom 30(4) Uredbe (EU) št. 1031/2010 Komisijo 18. februarja 2011 obvestilo o svoji odločitvi, da ne bo sodelovalo v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2) navedene uredbe, in da bo imenovalo svoj lasten dražbeni sistem.

(10)

Združeno kraljestvo je 30. aprila 2012 Komisijo obvestilo, da namerava imenovati ICE Futures Europe (v nadaljnjem besedilu: ICE) kot dražbeni sistem iz člena 30(1) Uredbe (EU) št. 1031/2010. Mandat in veljavni pogoji za ICE kot dražbeni sistem za Združeno kraljestvo za obdobje od 10. novembra 2012 do 9. novembra 2017 so bili v Prilogo III k Uredbi (EU) št. 1031/2010 vključeni z Uredbo Komisije (EU) št. 1042/2012 (6).

(11)

Združeno kraljestvo je 16. novembra 2016 Komisijo obvestilo, da namerava za svoj drugi dražbeni sistem v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) št. 1031/2010 imenovati ICE Futures Europe (v nadaljnjem besedilu: ICE). V uradnem obvestilu ostajajo pogoji in zahteve v zvezi z imenovanjem ICE enaki, kot so bili uradno sporočeni 30. aprila 2012, borzna pravila ICE, ki se uporabljajo za dražbe, pa so bila spremenjena za zagotovitev skladnosti s pogoji in obveznostmi za njegovo vključitev na seznam v Prilogi III k Uredbi (EU) št. 1031/2010 v skladu s točko 6 vrstice o obveznostih v preglednici za dražbene sisteme, ki jih imenuje Združeno kraljestvo, iz navedene priloge. Poleg tega je Združeno kraljestvo na zahtevo Komisije predložilo nadaljnje informacije in pojasnila ter tako ustrezno dopolnilo uradno obvestilo.

(12)

Za zagotovitev, da predlagano imenovanje ICE kot drugega dražbenega sistema Združenega kraljestva iz člena 30(1) Uredbe (EU) št. 1031/2010 ter zlasti borzna pravila ICE izpolnjujejo zahteve iz navedene uredbe in so skladna z drugim pododstavkom člena 10(4) Direktive 2003/87/ES, je ustrezno, da se pogoji in obveznosti za ICE, določeni v Prilogi III k Uredbi (EU) št. 1031/2010, razširijo na vključitev ICE kot drugega samostojnega dražbenega sistema Združenega Kraljestva s potrebnimi prilagoditvami za zagotovitev, da je njihov cilj dosežen ob upoštevanju posebnih pogojev izvajanja, določenih v veljavnih borznih pravilih ICE.

(13)

Uredbo (EU) št. 1031/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

(1)

člen 10 se spremeni:

(2)

v členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe, določijo in objavijo licitacijska obdobja, posamezne količine, datume dražb ter finančni produkt na dražbi in datume za plačilo in dobavo pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah v vsakem koledarskem letu, do 30. junija predhodnega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, potem ko so se o tem posvetovali s Komisijo in pridobili njeno mnenje. Zadevni dražbeni sistemi v največji možni meri upoštevajo mnenje Komisije.“;

(3)

v členu 14 se odstavek 1 spremeni:

(4)

člen 19 se spremeni:

(5)

v členu 20(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Člani ali udeleženci na sekundarnem trgu, ki ga organizira zadevni dražbeni sistem, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 19(1), imajo dostop do licitiranja brez predložitve vloge v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.“;

(6)

v členu 30(6) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(7)

člen 32 se spremeni:

(8)

v členu 35 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Dražbe se izvajajo le v dražbenem sistemu, ki je potrjen kot regulirani trg, katerega upravljavec organizira sekundarni trg s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami.“;

(9)

v členu 60(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsa zakonodaja, smernice, navodila, dokumenti, razglasitve, vključno s časovnim razporedom dražb, vse ostale nezaupne informacije v zvezi z dražbami v danem dražbenem sistemu, vključno s seznamom oseb, ki imajo dostop do licitiranja na dražbah, vse odločitve, vključno z odločitvami v skladu s členom 57 o uvedbi največje višine ponudbe in vseh ostalih popravnih ukrepov, potrebnih za ublažitev dejanskega ali morebitnega zaznavnega tveganja pranja denarja, financiranja terorizma, kriminalne dejavnosti ali zlorabe trga v zadevnem dražbenem sistemu, se objavijo na posodobljeni spletni strani, namenjeni dražbam, ki jo vzdržuje zadevni dražbeni sistem.“;

(10)

Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(11)

Priloga IV se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/22

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenja za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takega dovoljenja.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili vloženi zahtevki za izdajo dovoljenja za pripravke iz Pediococcus parvulus DSM 28875, Lactobacillus casei DSM 28872 in Lactobacillus rhamnosus DSM 29226. Zahtevkom so priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Navedeni zahtevki zadevajo dovoljenje za pripravke iz Pediococcus parvulus DSM 28875, Lactobacillus casei DSM 28872 in Lactobacillus rhamnosus DSM 29226 kot krmne dodatke za vse živalske vrste ter njihovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v zadevnih mnenjih z dne 6. decembra 2016 (2) in 24. januarja 2017 (3)  (4) ugotovila, da pripravki iz Lactobacillus rhamnosus DSM 29226, Pediococcus parvulus DSM 28875 in Lactobacillus casei DSM 28872 pod predlaganimi pogoji uporabe nimajo škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je tudi ugotovila, da lahko navedeni pripravki z zmanjšanjem izgube suhe snovi in izboljšanjem ohranjanja beljakovin izboljšajo proizvodnjo silaže iz krme, ki se preprosto in srednje težko silira. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročila o analiznih metodah zadevnih krmnih dodatkov v krmi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravkov iz Pediococcus parvulus DSM 28875, Lactobacillus casei DSM 28872 in Lactobacillus rhamnosus DSM 29226 kaže, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih pripravkov, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/27

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenja za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takega dovoljenja.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Bacillus licheniformis DSM 28710. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz Bacillus licheniformis DSM 28710 kot krmni dodatek za piščance za pitanje in piščance za nesenje jajc ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 18. oktobra 2016 (2) ugotovila, da pripravek iz Bacillus licheniformis DSM 28710 pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko izboljša razmerje med krmo in prirastom teže pri piščancih za pitanje in da se ta ugotovitev lahko razširi na piščance za nesenje jajc. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Bacillus licheniformis DSM 28710 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/30

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenja za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takega dovoljenja.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1079. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva izdajo dovoljenja za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1079 kot krmni dodatek za piščance za pitanje in manj pomembne vrste perutnine za pitanje ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 6. decembra 2016 (2) ugotovila, da pripravek iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1079 pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter pri uporabi v krmi za perutnino učinkovito zmanjšuje kontaminacijo trupov s Salmonella spp. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1079 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/33

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenja za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takega dovoljenja.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz endo-1,4-b-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma citrinoviride Bisset (IMI SD135). Zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz endo-1,4-b-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma citrinoviride Bisset (IMI SD135), kot krmni dodatek za piščance za nesenje jajc in manj pomembne vrste perutnine za nesenje jajc ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Navedeni pripravek je bil z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1043 (2) že odobren kot krmni dodatek za deset let za piščance za pitanje, purane za pitanje, kokoši nesnice, manj pomembne vrste perutnine za pitanje in za nesenje jajc, odstavljene pujske in prašiče za pitanje.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 25. januarja 2017 (3) ugotovila, da pripravek iz endo-1,4-b-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma citrinoviride Bisset (IMI SD135), pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je ugotovila, da je dodatek učinkovit pri piščancih za nesenje jajc in manj pomembnih vrstah perutnine za nesenje jajc. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena pripravka iz endo-1,4-b-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki ga proizvaja Trichoderma citrinoviride Bisset (IMI SD135), je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/36

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenja za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takega dovoljenja.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz dveh sevov Lactobacillus plantarum (KKP/593/p in KKP/788/p) in iz Lactobacillus buchneri (KKP/907/p). Zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz Lactobacillus plantarum (KKP/593/p in KKP/788/p) in Lactobacillus buchneri (KKP/907/p) kot krmni dodatek za govedo in ovce ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 4. decembra 2013 (2) ugotovila, da pripravek iz Lactobacillus plantarum (KKP/593/p in KKP/788/p) in Lactobacillus buchneri (KKP/907/p) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je ugotovila tudi, da zadevni pripravek lahko izboljša proizvodnjo silaže iz posamičnih krmil, ki se preprosto, srednje težko ali težko silirajo. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Lactobacillus plantarum (KKP/593/p in KKP/788/p) in Lactobacillus buchneri (KKP/907/p) je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/39

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 se določbe schengenskega pravnega reda, ki niso navedene v Prilogi II k navedenemu aktu, h kateremu ob svojem pristopu pristopita Bolgarija in Romunija, v Bolgariji in Romuniji uporabljajo na podlagi sklepa Sveta, ki se sprejme v ta namen, potem ko je preverjeno, da so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za uporabo vseh delov schengenskega pravnega reda.

(2)

Svet je 9. junija 2011 v skladu z veljavnimi postopki schengenskega ocenjevanja sklenil, da Bolgarija in Romunija izpolnjujeta pogoje na vseh področjih schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na zračne meje, kopenske meje, policijsko sodelovanje, varstvo podatkov, schengenski informacijski sistem, morske meje in vizume.

(3)

S Sklepom št. 565/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bil uveden poenostavljen režim nadzora oseb na zunanjih mejah. Ta režim temelji na tem, da Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija enostransko priznajo nekatere listine, zlasti schengenske vizume, kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom za tranzit čez svoje ozemlje ali predvideno bivanje na njem, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

(4)

Primerno je, da se Bolgariji in Romuniji od začetka veljavnosti tega sklepa odobri vpogled v podatke iz vizumskega informacijskega sistema (VIS) v načinu „samo za branje“, brez pravic za vnos, spremembo ali izbris podatkov v sistemu VIS. To je za poenostavitev nacionalnega postopka za pridobitev vizuma, da se preprečijo goljufije in vsakršne zlorabe schengenskih vizumov s preverjanjem njihove veljavnosti in verodostojnosti na podlagi podatkov, shranjenih v VIS, za enostavnejše preverjanje državljanov tretjih držav, ki imajo schengenski vizum, na mejnih prehodih na zunanjih mejah in znotraj ozemlja držav članic, za lažjo določitev države članice, ki je odgovorna za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, da se olajša obravnava tovrstnih vlog, in za povečanje ravni varnosti na ozemlju držav članic zaradi lažjega boja proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu. Dostop za vpogled in uporabo podatkov VIS bi moral biti v pomoč tudi pri ugotavljanju istovetnosti osebe, ki morda ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali bivanje na ozemlju zadevne države članice.

(5)

Zato je zaželeno sprejeti sklep o izvajanju ustreznih določb v zvezi z VIS, kot so navedene v Prilogi, pa tudi vseh naknadnih sprememb zadevnih določb. Izvajanje takih določb bi bilo treba omejiti, tako da bi zajemalo le določbe, povezane z dostopom za vpogled v podatke VIS v načinu „samo za branje“. Zato bi bilo treba Bolgarijo in Romunijo pooblastiti za dostop do podatkov VIS za namene vpogleda ter v skladu s postopki in pogoji, določenimi v zadevnih določbah. V Prilogi bi bilo treba navesti ustrezni pravni red v zvezi z dostopom za vpogled v podatke VIS. Vendar pa se Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Odločba Sveta 2004/512/ES (4) in Odločba Komisije 2006/648/ES (5) že uporabljajo v Bolgariji in Romuniji. Zato niso vključeni v Prilogo.

(6)

Zaželeno je tudi, da se določi datum, od katerega naj bi se navedene določbe schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na VIS, v Bolgariji in Romuniji začele uporabljati v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6). To naj bi se zgodilo takoj, ko Bolgarija in Romunija uradno obvestita Komisijo, da so bili uspešno zaključeni vsi zadevni celoviti preskusi, ki jih izvede agencija eu-LISA.

(7)

Odpravo kontrol na notranjih mejah zadevnih držav članic in njuno polno sodelovanje pri izvajanju schengenskega pravnega reda na področju skupne vizumske politike bi bilo treba urediti v posebnem sklepu Sveta, ki se sprejme s soglasjem v skladu s členom 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005. Do sprejetja navedenega sklepa, s katerim se bodo začele izvajati določbe, ki se uporabljajo na področju vizumov za kratkoročno prebivanje in niso navedene v Prilogi k temu sklepu, ki zadeva Bolgarijo in Romunijo, vključujejo pa zlasti Vizumski zakonik (7) in določbe, sprejete za namene njegovega izvajanja, Bolgariji in Romuniji ni dovoljeno izdajati schengenskih vizumov in vizume za kratkoročno prebivanje še naprej izdajata v skladu z nacionalnim pravom. Do datuma, določenega v navedenem sklepu, se ohranijo omejitve glede uporabe VIS iz tega sklepa, zlasti tiste, ki zadevajo pravico do vnosa ustreznih podatkov v sistem.

(8)

Vseeno pa je zaželeno, da se organom v Bolgariji in Romuniji, pristojnim za izdajo vizumov, med tem prehodnim obdobjem odobri dostop za vpogled v podatke VIS v načinu „samo za branje“, in sicer za namene obravnave vlog za izdajo vizumov za kratkoročno prebivanje v skladu z nacionalnim pravom in sprejemanja odločitev o njih. To vključuje odločitve o razveljavitvi, preklicu, podaljšanju ali skrajšanju veljavnosti vizumov, izdanih v skladu z ustreznimi nacionalnimi določbami.

(9)

Glede na to, da se je preverjanje v skladu z veljavnimi postopki schengenskega ocenjevanja za Bolgarijo in Romunijo že zaključilo, kot določa člen 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005, se preverjanje iz člena 1(1)(b) Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 (8) za ti državi članici ne bo izvedlo. Določbe iz Priloge naj bi se po sprejetju tega sklepa začele izvajati šele, ko bosta Bolgarija in/ali Romunija uspešno prestali celovite preskuse, ki jih izvede agencija eu-LISA, in bo o njih ustrezno obveščena tudi Komisija. Poleg tega je zaželeno, da Bolgarija in Romunija zaprosita strokovnjake iz držav članic in Komisijo, naj izvedejo pregled uporabe zadevnih določb.

(10)

Ta sklep predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točk B in G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (10).

(11)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki spadajo na področje iz točk B in G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (12).

(12)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13), ki spadajo na področje iz točk B in G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (14) –

(a)

obravnave vlog za izdajo vizumov za kratkoročno prebivanje, ki jih izdata Bolgarija in Romunija v skladu z nacionalnim pravom;

(b)

sprejemanja odločitev o teh vlogah, vključno z odločitvami o razveljavitvi, preklicu, podaljšanju ali skrajšanju veljavnosti vizumov, izdanih v skladu z ustreznimi nacionalnimi določbami.

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/44

(1)

Svet je 27. maja 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/849.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: VSZN), ustanovljen na podlagi Resolucije VSZN (v nadaljnjem besedilu: RVSZN) 1718 (2006), je 3. oktobra 2017 določil štiri plovila na podlagi odstavka 6 RVSZN 2375 (2017).

(3)

Prilogo IV k Sklepu (SZVP) 2016/849 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/46

(1)

Direktiva 91/68/EGS opredeljuje pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovino z ovcami in kozami v Uniji. Določa pogoje, pod katerimi se države članice ali regije držav članic priznajo kot uradno proste bruceloze (Brucella melitensis).

(2)

Odločba Komisije 93/52/EGS (4) določa, da so regije držav članic iz Priloge II k Odločbi priznane kot uradno proste bruceloze (B. melitensis) v skladu s pogoji iz Direktive 91/68/EGS.

(3)

Španija je Komisiji predložila dokumentacijo, ki dokazuje, da avtonomni skupnosti Rioja in Valencija ter province Albacete, Cuenca in Guadalajara avtonomne skupnosti Kastilja – Manča izpolnjujejo pogoje, določene v Direktivi 91/68/EGS, da bi se priznale kot uradno proste bruceloze (B. melitensis) glede čred ovc in koz.

(4)

Po oceni dokumentacije, ki jo je predložila Španija, bi bilo treba avtonomni skupnosti Rioja in Valencija ter province Albacete, Cuenca in Guadalajara avtonomne skupnosti Kastilja – Manča priznati kot uradno proste bruceloze (B. melitensis) glede čred ovc in koz.

(5)

Vnos za Španijo v Prilogi II k Odločbi 93/52/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Direktiva 64/432/EGS se uporablja za trgovino z govedom in prašiči znotraj Unije. Direktiva določa pogoje, pod katerimi se država članica ali njena regija lahko prizna kot uradno prosta bruceloze ali uradno prosta enzootske goveje levkoze glede čred goveda.

(7)

Odločba Komisije 2003/467/ES (5) določa, da se države članice in njihove regije, navedene v poglavjih 1 in 2 Priloge II k navedeni odločbi, priznajo kot uradno proste bruceloze glede čred goveda. Odločba 2003/467/ES določa tudi, da se države članice in njihove regije, navedene v poglavjih 1 in 2 Priloge III k navedeni odločbi, priznajo kot uradno proste enzootske goveje levkoze glede čred goveda.

(8)

Ciper je Komisiji predložil dokumentacijo, ki dokazuje, da njegovo celotno ozemlje izpolnjuje pogoje iz Direktive 64/432/EGS, da bi se priznalo kot uradno prosto bruceloze glede čred goveda.

(9)

Po oceni dokumentacije, ki jo je predložil Ciper, bi bilo treba navedeno državo članico priznati kot državo članico, uradno prosto bruceloze glede čred goveda, in jo ustrezno navesti v poglavju 1 Priloge II k Odločbi 2003/467/ES.

(10)

Španija je Komisiji predložila dokumentacijo, ki dokazuje, da avtonomne skupnosti Katalonija, Kastilja – Manča in Galicija ter provinca Zamora avtonomne skupnosti Kastilja in Leon izpolnjujejo pogoje, določene v Direktivi 64/432/EGS, za pridobitev statusa regij, uradno prostih bruceloze glede čred goveda.

(11)

Po oceni dokumentacije, ki jo je predložila Španija, bi bilo treba avtonomne skupnosti Katalonija, Kastilja – Manča in Galicija ter provinco Zamora avtonomne skupnosti Kastilja in Leon priznati kot regije, uradno proste bruceloze glede čred goveda in jih ustrezno navesti v poglavju 2 Priloge II k Odločbi 2003/467/ES.

(12)

Nekatere regije Italije so trenutno navedene v poglavju 2 Priloge III k Odločbi 2003/467/ES kot regije, uradno proste enzootske goveje levkoze glede čred goveda. Italija je Komisiji zdaj predložila dokumentacijo, ki dokazuje, da njeno celotno ozemlje izpolnjuje pogoje iz Direktive 64/432/EGS, da bi se priznalo kot uradno prosto enzootske goveje levkoze glede čred goveda.

(13)

Po oceni dokumentacije, ki jo je predložila Italija, bi bilo treba navedeno državo članico priznati kot državo članico, uradno prosto enzootske goveje levkoze glede čred goveda, in jo ustrezno navesti v poglavju 1 Priloge III k Odločbi 2003/467/ES, sklice na nekatere regije navedene države članice v poglavju 2 navedene priloge pa bi bilo treba črtati.

(14)

Prilogi II in III k Odločbi 2003/467/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Odločba Komisije 2005/779/ES (6) je bila sprejeta po izbruhih vezikularne bolezni prašičev v Italiji. Določa ukrepe za zdravstveno varstvo živali glede vezikularne bolezni prašičev za regije navedene države članice, ki so priznane kot regije, proste vezikularne bolezni prašičev, in ki so navedene v Prilogi I k navedeni odločbi, ter tudi za regije navedene države članice, ki niso priznane kot regije, proste navedene bolezni, in ki so navedene v Prilogi II k navedeni odločbi.

(16)

Program za izkoreninjenje in spremljanje vezikularne bolezni prašičev se je v Italiji izvajal več let, da bi vse regije navedene države članice pridobile status regij, prostih vezikularne bolezni prašičev. Italija je Komisiji predložila nove informacije o statusu regije Kampanija kot proste vezikularne bolezni prašičev, ki dokazujejo, da je bolezen v navedeni regiji izkoreninjena.

(17)

Po oceni dokumentacije, ki jo je predložila Italija, bi bilo treba regijo Kampanija priznati kot regijo, prosto vezikularne bolezni prašičev, in jo črtati s seznama v Prilogi II k Odločbi 2005/779/ES ter jo namesto tega navesti v Prilogi I k navedeni odločbi.

(18)

Prilogi I in II k Odločbi 2005/779/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/53

(1)

Gámaþjónustan hf. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) je z elektronsko pošto z dne 2. aprila 2014 pri Nadzornem organu vložil pritožbo v zvezi z domnevno nezakonito državno pomočjo, ki jo je mesto Reykjavik (v nadaljnjem besedilu: mesto) dodelilo prek oddaje nepremičnin in zemljišč na območju Gufunes v Reykjaviku na Islandiji v najem podjetju Íslenska Gámafélagið (v nadaljnjem besedilu: podjetje ÍG) po ceni, ki je domnevno nižja od tržne (2).

(2)

Nadzorni organ je po predhodni preučitvi 30. junija 2015 sprejel Odločbo št. 261/15/COL o začetku formalnega postopka preiskave domnevne pomoči. Islandski organi so se na odločbo Nadzornega organa odzvali z dopisom z dne 1. oktobra 2015 (3).

(3)

Odločba Nadzornega organa o začetku formalnega postopka preiskave je bila 24. septembra 2015 objavljena v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, pri čemer so bile zainteresirane strani pozvane, naj v enem mesecu predložijo svoje pripombe k predhodnim stališčem Nadzornega organa (4).

(4)

Podjetje ÍG, ki mu je bilo odobreno enotedensko podaljšanje roka, je pripombe predložilo z dopisom z dne 29. oktobra 2015 (5). Nadzorni organ ni prejel drugih pripomb. Po izteku enomesečnega roka za predložitev pripomb je od pritožnika z elektronsko pošto z dne 25. novembra 2015 prejel tržne informacije (6). Z dopisom z dne 26. novembra 2015 (7) je pripombe in tržne informacije posredoval islandskim organom ter jim dal možnost, da odgovorijo nanje. Islandski organi so odgovorili z dopisom z dne 5. januarja 2016 (8). Zadevo so na sestanku v Reykjaviku 12. februarja 2016 obravnavali tudi predstavniki islandskih organov in Nadzornega organa.

(5)

Nazadnje je Nadzorni organ od pritožnika z elektronsko pošto z dne 21. maja 2016 (9), 27. maja 2016 (10) in 15. decembra 2016 (11) prejel dodatne informacije o razvoju dogodkov na območju Gufunes.

(6)

Območje Gufunes se nahaja v okrožju Grafarvogur v Reykjaviku na Islandiji. Na tem območju je do leta 2001 delovala tovarna umetnih gnojil Áburðarverksmiðjan. Leta 2002 je reykjaviški urbanistični sklad (Skipulagssjóður Reykjavíkur, v nadaljnjem besedilu: sklad SR) od delničarjev kupil tovarno Áburðarverksmiðjan in okoliško območje (v nadaljnjem besedilu: kupoprodajna pogodba). Po navedbah islandskih organov je bilo takrat predvideno, da se z območja odstranijo vse zgradbe in napeljave. Leta 2007 je bil sklad SR razpuščen, njegova sredstva in naloge pa naj bi prevzel novoustanovljeni sklad Eignasjóður.

(7)

V skladu z reykjaviškim občinskim prostorskim načrtom za obdobje 2001–2024 je območje Gufunes predvideno za stanovanjske namene in ne za industrijske dejavnosti (12). Poleg tega je predvideno za gradnjo avtoceste Sundabraut, ki bi povezovala Laugarnes in Gufunes. Še več, v skladu z reykjaviškim občinskim načrtom za obdobje 2010–2030 se industrija z industrijskega območja Gufunes umika, v prihodnosti pa je predvideno mešano urbano območje s stanovanjskimi enotami in čistimi gospodarskimi dejavnostmi (13). V nobenem načrtu ni v prihodnosti predvidena ohranitev industrijskih dejavnosti na tem območju.

(8)

Ko je sklad SR februarja 2002 kupil zemljišče in nepremičnine na območju Gufunes, je bilo na njem več najemnikov (predvsem izvajalci in razvijalci). Podjetje ÍG je takrat imelo najemno pogodbo s tovarno Áburðarverksmiðjan, ki je bila sklenjena 29. oktobra 1999 (v nadaljnjem besedilu: pogodba iz leta 1999). V njej je bila na podlagi cene na kvadratni meter določena mesečna najemnina v višini 159 240 ISK (14). Podjetje ÍG je zemljišče uporabljalo za svojo dejavnost ravnanja z odpadki. Sklad RS je v skladu s kupoprodajno pogodbo od tovarne Áburðarverksmiðjan prevzel vse obveznosti in pravice v zvezi z obstoječimi najemnimi pogodbami, vključno s pogodbo s podjetjem ÍG iz leta 1999.

(9)

Po navedbah mesta se je na območju Gufunes neprestano kaj dogajalo in ga je bilo težko upravljati. Poleg tega so bile zgradbe in napeljave v slabem stanju, nekateri najemniki niso plačevali najemnine, na območju pa se je kopičil odpadni material, kot so razbiti avtomobili. Mestu je bilo torej jasno, da bo moralo najeti osebje, ki bo dan in noč nadzorovalo območje, če bo želelo opravljati svojo vlogo zemljiškega lastnika.

(10)

Glede na navedene razmere se ni zdelo realno, da bi se območje ponudilo v najem. Mesto je torej sklenilo, da ne bo obnovilo obstoječih najemnih pogodb, temveč bo pogodbo sklenilo le z eno stranko. Zato se je sklad SR odločil, da se bo s podjetjem ÍG, takrat največjim najemnikom, ki je poleg tega pravočasno plačevalo najemnino, pogajal glede pogojev najema, čiščenja in nadzora območja (15). V nadaljevanju so predstavljene pogodbe, sklenjene med skladom SR in podjetjem ÍG:

(11)

Čeprav velikost zemljišča, ki ga je najelo podjetje ÍG, znaša 130 000 m2, je po navedbah mesta za namene podjetja ÍG uporabnih samo 110 000 m2. Skupna evidentirana velikost zgradb je 24 722 m2. Po podatkih islandskega registra nepremičnin je vrednost zemljišča, ki je bilo prej v lasti tovarne Áburðarverksmiðjan, 211 000 000 ISK. Vrednost zemljišča, ki ga ima v najemu podjetje ÍG, ni bila ocenjena, vendar pa mesto vrednost celotnega zemljišča, ki je bilo prej v lasti tovarne Áburðarverksmiðjan, ocenjuje na približno 137 000 000 ISK. Skupna evidentirana vrednost zgradb, ki jih najema podjetje ÍG, je 850 323 512 ISK (22).

(12)

V skladu s členom 4(2) islandskega zakona št. 4/1995 o občinskih prihodkih lastnik nepremičnine plača davek na nepremičnine, razen v primeru v najem oddanih kmetij ali parcel ali druge pogodbene uporabe zemljišča, pri katerih davek plača prebivalec ali uporabnik. Zadevno zemljišče, zgradbe in napeljave so na opredeljenem območju pristanišča, ki pripada podjetju Faxaflóahafnir sf. in je oddano v najem mestu. Mesto torej plačuje davek na nepremičnine za najeto zemljišče in nepremičnine, ki jih oddaja v najem podjetju ÍG.

(13)

Čeprav nobena od pogodb ne vključuje informacij o vrednosti storitev, ki jih opravlja podjetje ÍG, je mesto predložilo preglednico, v kateri je predstavljena ocena stroškov podjetja ÍG, navedenih v splošni najemni pogodbi iz leta 2005 in poznejših dopolnilih (v nadaljnjem besedilu skupaj: najemne pogodbe), od datuma, ko je bila sklenjena splošna najemna pogodba iz leta 2005, do konca najemnega obdobja leta 2018 (23). Oceno so opravili strokovni analitiki mesta. Poleg tega predložene informacije vsebujejo stroške končanih in nekončanih projektov rušenja. Glede na predložene informacije povprečni mesečni stroški, ki jih ima podjetje ÍG, znašajo 10 815 624 ISK, vključno z najemnino. Mesečna najemnina torej predstavlja približno 25 % vseh stroškov, ki jih ima podjetje ÍG na mesec.

(14)

Sklad SR ob sklenitvi najemne pogodbe z dne 22. februarja 2005 podjetju ÍG ni naložil nobenih obveznosti. Te so bile uvedene s splošno najemno pogodbo iz leta 2005 z dne 14. oktobra 2005 ter določene glede na predlagana rušenja in ocenjene stroške čiščenja, odstranjevanja odpadkov in nadzora območja. Obveznosti čiščenja in odstranjevanja odpadkov so se glede na stanje območja štele za obsežne. V nadaljevanju je predstavljena ocena stroškov podjetja ÍG v skladu z njegovimi obveznostmi, določenimi v splošni najemni pogodbi iz leta 2005 (24):

(15)

Mestni svet Reykjavika se je na začetku leta 2014 dogovoril o ustanovitvi usmerjevalnega odbora, ki bo predstavil vizijo za območje Gufunes (25). Odbor je predlagal odprti idejni natečaj za prihodnjo ureditev območja Gufunes. Mestni svet Reykjavika se je na zasedanju junija 2015 dogovoril o objavi obvestila o natečaju s pozivom zainteresiranim stranem, naj predložijo ideje za prihodnjo ureditev območja Gufunes (26). Mesto je po objavi obvestila prejelo štiri ideje. Eno od teh je predložila družba za filmsko produkcijo RVK Studios, ki je izrazila zanimanje za nakup dela zgradb na območju Gufunes, da bi tam vzpostavila filmsko industrijo. Zgradbe, za nakup katerih se je zanimala družba RVK Studios, so nekatere od starih nepremičnin tovarne Áburðarverksmiðjan, ki so bile na podlagi najemnih pogodb oddane v najem podjetju ÍG.

(16)

Mesto in družba RVK Studios sta nato zadevni del območja Gufunes dala oceniti dvema neodvisnima nepremičninskima posrednikoma (27). Mestni svet se je na zasedanju 18. novembra 2015 dogovoril, da urad za upravljanje nepremičnin in gospodarski razvoj pooblasti za začetek pogajanj z družbo RVK Studios na podlagi cenitev (28). Poleg tega ga je pooblastil za začetek pogajanj s podjetjem ÍG o izselitvi in morebitni preselitvi v skladu z določbami splošne najemne pogodbe iz leta 2005.

(17)

Mestni svet Reykjavika je 19. maja 2016 privolil v sklenitev pogodbe z družbo RVK Studios o nakupu nekaterih nepremičnin na območju Gufunes (29). Mesto je nato sporočilo, da bo podjetje ÍG svoje dejavnosti preselilo na novo industrijsko območje mesta, tj. v Esjumelar (30). Župan Reykjavika in izvršni direktor podjetja ÍG sta 20. maja 2016 podpisala pogodbi o prenehanju najemnih pogodb in preselitvi podjetja ÍG ter postavila temeljni kamen za nove prostore podjetja ÍG v Esjumelarju. Mesto je 27. maja 2016 podpisalo pogodbo z družbo RVK Studios o prodaji nekaterih starih nepremičnin tovarne Áburðarverksmiðjan (31). Velikost nepremičnin, prodanih družbi RVK Studios, znaša 8 400 m2, nakupna cena pa je bila 301 650 000 ISK. Mesto je družbi RVK Studios ponudilo tudi nakup območja vzhodno od zgradb v skupni izmeri 19 200 m2. Družba RVK Studios bo za to plačevala 1 000 ISK na kvadratni meter na leto.

(18)

Po mnenju pritožnika je mesto podjetju ÍG dodelilo nezakonito državno pomoč, ko mu je po cenah, nižjih od tržnih, v najem oddajalo nepremičnine in zemljišča na območju Gufunes. Pritožnik v pritožbi pri Nadzornem organu navaja, da je natančen znesek pomoči sicer težko določiti, vendar da je cena očitno precej nižja od razumne tržne cene. Ker podjetje ÍG ne plačuje običajne tržne cene, ima konkurenčno prednost. Poleg tega se po navedbah pritožnika za zemljišča na območju Gufunes zanimajo številna podjetja, ki potrebujejo obsežne površine za svoje dejavnosti, na primer transportna središča in podjetja za skladiščenje.

(19)

Pritožnik je navedel, da je bila najemnina v splošni najemni pogodbi iz leta 2005 določena na 2 milijona ISK z letnimi zvišanji v skladu z indeksom cen življenjskih potrebščin (davek na nepremičnine, ki ga ne plačuje podjetje ÍG, ampak lastnik zemljišča, tj. mesto, znaša 41 % letnega zneska najemnine). Poleg tega ima podjetje ÍG nekatere obveznosti vzdrževanja, ki se štejejo za del cene najema, čeprav približnih stroškov navedenih obveznosti v pogodbah ni mogoče najti. Prav tako z najemnimi pogodbami podjetju ÍG ni prepovedano, da zemljišče oddaja v podnajem tretjim strankam. Pritožnik je poudaril, da najemne pogodbe ne vsebujejo ocene v zvezi z morebitnim prihodkom od oddajanja delov nepremičnin v podnajem in v zvezi s tem, ali je to vplivalo na ceno najema.

(20)

Pritožnik opozarja tudi, da ni jasno, kakšna je bila cena za kvadratni meter in kako je bila določena višina najemnine. Po mnenju pritožnika bi morala tržna cena za najem nepremičnin glede na različne priznane metodologije za določanje cen znašati od 12 do 41 milijonov ISK na mesec. Pritožnik trdi, da je oddajanje nepremičnin podjetju ÍG po ceni, ki je precej pod tržno vrednostjo, v nasprotju s pravili EGP o državni pomoči.

(21)

Nadzorni organ je v Odločbi št. 261/15/COL predhodno ocenil, ali pogodbe, sklenjene med mestom in podjetjem ÍG v zvezi z oddajo območja Gufunes v najem, pomenijo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, in če jo, ali bi se lahko državna pomoč štela za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP.

(22)

Nadzorni organ je po preučitvi informacij, ki so jih predložili islandski organi, predhodno ugotovil, da ni mogoče izključiti, da pogodbe med mestom in podjetjem ÍG pomenijo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. V Odločbi št. 261/15/COL so bili opredeljeni naslednji vidiki:

(23)

Po mnenju Nadzornega organa so bili potrebni dodatni dokazi za ugotovitev, ali bi se lahko pogoji najemnih pogodb šteli za združljive z delovanjem Sporazuma EGP.

(24)

Zato je Nadzorni organ dvomil, ali so najemne pogodbe med mestom in podjetjem ÍG pomenile državno pomoč, in če so jo, ali bi se lahko štele za združljive z delovanjem Sporazuma EGP v skladu z njegovim členom 61(3)(c).

(25)

Po mnenju mesta pogodbe s podjetjem ÍG ne vključujejo državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ker podjetje ÍG ni prejelo prednosti.

(26)

Po navedbah mesta sta bili pogodbi z dne 22. februarja 2005 in 14. oktobra 2005 sklenjeni po običajnih tržnih pogojih, saj je najemnina temeljila na najemnini, določeni na podlagi postopka javne objave ob koncu leta 2003, in je bila v skladu z analizami/ocenami, ki so jih opravili strokovnjaki mesta.

(27)

Mesto trdi, da metodologije, ki jih je predstavil pritožnik, niso primerne za določitev tržne cene najema. Namesto tega opravi primerjavo z najemom druge nepremičnine, tj. stare državne tovarne cementa na Sævarhöfði 31 na industrijskem območju, ki je podobno območju Gufunes.

(28)

Mesto je leta 2014 kupilo nepremičnino na Sævarhöfði 31. Leta 2013 je osrednji organ za javna naročila (Ríkiskaup) v imenu islandske države objavil, da se nepremičnina oddaja v najem. Ko je mesto kupilo nepremičnino, se je zavezalo, da bo v skladu z objavo sprejelo najvišjo ponudbo. Osrednji organ za javna naročila je prejel štiri ponudbe, najvišjo za 420 000 ISK na mesec, ne da bi bile za najemnika določene kakršne koli posebne storitve ali obveznosti. Nepremičnina na Sævarhöfði 31 je ocenjena na 293 028 000 ISK. Najvišja ponudba za najem torej predstavlja 0,147-odstotni delež ocenjene vrednosti nepremičnine. Za primerjavo, cena najema v skladu s splošno najemno pogodbo iz leta 2005 s podjetjem ÍG predstavlja 0,320-odstotni delež ocenjene vrednosti nepremičnin na območju Gufunes. Mesto poudarja, da je bila cena najema nepremičnine na Sævarhöfði 31 ugotovljena po postopku javne objave in da ustrezno izraža tržno vrednost industrijskih območij v mestu pod običajnimi tržnimi pogoji. Ta primerjava kaže, da najemnine, ki jo je plačevalo podjetje ÍG, nikakor ni mogoče šteti za nižjo od tržne vrednosti industrijskih območij v mestu, zlasti ob upoštevanju, da pri ceni najema za Sævarhöfði 31 niso bili upoštevani dejavniki, ki so vplivali na ceno najema za območje Gufunes.

(29)

Po mnenju mesta dejstvo, da so se druge stranke pozneje zanimale za območje, ni pomembno pri presoji povpraševanja po območju v času, ko je bila sklenjena splošna najemna pogodba iz leta 2005, tj. oktobra 2005. Takrat se namreč ni zdelo realno, da bi se območje ponudilo v najem. Podjetje ÍG je nosilo vse stroške čiščenja območja in povrnitve zgradb v ustrezno stanje. Poleg tega druge stranke niso pokazale zanimanja, ko je bilo leta 2003 objavljeno, da se območje oddaja v najem. Zato je treba domnevati, da je poznejše zanimanje za območje povezano s stanjem območja po tem, ko je podjetje ÍG prevzelo njegovo upravljanje.

(30)

Po mnenju mesta najvišja cena ni edini dejavnik, ki bi ga Nadzorni organ moral upoštevati pri uporabi preskusa udeleženca v tržnem gospodarstvu. Ustrezno vprašanje je namreč, ali bi udeleženec v tržnem gospodarstvu sklenil zadevni posel po enakih pogojih (32). Poleg tega je treba ravnanje javnega in zasebnega vlagatelja primerjati glede na to, kako bi v času zadevnega posla ravnal zasebni vlagatelj, ob upoštevanju takrat razpoložljivih informacij in predvidljivega razvoja dogodkov.

(31)

Ko so bile sklenjene pogodbe med mestom in podjetjem ÍG, tržni pogoji niso bili običajni, saj za tovrstne industrijske nepremičnine v takem stanju ni bilo dejavnega trga. Zato je treba po mnenju mesta običajne tržne pogoje oceniti z objektivnega in preverljivega vidika, ki je obstajal takrat. V zvezi z navedenim mesto meni, da so take informacije na voljo v dokumentih, ki jih je v tej zadevi predložil Reykjavik. Če bi bilo poleg tega mogoče dokazati običajne tržne pogoje za tovrstna industrijska območja, primer cene najema, dosežene leta 2014 za nekdanjo državno tovarno cementa na Sævarhöfði 31, dokazuje tržno vrednost za industrijska območja, kot je Gufunes.

(32)

Po mnenju mesta obveznosti, ki so bile podjetju ÍG naložene z najemnimi pogodbami, ni mogoče primerjati s spornimi obveznostmi v zadevi Haslemoen Leir (33). Obveznost znižanja cene, ki je bila sporna v navedeni zadevi, se je nanašala na morebitne izgube za podjetje Haslemoen AS, ker določene zgradbe ne bi moglo oddati v najem. Obveznosti, naložene podjetju ÍG, pa so se nanašale na vzdrževalna dela in izboljšave na nepremičninah, rušitve, ponovno priključitev napeljav za električno energijo, vodo in ogrevanje ter druga gradbena dela na območju. Stroške teh obveznosti so strokovni analitiki mesta ocenili na podlagi rezultatov zadnjih razpisov za podobne projekte. Kljub pomanjkanju dokumentacije v podporo natančnemu ekonomskemu učinku storitev, zaupanih podjetju ÍG, in negotovosti glede prostorskega načrtovanja mora Nadzorni organ priznati, da se je zaradi teh obveznosti cena najema znižala. Po mnenju mesta bi bilo neupoštevanje učinka obveznosti nerazumno, še zlasti ker so dejanski stroški, ki jih je podjetje ÍG imelo zaradi obveznosti, v skladu z ocenjenimi.

(33)

Mesto meni, da je pri sklenitvi najemnih pogodb s podjetjem ÍG ravnalo kot udeleženec v tržnem gospodarstvu in upoštevalo razmisleke glede prostorskega načrtovanja. Mesto je v najemne pogodbe vključilo zelo zahtevne določbe o prenehanju z zelo kratkim odpovednim rokom, da bi lahko hitro izpraznilo območje, če in ko bi država privolila v začetek gradnje avtoceste Sundabraut. Sklad SR je bil v celoti seznanjen z nepremičninami in območjem ter je bil sposoben objektivno oceniti, ali je območje v dovolj dobrem stanju, da se lahko odda v najem na trgu. Zasebni vlagatelj bi bil pri odločanju o uporabi zemljišča in nepremičnin vedno pozoren na prostorske načrte.

(34)

Glede na zgornje razmisleke mesto trdi, da so najemne pogodbe s podjetjem ÍG v skladu s preskusom udeleženca v tržnem gospodarstvu.

(35)

Po mnenju podjetja ÍG ima kot najemnik od velikosti zemljišča zelo omejeno korist, saj so zaradi nje obveznosti vzdrževanja in nadzora težje in dražje. Poleg tega so zgradbe, ki so po kvadratnih metrih ogromne, v zelo slabem stanju. Podjetje ÍG poudarja, da so bile zgradbe dejansko kupljene zato, da bi se porušile. Načrtovano je bilo popolno porušenje, na zemljišču pa sta bila predvidena stanovanjsko območje in avtocesta. Zato je kakršen koli izračun na podlagi kvadratnih metrov ali velikosti zemljišča za namene določitve tržne vrednosti najema območja nepomemben.

(36)

Sklad SR je leta 2003 območje in zgradbe na območju Gufunes uporabil, da je zagotovil skladišča za različne posameznike in podjetja, ki jim je odredil, da morajo zapustiti druga območja v mestu. Ta ureditev je za sklad SR kmalu postala logistično problematična, zato je podjetju ÍG ponudil najem celotnega območja, da bi ga to počistilo. Podjetje ÍG je sprva zelo oklevalo pri sprejetju naloge, saj se je območje srečevalo z več težavami, kot so težavni najemniki ter nakopičeni razbiti avtomobili in industrijski odpadki.

(37)

Podjetje ÍG je v zadnjih desetih letih porabilo povprečno 16,5 milijona ISK na mesec za stroške vzdrževanja in druge stroške, ki bi jih običajno moral nositi najemodajalec. Navedene stroške je treba upoštevati pri oceni tržne vrednosti najema.

(38)

Po navedbah podjetja ÍG so zgradbe na območju Gufunes v obupnem stanju kljub sredstvom, vloženim v obnove. Skoraj vse zgradbe zamakajo, večina njihovih streh pa je poškodovanih in neuporabnih. Poleg tega so skoraj vsa okna razen oken v pisarniški zgradbi poškodovana in neuporabna, tla v številnih zgradbah so nevarna, na nekaterih mestih so luknje, stopnišča pa ne izpolnjujejo zakonsko predpisanih pogojev. V večini zgradb tudi ni vode in stranišč, električna napeljava pa ni v skladu z zakonsko predpisanimi merili.

(39)

Podjetje ÍG je bilo poleg tega večji del najemnega obdobja soočeno z dejstvom, da lahko mesto zemljišče na hitro zahteva nazaj. Določba, v kateri je bil določen kratek odpovedni rok 18 mesecev, in obveznost, da se del zemljišča na zahtevo vrne z le 12-mesečnim odpovednim rokom, sta bili ovira pri opravljanju dejavnosti, kot je odstranjevanje odpadkov, za katero so potrebni težki stroji in oprema.

(40)

Po mnenju podjetja ÍG je poznejše zanimanje pritožnika le malo pomembno pri presoji povpraševanja po območju v času, ko je bila sklenjena splošna najemna pogodba iz leta 2005. Razmere leta 2005 so bile take, da se ni zdelo realno, da bi se območje ponudilo v najem. Podjetje ÍG je od takrat vložilo precejšnja sredstva v obnovo, čiščenje in vzdrževanje območja. Zato je treba domnevati, da je poznejše zanimanje za območje povezano s stanjem območja po tem, ko je podjetje ÍG prevzelo njegovo upravljanje.

(41)

Nazadnje je podjetje ÍG predložilo neodvisno oceno najema z dne 15. oktobra 2015, ki jo je opravilo podjetje 101 Reykjavík Fasteignasala (34). V njej je na podlagi vrednosti in stanja posameznih nepremičnin ocenjena vrednost splošne najemne pogodbe iz leta 2005, kakršna je bila oktobra 2005. Cenilec je ugotovil, da je bila skupna mesečna vrednost najema nepremičnin in območja 1 870 000 ISK.

(42)

Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

(43)

Iz tega izhaja, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: ukrep: (i) dodeli država ali je dodeljen iz državnih sredstev, (ii) upravičencu zagotavlja selektivno gospodarsko prednost, (iii) lahko vpliva na trgovino med pogodbenicami in izkrivlja konkurenco.

(44)

Nadzorni organ v nadaljevanju predstavlja svoje sklepanje, na podlagi katerega je ugotovil, da z najemnimi pogodbami podjetju ÍG ni dodeljena prednost v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(45)

Prednost v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP je vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. brez posredovanja države, zaradi česar je v ugodnejšem položaju kot njegovi konkurenti (35). Če bi bil posel izveden pod ugodnimi pogoji v smislu, da je podjetje ÍG plačevalo najemnino, ki je bila pod tržno ceno, bi bilo podjetje deležno prednosti v smislu pravil o državni pomoči.

(46)

Nadzorni organ za preučitev tega vprašanja uporabi preskus „udeleženca v tržnem gospodarstvu“, v katerem se ravnanje države ali javnih organov pri prodaji premoženja ali njegovi oddaji v najem primerja z ravnanjem zasebnih gospodarskih subjektov (36).

(47)

Namen preskusa udeleženca v tržnem gospodarstvu je oceniti, ali je država podjetju dodelila prednost, s tem da v zvezi z določenim poslom, npr. prodajo premoženja ali njegovo oddajo v najem, ni ravnala kot zasebni udeleženec v tržnem gospodarstvu (37). Javni organ mora zanemariti cilje javne politike ter se namesto tega osredotočiti na edini cilj doseganja tržne stopnje donosa ali dobička od svojih naložb in tržne cene pri prodaji premoženja ali njegovi oddaji v najem (38). Vendar Nadzorni organ opozarja, da je treba pri tej oceni običajno upoštevati posebne pravice ali obveznosti, povezane z zadevnim premoženjem, zlasti tiste, ki bi lahko vplivale na tržno vrednost.

(48)

Skladnost s tržnimi pogoji in dejstvo, ali dogovorjena cena posla ustreza tržni ceni, je mogoče ugotoviti na podlagi nekaterih meril. Organiziranje odprtega, preglednega in brezpogojnega razpisnega postopka je običajno ustrezen način za zagotovitev, da je prodaja premoženja ali njegova oddaja v najem, ki jo opravijo nacionalni organi, v skladu s preskusom udeleženca v tržnem gospodarstvu ter da je bila za zadevno blago in storitve plačana poštena tržna cena. Vendar to ne pomeni samodejno, da je mogoče ob neobstoju pravilnega razpisnega postopka ali morebitni napaki v takem postopku upravičeno domnevati o obstoju državne pomoči. Nadzorni organ se lahko opre tudi na druga merila, vključno s strokovnimi ocenami vrednosti.

(49)

Glede na zgornje razmisleke mora Nadzorni organ najprej preučiti, ali je mesto organiziralo razpisni postopek, ki je bil ustrezen in primeren za določitev tržne cene (39). Vendar je bilo v tej zadevi potrjeno, da se v zvezi z zadevnim območjem ni začel noben javni razpis. Poleg tega ni bila pred sklenitvijo splošne najemne pogodbe iz leta 2005 opravljena nobena neodvisna ocena vrednosti.

(50)

Vendar je mesto poudarilo, da so se pri določitvi najemnine v splošni najemni pogodbi iz leta 2005 s podjetjem ÍG upoštevale različne obstoječe najemne pogodbe na območju, ki so bile sklenjene po javnih objavah v islandskih medijih leta 2003. Vendar pa Nadzorni organ meni, da so bile te objave samo pozivi za izkaz interesa ter ne pomenijo odprtega in konkurenčnega razpisnega postopka. Poleg tega se niso nanašale na celotno območje, ki bi se v najem oddalo enemu najemniku, ampak na posamezne nepremičnine na navedenem območju.

(51)

Nadzorni organ torej ugotavlja, da ta postopek javne objave ne izpolnjuje zahtev preskusa udeleženca v tržnem gospodarstvu. Zato ta postopek ne more biti zanesljivo merilo za določitev tržne cene za zadevno najemno pravico.

(52)

Kot je navedeno zgoraj, zaradi neobstoja zadostnega razpisnega postopka ni izključena možnost, da Nadzorni organ uporabi preskus udeleženca v tržnem gospodarstvu. Vendar mora preučiti vsebino zadevnega posla in zlasti primerjati dogovorjeno ceno s tržno ceno. V ta namen se običajno opre na neodvisno strokovno študijo za oceno vrednosti kot merilo za tržno ceno. Taka študija bi morala biti v idealnem primeru opravljena v času posla. Vendar se lahko Nadzorni organ pri svoji oceni opre tudi na naknadno študijo za oceno vrednosti (40).

(53)

Mesto je navedlo, da na tržno ceno najema na območju Gufunes vpliva več dejavnikov. Prvič, zgradbe in napeljave so bile v slabem stanju, nekateri najemniki niso plačevali najemnine, na območju pa se je kopičil odpadni material, ki ga je bila treba odstraniti. Drugič, v zvezi s prostorskimi načrti za območje Gufunes je vladala negotovost. V skladu s preteklimi in sedanjimi občinskimi načrti se industrijska dejavnost z območja umika, zato mesto ne more skleniti dolgoročne najemne pogodbe za nepremičnine. Tretjič, podjetje ÍG mora del zemljišča na zahtevo vrniti na podlagi 12-mesečnega odpovednega roka, odpovedni rok za celotno območje, vključno z zgradbami, pa je znašal le 18 mesecev.

(54)

Kot je že bilo navedeno, je mesto pri dveh neodvisnih nepremičninskih posrednikih naročilo oceno vrednosti nepremičnin in najemnih pravic, ko se je z družbo RVK Studios pogajalo o prodaji zgradb na območju Gufunes. Čeprav se ti neodvisni oceni ne nanašata neposredno na tržno ceno najema nepremičnin, potrjujeta njihovo slabo stanje in tržno vrednost. Oba neodvisna cenilca poudarjata, da zgradbe zamakajo in niso zadostno izolirane, da je v njih precejšnja količina industrijskih odpadkov iz časa, ko je bilo na zemljišču podjetje za umetna gnojila, in da na splošno propadajo. Poleg tega nekatere zgradbe vsebujejo azbest, druge pa je treba podreti.

(55)

Kot je bilo predhodno navedeno, je mesto zagotovilo tudi primerjavo s podobnimi industrijskimi nepremičninami na naslovu Sævarhöfði 31. Osrednji organ za javna naročila je objavil, da se to območje ponuja v najem, sprejeta pa je bila najvišja od štirih ponudb, in sicer za 420 000 ISK na mesec. Ta najemna pogodba ni vključevala posebnih storitev ali obveznosti, ki bi jih moral izpolnjevati najemnik. Najvišja ponudba za najem je kot delež ocenjene vrednosti nepremičnin znašala 0,147 %, medtem ko je cena najema v skladu s splošno najemno pogodbo iz leta 2005 s podjetjem ÍG znašala 0,320 % ocenjene vrednosti nepremičnin na območju Gufunes.

(56)

Poleg tega je podjetje 101 Reykjavík Fasteignasala opravilo neodvisno oceno vrednosti splošne najemne pogodbe iz leta 2005 (41). Ta je bila opravljena 15. oktobra 2015. Temelji na vrednosti in stanju posameznih nepremičnin, ki so bile posamično ocenjene in pregledane. V oceni vrednosti se upoštevajo stanje nepremičnin in območja ob sklenitvi splošne najemne pogodbe iz leta 2005 ter takrat prevladujoče tržne razmere. Cenilec je ugotovil, da je bila oktobra 2005 skupna mesečna vrednost najema nepremičnin 1 870 000 ISK. Vendar je bila v skladu s splošno najemno pogodbo iz leta 2005 mesečna najemnina za podjetje ÍG določena na 2 000 000 ISK, vsak mesec pa se je preračunala v skladu z indeksom cen življenjskih potrebščin (42). Mesečna najemnina, ki jo je plačevalo podjetje ÍG, je torej glede na strokovno oceno vrednosti višja od tržne cene najema.

(57)

Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega Nadzorni organ meni, da splošna najemna pogodba iz leta 2005 ni bila sklenjena po ceni, nižji od tržne cene.

(58)

Nazadnje, Nadzorni organ ugotavlja, da niti v primerjavi z nepremičninami na Sævarhöfði 31 niti v oceni vrednosti, ki jo je pripravilo podjetje 101 Reykjavík Fasteignasala, niso upoštevane posebne obveznosti, vključene v najemne pogodbe, zlasti kratek odpovedni rok (ki je bil zdaj naveden) in različne obveznosti glede vzdrževanja. Finančni vpliv teh obveznosti na ceno najema je težko količinsko opredeliti. So pa nedvomno v korist mesta na račun podjetja ÍG, kar dodatno potrjuje ugotovitve Nadzornega organa, da je bila splošna najemna pogodba iz leta 2005 sklenjena po tržnih pogojih.

(59)

Nadzorni organ ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da z najemnimi pogodbami podjetju ÍG ni bila zagotovljena gospodarska prednost.

(60)

Nadzorni organ na podlagi zgornje ocene meni, da najemne pogodbe, sklenjene med mestom in podjetjem ÍG v zvezi z oddajo območja Gufunes v najem, ne vključujejo državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP –