27.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 249/1

(1)

Načrt Unije za zunanje naložbe določa oblikovanje Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) kot svojega prvega stebra, skupaj s tehnično pomočjo kot svoj drugi steber in izboljšanjem naložbenega okolja in splošnega političnega okolja v partnerskih državah kot svoj tretji steber.

(2)

Namen EFSD je podpirati naložbe, predvsem v Afriki in sosedstvu Unije, kot sredstvo za prispevanje k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov (ZN) za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: agenda 2030), zlasti izkoreninjenju revščine, ter zavez iz nedavno prenovljene evropske sosedske politike. S podporo tem investicijam, je namen EFSD odpraviti specifične socialno-ekonomske temeljne vzroke migracij, vključno z neregularnimi migracijami, ter prispevati k trajnostnemu ponovnemu vključevanju migrantov, ki se vračajo v svoje izvorne države, in krepitvi tranzitnih in gostiteljskih skupnosti. EFSD bi moral kot del načrta za zunanje naložbe prispevati k izvajanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: pariški sporazum).

(3)

Naložbe v okviru EFSD bi morale dopolnjevati in krepiti prizadevanja v okviru politike Unije na področju migracij v odnosu do tretjih držav, vključno z izvajanjem novega partnerskega okvira s tretjimi državami v sklopu evropske agende o migracijah, kadar je to ustrezno.

(4)

EFSD bi morali voditi cilji zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in politike Unije na področju razvojnega sodelovanja iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). V okviru EFSD bi bilo treba vlagateljem in zasebnim podjetjem, zlasti mikro-, malim in srednjim podjetjem, omogočiti, da učinkoviteje prispevajo k trajnostnemu razvoju v partnerskih državah v skladu z razvojno politiko Unije in evropsko sosedsko politiko. EFSD bi moral čim bolj povečati dodatnost, obravnavati nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine, zagotoviti inovativne proizvode ter privabiti sredstva zasebnega sektorja. Operacije EFSD bi morale biti jasno ločene od druge podpore in jo dopolnjevati, kar vključuje operacije v okviru mandata za zunanje naložbe Evropske investicijske banke (EIB) in pobudo za ekonomsko odpornost ter sklad za spodbujanje naložb, vzpostavljen s Sporazumom o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu AKP-EU) (v nadaljnjem besedilu: sklad za spodbujanje naložb v državah AKP). Operacije EFSD bi morale dopolnjevati tudi obstoječe dejavnosti drugih upravičenih finančnih institucij.

(5)

EFSD bi moral prispevati k izvajanju agende 2030, v kateri so mednarodne migracije priznane kot večrazsežnostna realnost, ki je zelo pomembna za razvoj držav izvora in tranzita ter ciljnih držav, na katero se je treba odzvati usklajeno in celovito, obenem pa je v njej poudarjen potencial migrantov, da prispevajo k vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju. Naložbe, podprte iz EFSD, bi morale prispevati k obvladovanju migracijskih pritiskov, ki izhajajo iz revščine, konfliktov, nestabilnosti, nerazvitosti, neenakosti, kršitev človekovih pravic, demografske rasti ter pomanjkanja zaposlitvenih in gospodarskih priložnosti, kot tudi podnebnih sprememb.

(6)

EFSD bi moral biti usklajen z zavezami Unije iz akcijske agende iz Adis Abebe o financiranju za razvoj ter mednarodno dogovorjenimi načeli razvojne učinkovitosti, kot je bilo določeno na Četrtem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči v Busanu leta 2011 (v nadaljnjem besedilu: partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana) in ponovno potrjeno na Drugem srečanju na visoki ravni svetovnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje v Nairobiju leta 2016.

(7)

Namen EFSD je v skladu z globalno strategijo Unije za zunanjo in varnostno politiko, ki vključuje izzive, kot so migracije in odpornost, v splošno zunanjo politiko Unije in zagotavlja popolno skladnost zunanje politike Unije s cilji razvojne politike in sinergije z razvojno politiko Unije in evropsko sosedsko politiko. Njegov namen je tudi v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnim pravom o človekovih pravicah, kar zagotavlja, da pristop pri obravnavanju prisilnega razseljevanja in neregularnih migracij temelji na človekovih pravicah.

(8)

EFSD bi moral spodbujati ustvarjanje dostojnih delovnih mest, gospodarske priložnosti in podjetništvo ter okolju prijazno in vključujočo rast, pri čemer bi se moral posebej osredotočati na enakost spolov in krepitev vloge žensk in mladih v skladu z okvirnim načrtom Unije za enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU za obdobje 2016–2020, ob tem pa krepiti pravno državo, dobro upravljanje, človekove pravice ter pravičen dostop do naravnih virov in njihovo rabo.

(9)

Udeležba zasebnega sektorja pri sodelovanju Unije s partnerskimi državami prek EFSD bi morala zagotoviti merljiv in dodaten razvojni učinek, ne da bi izkrivljala trg, ter bi morala biti stroškovno učinkovita in temeljiti na vzajemni odgovornosti ter delitvi tveganja in stroškov. Temeljiti bi morala tudi na zavezanosti mednarodno dogovorjenim smernicam in načelom, vključno z načeli za odgovorne naložbe in vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja.

(10)

Za izpolnitev političnih zavez Unije o podnebnih ukrepih, obnovljivi energiji in učinkoviti rabi virov bi bilo treba vsaj 28 % financiranja iz jamstva EFSD nameniti naložbam, ki so relevantne za te sektorje.

(11)

Ukrepi iz te uredbe bi morali biti zasnovani tako, da bodo izpolnjevali merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil odbor za razvojno pomoč pri OECD (OECD DAC), ob upoštevanju posebnosti pri razvoju zasebnega sektorja, odražali potrebe držav, v katerih so razmere nestabilne ali so prizadete zaradi konfliktov, najmanj razvitih držav in močno zadolženih revnih držav, ter zagotavljali ustrezno podporo naložbam v južnem in vzhodnem sosedstvu.

(12)

V okviru drugega stebra načrta za zunanje naložbe, bi morala Komisija okrepiti pomoč, da bi partnerskim državam pomagala pri privabljanju naložb z boljšo pripravo in spodbujanjem projektov, razvojem večjega števila dobičkonosnih projektov in seznanjanjem mednarodne skupnosti vlagateljev s takimi projekti. Vzpostaviti bi bilo treba spletni portal za projekte, zasnovan kot javno dostopna in uporabniku prijazna baza podatkov, z ustreznimi informacijami o vsakem projektu.

(13)

V okviru tretjega stebra načrta za zunanje naložbe in obstoječih političnih odnosov Unije s partnerskimi državami bi morala Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) ohranjati dialog o politikah, namenjen razvoju pravnih okvirov, politik in institucij, ki spodbujajo gospodarsko stabilnost, trajnostne naložbe in vključujočo rast. Ta dialog o politikah bi moral med drugim vključevati boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in nezakonitim finančnim tokovom, dobro upravljanje, vključevanje lokalnih trgov, spodbujanje podjetništva in lokalnega podjetniškega okolja ter spoštovanje človekovih pravic in pravno državo, pa tudi politike, ki upoštevajo vidik spola.

(14)

EFSD bi moral biti sestavljen iz regionalnih naložbenih platform, ki bi morali biti vzpostavljeni na podlagi delovnih metod, postopkov in struktur obstoječih mehanizmov Unije za zunanje mešano financiranje in bi morali združevati njune operacije mešanega financiranja z jamstvom EFSD. Jamstvo EFSD bi moralo podpirati operacije financiranja in naložb v partnerskih državah v Afriki in v evropskem sosedstvu.

(15)

Glede na ugotovitve Računskega sodišča o uporabi mešanega financiranja pri zunanjem delovanju Unije je bistveno, da se mešano financiranje uporabi, kadar je mogoče jasno pokazati njegovo dodano vrednost.

(16)

Ustanoviti bi bilo treba strateški odbor EFSD za podporo Komisiji pri določanju strateških smernic in splošnih naložbenih ciljev, pa tudi pri zagotavljanju ustrezne in raznolike geografske in tematske pokritosti za naložbena okna. Strateški odbor bi moral podpirati splošno usklajevanje, dopolnjevanje in zagotavljanje doslednosti med regionalnima naložbenima platformama, med tremi stebri načrta za zunanje naložbe, med tem načrtom in drugimi prizadevanji Unije na področju migracij in uresničevanja agende 2030, pa tudi z ustreznimi instrumenti Unije za zunanje financiranje in skrbniškimi skladi ter operacijami mandata za zunanja posojila, ki ga upravlja EIB, vključno s pobudo EIB za ekonomsko odpornost in skladom za spodbujanje naložb v državah AKP, brez poseganja v notranja pravila EIB o upravljanju.

(17)

Strateški odbor bi morali sestavljati predstavniki Komisije in visokega predstavnika, vseh držav članic in EIB. Evropski parlament bi moral imeti status opazovalca. Donatorjem, upravičenim partnerjem, partnerskim državam, ustreznim regionalnim organizacijam in drugim deležnikom se lahko podeli status opazovalca, kadar je to primerno. Strateški odbor bi moral sprejeti svoj poslovnik. V poslovniku bi bilo treba določiti okvir udeležbe opazovalcev, pri tem pa upoštevati njihove statuse in vloge.

(18)

Komisija in EIB bi morali skleniti sporazum, v katerem bi določili pogoje svojega sodelovanja pri upravljanju jamstva EFSD, in ga predložiti strateškemu odboru.

(19)

Vsaka regionalna naložbena platforma bi morala imeti operativni odbor, ki bi moral upoštevati izkušnje operativnih odborov obstoječih mehanizmov mešanega financiranja. Regionalna operativna odbora bi morala zagotavljati podporo Komisiji pri izvajanju te uredbe. Komisiji bi morala pomagati pri opredelitvi in spremljanju regionalnih in sektorskih naložbenih ciljev ter regionalnih, sektorskih in tematskih naložbenih oken, pripravljati mnenja o operacijah mešanega financiranja in obravnavati uporabo jamstva EFSD v skladu z naložbenimi okni, ki jih je treba določiti.

(20)

Zagotoviti bi bilo treba primerno raven posredovanja informacij Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s strateško usmeritvijo uporabe jamstva EFSD prek določitve naložbenih oken.

(21)

EFSD bi moral delovati kot točka „vse na enem mestu“ za sprejemanje predlogov za financiranje finančnih institucij in javnih ali zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje najrazličnejše finančne podpore za upravičene naložbe. Jamstvo EFSD bi moralo biti podprto z jamstvenim skladom EFSD.

(22)

EFSD bi moral uporabiti inovativne instrumente za podporo naložbam in vključiti zasebni sektor, zlasti mikro-, mala in srednja podjetja. Prav tako bi moral omogočati evropskim vlagateljem in zasebnim podjetjem, vključno z mikro-, malimi in srednjimi podjetji, da so učinkoviteje udeleženi v prizadevanjih za uresničitev trajnostnega razvoja v partnerskih državah. V zvezi s tem je treba odpraviti ozka grla in ovire za naložbe.

(23)

Jamstvo EFSD bi moralo prednost nameniti financiranju projektov, ki imajo velik učinek na ustvarjanje delovnih mest in katerih razmerje med stroški in koristmi povečuje trajnost naložb. Pri podpiranju operacij z jamstvom EFSD bi bilo treba opraviti poglobljeno predhodno oceno okoljskih, finančnih in socialnih vidikov. Jamstvo EFSD se ne bi smelo uporabljati za nadomestitev odgovornosti vlade za zagotavljanje osnovnih javnih storitev.

(24)

Delegacije Evropske unije v partnerskih državah bi morale informacije o priložnostih za financiranje iz EFSD vključiti v svoje komunikacije, namenjene civilni družbi in širši javnosti, ter prispevati k skladnosti med tremi stebri načrta za zunanje naložbe.

(25)

Upravičenim partnerjem bi bilo treba zagotoviti jamstvo EFSD za operacije financiranja in naložb ali jamstvene instrumente za začetno naložbeno obdobje do 31. decembra 2020.

(26)

Za zagotovitev prožnosti, povečanje privlačnosti za zasebni sektor ter čim večjega učinka naložb, je primerno določiti odstopanje od pravil glede metod izvajanja proračuna Unije iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3), v skladu s katerim bi lahko bili upravičeni partnerji, ki so subjekti zasebnega prava, tudi subjekti, ki niso pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, in bi lahko bili tudi subjekti zasebnega prava partnerske države.

(27)

Komisija bi morala z upravičenimi partnerji skleniti sporazume o jamstvu EFSD s posebnimi določbami, po katerih je tem partnerjem zagotovljeno jamstvo EFSD. Ti sporazumi o jamstvu bi morali biti pravna podlaga za ustrezno delitev tveganja, s čimer bi se upravičenim partnerjem zagotovile spodbude za zagotovitev financiranja, ter za mehanizme in postopke za morebitno unovčitev jamstva EFSD.

(28)

Unija bi morala dati na voljo jamstvo v višini 1 500 000 000 EUR za ustanovitev jamstva EFSD. Države članice in druge donatorje bi bilo treba povabiti, naj dodatno prispevajo v podporo jamstvenega sklada EFSD v obliki denarja v primeru držav članic in drugih donatorjev ali jamstev v primeru držav članic, da se poveča likvidnostni blažilec, s tem pa tudi celotni obseg jamstva EFSD. Države članice, javne finančne institucije in druge donatorje bi bilo treba pozvati, naj zagotovijo dodatna sredstva za jamstveni sklad EFSD pod pogoji, ki bi jih bilo treba določiti v sporazumu med Komisijo v imenu Unije in zadevnim donatorjem.

(29)

Jamstveni sklad EFSD bi moral biti ustanovljen v vlogi likvidnostnega blažilca v primeru unovčitve jamstva EFSD. Da bi se dosegla raven, ki ustrezno odraža finančne obveznosti Unije v zvezi z jamstvom EFSD, bi morala Unija dati na voljo 750 000 000 EUR.

(30)

Da bi se povečal učinek jamstva EFSD glede na potrebe v zadevnih regijah, bi morale države članice in države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) imeti možnost, da zagotovijo prispevke v obliki jamstva ali denarja.

(31)

Ker se bodo uporabljala sredstva Evropskega razvojnega sklada (ERS) za namene jamstvenega sklada EFSD, bi bilo treba dodeliti najmanj 400 000 000 EUR kritja jamstva EFSD za naložbe v partnerskih državah, upravičenih do financiranja iz 11. ERS (4), v celotnem obdobju izvajanja jamstva EFSD. Jamstvo EFSD bi moralo biti na voljo šele, ko je potrjeno, da bo 400 000 000 EUR sredstev iz 11. ERS dodeljenih jamstvenemu skladu EFSD.

(32)

Ker bodo za namene jamstvenega sklada EFSD uporabljena sredstva evropskega instrumenta sosedstva, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi bilo treba v obdobju izvajanja jamstva EFSD najmanj 100 000 000 EUR jamstvenega kritja EFSD dodeliti za naložbe v partnerskih državah iz vzhodnega in južnega sosedstva.

(33)

Komisija bi morala vsako leto poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o operacijah financiranja in naložb, kritih z jamstvom EFSD, da se zagotovi polna odgovornost do državljanov Unije ter nadzor in kontrola s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Poročilo bi bilo treba objaviti in tako ustreznim deležnikom, tudi civilni družbi, omogočiti, da izrazijo svoje stališče. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati tudi o upravljanju jamstvenega sklada EFSD, da se zagotovita odgovornost in preglednost. Komisija bi o uporabi sredstev ERS morala obvestiti tudi Svet ministrov AKP-EU in Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU.

(34)

Da se zagotovita spremljanje in odgovornost za EFSD in načrt za zunanje naložbe, bi morala Evropski parlament ali Svet imeti možnost organizirati predstavitve v okviru dialoga s Komisijo, visokim predstavnikom, EIB in drugimi upravičenimi finančnimi institucijami ter zasebnim sektorjem in organizacijami civilne družbe.

(35)

Da bi se upoštevala pridobljena spoznanja in omogočil nadaljnji razvoj EFSD, bi morali Komisija in zunanji ocenjevalci oceniti delovanje EFSD in uporabo jamstvenega sklada EFSD in bi morala biti predmet letnega postopka posvetovanja z ustreznimi deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe. Uporabo te uredbe bi bilo treba oceniti neodvisno, da se oceni stopnja skladnosti izvajanja s pravno podlago in preveri uporaba in izvedljivost te uredbe z vidika doseganja njenih ciljev.

(36)

Da se zaščitijo finančni interesi Unije in ugotovi, ali je v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami iz te Uredbe prišlo do goljufije, korupcije, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije, lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) izvaja preiskave v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (6) in (Euratom, ES) št. 2185/96 (7) ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(37)

Operacije financiranja in naložb, podprte z EFSD, bi morale biti skladne s politiko Unije o nekooperativnih jurisdikcijah v davčne namene, in njenimi posodobitvami, kot je določena v zadevnih pravnih aktih Unije in sklepih Sveta, zlasti sklepih Sveta z dne 8. novembra 2016 in v prilogi k navedenim sklepom –

(1)

„regionalni naložbeni platformi“ pomeni mehanizma mešanega financiranja v skladu s točko (e) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9) in členom 40 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 (10) za prispevek iz 11. ERS v kombinaciji z dodelitvijo jamstva EFSD, kot je določeno v členu 7 te uredbe;

(2)

„naložbeno okno“ pomeni ciljno področje za podporo iz jamstva EFSD za portfelje naložb v posamezne regije, države ali sektorje, izvaja pa se prek regionalnih naložbenih platform;

(3)

„donator“ pomeni državo članico, mednarodno finančno institucijo ali javno ustanovo države članice, javno agencijo ali druge subjekte, ki jamstvenemu skladu EFSD zagotavljajo prispevke v obliki denarnih subvencij ali jamstev;

(4)

„partnerska država“ pomeni državo, ki je podpisnica Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, državo, ki je navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 232/2014, ali državo, ki je upravičena do pomoči v okviru geografskega sodelovanja na podlagi Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(5)

„dodatnost“ pomeni načelo, ki zagotavlja, da podpora iz jamstva EFSD prispeva k trajnostnemu razvoju, in sicer z operacijami, ki jih ne bi bilo mogoče izvesti brez jamstva EFSD ali ki dosegajo pozitivne rezultate, ki presegajo tisto, kar bi bilo mogoče doseči brez podpore. Dodatnost pomeni tudi pritegnitev financiranja zasebnega sektorja in odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin ter izboljšanje kakovosti, vzdržnosti, učinka in obsega naložbe. To načelo tudi zagotavlja, da operacije jamstva EFSD ne nadomestijo podpore države članice, zasebnega financiranja ali drugega finančnega posredovanja Unije ali mednarodnega finančnega posredovanja, preprečujejo pa tudi izrinjanje drugih javnih ali zasebnih naložb. Projekti, podprti z jamstvom EFSD, imajo običajno višji profil tveganja kot portfelj naložb, ki ga podpirajo upravičeni partnerji v okviru svoje običajne naložbene politike brez jamstva EFSD.

(a)

prispevati k trajnostnemu razvoju v svoji gospodarski, socialni in okoljski razsežnosti ter k uresničevanju agende 2030, po potrebi pa tudi k evropski sosedski politiki s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, ustvarjanju dostojnih delovnih mest, gospodarskih priložnostih, veščinah in podjetništvu, s spodbujanjem zlasti enakosti spolov in krepitve vloge žensk in mladih ob sočasnemu spodbujanju in krepitvi načel pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic;

(b)

prispevati k izvajanju politike Unije na področju migracij, vključno z novim okvirom za partnerstvo s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah, kadar je to ustrezno;

(c)

s spodbujanjem trajnostnega razvoja prispevati k obravnavi specifičnih temeljnih vzrokov migracij, tudi neregularnih, pa tudi k spodbujanju odpornosti tranzitnih in gostiteljskih skupnosti, prispevati k trajnostnemu ponovnemu vključevanju migrantov, ki se vračajo v države svojega izvora, ob ustreznem upoštevanju krepitve pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic;

(d)

okrepiti socialno-ekonomske sektorje in področja ter z njimi povezane javne in zasebne infrastrukture, vključno z energijo iz obnovljivih virov in trajnostno energijo, vodo in ravnanjem z odpadki, prometom, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, pa tudi z okoljem, trajnostno rabo naravnih virov, trajnostnim kmetijstvom in modro rastjo, socialno infrastrukturo, zdravstvom ter človeškim kapitalom, da se izboljša socialno-ekonomsko okolje;

(e)

zagotoviti financiranje in podporo za razvoj zasebnega in zadružnega sektorja, s posebnim poudarkom na lokalnih podjetjih ter mikro, malih in srednjih podjetjih, pri čemer je treba obravnavati nedelovanje trga, omejevati izkrivljanje trga ter spodbujati evropska podjetja, naj prispevajo k ciljem EFSD;

(f)

odpraviti ozka grla za zasebne naložbe z zagotovitvijo finančnih instrumentov, ki so lahko izraženi v domači valuti zadevne partnerske države, vključno z jamstvi za prvo izgubo za portfelje, jamstvi za projekte zasebnega sektorja, kot so jamstva za posojila za mala in srednja podjetja ter jamstva za posebna tveganja za infrastrukturne projekte in drug tvegani kapital;

(g)

okrepiti vzvode za financiranje zasebnega sektorja, s posebnim poudarkom na mikro, malih in srednjih podjetjih, z odpravo ozkih grl in ovir za naložbe;

(h)

prispevati k podnebnim ukrepom, varstvu okolja in okoljskemu upravljanju ter s tem ustvarjati dodatne podnebne koristi z dodelitvijo vsaj 28 % finančnih sredstev za naložbe, ki prispevajo k podnebnim ukrepom, energiji iz obnovljivih virov in učinkoviti rabi virov.

(a)

zagotavljajo dodatnost;

(b)

zagotavljajo dopolnjevanje z drugimi pobudami, pri čemer je treba poskrbeti, da se operacije jamstva EFSD jasno razlikujejo, zlasti od operacij mandata za zunanja posojila, ki ga upravlja EIB;

(c)

zagotavljajo usklajevanje interesov z omogočanjem ustrezne delitve tveganja med zadevnim upravičenim partnerjem in drugimi potencialnimi partnerji;

(d)

so ekonomsko in finančno izvedljive, ob ustreznem upoštevanju možne podpore zasebnih in javnih partnerjev v projektu ter njihovega sofinanciranja, pri čemer se upoštevajo posebnosti poslovnega okolja in zmogljivosti držav, v katerih so razmere nestabilne ali so prizadete zaradi konfliktov, najmanj razvitih držav in močno zadolženih revnih držav, za katere se lahko postavijo ugodnejši pogoji;

(e)

so tehnično izvedljive in trajnostne z okoljskega in socialnega vidika;

(f)

kadar je mogoče, zagotavljajo čim večjo mobilizacijo kapitala zasebnega sektorja;

(g)

spoštujejo načela učinkovitosti razvoja, kot so določena v partnerstvu za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana in potrjena leta 2016 v Nairobiju, vključno z lastništvom, prilagajanjem, usmerjenostjo v rezultate, preglednostjo in vzajemno odgovornostjo, pa tudi ciljem nevezane pomoči;

(h)

so oblikovane tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil OECD DAC, ob upoštevanju posebnosti pri razvoju zasebnega sektorja; ter

(i)

se izvajajo ob popolnem spoštovanju mednarodno dogovorjenih smernic, načel in konvencij, vključno z načeli za odgovorne naložbe, vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami OECD za večnacionalne družbe, načeli Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo za odgovorne naložbe v kmetijstvo in prehranske sisteme, konvencijo Mednarodne organizacije dela ter mednarodnim pravom o človekovih pravicah.

(a)

posojila, vključno s posojili v lokalni valuti;

(b)

jamstva;

(c)

posredna jamstva;

(d)

instrumente kapitalskih trgov;

(e)

katero koli drugo obliko financiranja ali izboljšanja kreditne kakovosti, zavarovanja in udeležbe v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala.

(a)

EIB in Evropski investicijski sklad;

(b)

subjekti javnega prava;

(c)

mednarodne organizacije in njihove agencije;

(d)

subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(e)

subjekti zasebnega prava države članice, ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, z odstopanjem od točke (vii) točke (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(f)

subjekti zasebnega prava partnerske države, ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, z odstopanjem od točke (vii) točke (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(a)

podrobnimi pravili o zagotavljanju jamstva EFSD, vključno z ureditvijo glede kritja in njegovim določenim kritjem za portfelje in projekte v okviru posameznih vrst instrumentov, kakor tudi analizo tveganja za projekte in portfelje projektov, tudi na sektorski, regionalni in nacionalni ravni;

(b)

cilji in namenom te uredbe, oceno potreb in navedbo pričakovanih rezultatov, ob upoštevanju spodbujanja družbene odgovornosti gospodarskih družb in odgovornega poslovanja, zlasti s spoštovanjem vseh mednarodno dogovorjenih smernic, načel in pravnih instrumentov, navedenih v točki (i) člena 9(2);

(c)

nadomestilom za jamstvo, ki odraža stopnjo tveganja ter možnost za delno subvencioniranje nadomestila, da se v ustrezno utemeljenih primerih določijo ugodnejši pogoji, zlasti v državah iz točke (d) člena 9(2);

(d)

zahtevami za uporabo jamstva EFSD, vključno glede plačilnih pogojev, kot so specifični časovni okviri, obresti, ki se morajo plačati na zapadle zneske, stroški in stroški izterjave ter morda potrebne ureditve v zvezi z likvidnostjo;

(e)

postopki v sporih, vključno s sprožilnimi dogodki in čakalnimi dobami, vendar ne omejeno nanje, ter postopki v zvezi z izterjavo terjatev;

(f)

obveznosti spremljanja, poročanja in ocenjevanja v skladu s členoma 16 in 17;

(g)

jasnimi in dostopnimi pritožbenimi postopki za tretje strani, na katere bi lahko vplivalo izvajanje projektov, podprtih z jamstvom EFSD.

(a)

nasvete in napotke strateškega in regionalnega odbora v skladu s členoma 5 in 6;

(b)

cilje naložbenega okna;

(c)

izkušnje upravičenega partnerja ter njegovo operativno in finančno zmogljivost ter zmogljivost obvladovanja tveganj;

(d)

znesek lastnih sredstev in sofinanciranje zasebnega sektorja, ki jih je upravičen partner pripravljen uporabiti za naložbeno okno.

(a)

za dolžniške instrumente glavnico in vse obresti ter zneske, dolgovane izbranemu upravičenemu partnerju, ki jih ta partner ni prejel v skladu s pogoji o finančnih operacijah po nastopu primera neizpolnitve obveznosti;

(b)

za naložbe v lastniški kapital vložene zneske in stroške financiranja, povezane z njimi;

(c)

za druge operacije financiranja in naložbene operacije iz člena 9(2) uporabljene zneske in stroške financiranja, povezane z njimi;

(d)

vse ustrezne stroške in stroške izterjave, povezane z neizpolnitvijo obveznosti, razen če se ti odbijejo od prihodkov izterjave.

(a)

prispevkov iz splošnega proračuna Unije in drugih virov;

(b)

prostovoljnih prispevkov držav članic in drugih donatorjev;

(c)

donosov na vložena sredstva jamstvenega sklada EFSD;

(d)

zneskov, izterjanih od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, v skladu z določbami o izterjavi iz sporazumov o jamstvu EFSD;

(e)

prejemkov in drugih plačil, ki jih Unija prejme v skladu s sporazumi o jamstvu EFSD.

(a)

brez poseganja v odstavek 8 tega člena se morebitni presežek vplača v splošni proračun Unije;

(b)

morebitna dodatna sredstva se vplačajo v jamstveni sklad EFSD v letnih tranšah v največ triletnem obdobju, ki začne teči od leta n+1.

(a)

vzroku primanjkljaja, skupaj s podrobno obrazložitvijo; ter

(b)

kadar se to zdi potrebno, morebitnih izrednih ukrepih, ki so potrebni za obnovitev jamstvenega sklada EFSD.

(a)

oceno rezultatov, ki prispevajo k namenu in ciljem EFSD, kakor so navedeni v členu 3 oziroma členu 9(1) in (2);

(b)

oceno operacij financiranja in naložb v operaciji, ki jih krije jamstvo EFSD, na ravni sektorja, države in regije ter njihove skladnosti s to uredbo, vključno z ukrepi glede tveganj in njihovimi učinki na finančno in gospodarsko stabilnost partnerjev;

(c)

na podlagi kazalnikov, skladnih s členom 9(5), opravljeno oceno dodatnosti in dodane vrednosti, mobilizacije sredstev zasebnega sektorja, pričakovane in dejanske skupne realizacije ter skupnih rezultatov in učinka vseh operacij financiranja in naložb, ki jih krije jamstvo EFSD, vključno z učinkom na ustvarjanje dostojnih delovnih mest, izkoreninjenje revščine in na način odpravljanja temeljnih vzrokov migracij, tudi neregularnih; kadar je to mogoče, ta ocena vključuje analizo zajetih operacij z vidika enakosti spolov na podlagi dokazov in podatkov, razčlenjenih po spolu;

(d)

oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EFSD in o doseganju ključnih kazalnikov uspešnosti, določenim za vsak predloženi predlog;

(e)

oceno učinka finančnega vzvoda, ki so ga dosegle operacije, ki jih krije jamstvo EFSD;

(f)

informacijo o finančnem znesku, prenesenem upravičencem, in oceno vseh operacij financiranja in naložb vsakega upravičenega partnerja skupaj;

(g)

oceno dodatnosti in dodane vrednosti operacij financiranja in naložb upravičenih partnerjev ter skupnih tveganj, povezanih s temi operacijami;

(h)

podrobne informacije o unovčitvah jamstva EFSD, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh ostalih prejetih plačilih, pa tudi splošni izpostavljenosti tveganjem;

(i)

finančna poročila o operacijah financiranja in naložb upravičenih partnerjev, ki jih zajema ta uredba, revidirana s strani neodvisnega zunanjega revizorja;

(j)

oceno sinergij in dopolnjevanja med operacijami, ki jih krije jamstvo EFSD, ter drugim in tretjim stebrom načrta za zunanje naložbe na osnovi relevantnih obstoječih poročil, s posebnim poudarkom na napredku, doseženem pri dobrem upravljanju, vključno z bojem proti korupciji in nezakonitim finančnim tokovom, spoštovanjem človekovih pravic, pravno državo, politikami, ki upoštevajo vidik spola, pa tudi spodbujanjem podjetništva, lokalnega podjetniškega okolja in lokalnih finančnih trgov;

(k)

oceno skladnosti operacij jamstva EFSD z mednarodno dogovorjenimi načeli učinkovitosti razvoja;

(l)

oceno plačila jamstev in izvajanja člena 22.

(a)

oceni tveganja operacij financiranja in naložb upravičenih partnerjev, vključno z informacijami o obveznostih Unije, izmerjenimi v skladu z računovodskimi pravili Unije, ki jih določi računovodja Komisije na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor;

(b)

neporavnanih finančnih obveznostih za Unijo, nastalih na podlagi jamstva EFSD, odobrenega za upravičene partnerje in njihove operacije financiranja in naložbene operacije, razčlenjene po posameznih operacijah.