(a)

zainteresirane strani, ki so relevantne za sistem okoljskega ravnanja;

(b)

ustrezne potrebe in pričakovanja (tj. zahteve) teh zainteresiranih strani;

(c)

katere od teh potreb in pričakovanj postanejo njene obveznosti glede zagotavljanja skladnosti.

(a)

zunanje in notranje dejavnike iz točke A.4.1;

(b)

obveznosti glede zagotavljanja skladnosti iz točke A.4.2;

(c)

svoje organizacijske enote, funkcije in fizične meje;

(d)

svoje dejavnosti, proizvode in storitve;

(e)

svoja pooblastila ter zmožnosti izvajanja nadzora in vpliva.

(a)

sprejme odgovornost za uspešnost sistema okoljskega ravnanja;

(b)

zagotavlja, da so okoljska politika in okoljski cilji določeni ter usklajeni s strateško usmeritvijo in kontekstom organizacije;

(c)

zagotavlja vključitev zahtev sistema okoljskega ravnanja v poslovne procese organizacije;

(d)

zagotavlja razpoložljivost virov, potrebnih za sistem okoljskega ravnanja;

(e)

komunicira o pomenu uspešnega sistema okoljskega ravnanja in izpolnjevanja njegovih zahtev;

(f)

zagotavlja, da sistem okoljskega ravnanja dosega načrtovane rezultate;

(g)

usmerja in podpira osebje, da prispeva k uspešnosti sistema okoljskega ravnanja;

(h)

spodbuja stalno izboljševanje;

(i)

podpira druge ustrezne vodstvene vloge, da se dokažejo v vodenju na področjih, za katera so odgovorne.

Opomba:

Pomen besede „poslovanje“, uporabljene v tem mednarodnem standardu, se lahko razlaga širše, in sicer kot tiste dejavnosti, ki so bistvene za obstoj organizacije.

(a)

ustreza namenu in kontekstu organizacije, vključno z naravo, obsegom in vplivi njenih dejavnosti, proizvodov in storitev na okolje;

(b)

daje okvir za določitev okoljskih ciljev;

(c)

vključuje zavezo za varstvo okolja, vključno s preprečevanjem onesnaževanja in drugimi specifičnimi zavezami, ki so relevantne za kontekst organizacije;

(d)

vključuje zavezanost za izpolnjevanje svojih obveznosti glede zagotavljanja skladnosti;

(e)

vključuje zavezanost za nenehno izboljševanje sistema okoljskega ravnanja za izboljšanje okoljske uspešnosti.

—

se evidentira v obliki dokumentiranih informacij,

—

je predmet komuniciranja znotraj organizacije,

—

se da na voljo zainteresiranim stranem.

(a)

zagotovitev, da sistem okoljskega ravnanja izpolnjuje zahteve tega mednarodnega standarda;

(b)

poročanje najvišjemu vodstvu o uspešnosti sistema okoljskega ravnanja, vključno z okoljsko uspešnostjo.

—

vprašanja iz točke 4.1,

—

zahteve iz točke 4.2,

—

obseg sistema okoljskega ravnanja; ter opredeli tveganja in priložnosti v zvezi z naslednjim:

—

drugimi vprašanji in zahtevami iz točk 4.1 in 4.2, ki jih je treba obravnavati za:

—

tveganjih in priložnostih, ki jih je treba obravnavati,

—

postopkih, potrebnih v skladu s točkami od 6.1.1 do 6.1.4, kolikor je potrebno za to, da se prepriča, da se izvajajo v skladu z načrti.

(a)

spremembe, vključno z načrtovanimi in novimi razmerami, ter nove ali spremenjene dejavnosti, proizvode in storitve;

(b)

neobičajne pogoje in izredne razmere, ki jih je mogoče razumno predvideti.

—

svojih okoljskih vidikih in povezanih vplivih na okolje,

—

merilih za določitev svojih pomembnih okoljskih vidikov,

—

pomembnih okoljskih vidikih.

Opomba:

Zaradi pomembnih okoljskih vidikov lahko nastanejo tveganja in priložnosti, povezane bodisi s škodljivimi vplivi na okolje (nevarnostmi) bodisi s koristnimi vplivi na okolje (priložnostmi).

(a)

določi obveznosti glede zagotavljanja skladnosti v zvezi s svojimi okoljskimi vidiki in ima do njih dostop;

(b)

določi, kako se te obveznosti glede zagotavljanja skladnosti uporabljajo za organizacijo;

(c)

te obveznosti glede zagotavljanja skladnosti upošteva pri vzpostavitvi, izvajanju, vzdrževanju in nenehnem izboljševanju svojega sistema okoljskega ravnanja.

Opomba:

zaradi obveznosti glede zagotavljanja skladnosti lahko nastanejo tveganja in priložnosti za organizacijo.

(a)

ukrepe za obravnavo svojih:

(b)

načine za:

(1)

so opredelile in so seznanjene z vsemi veljavnimi zakonskimi zahtevami v zvezi z okoljem ter posledicami, ki jih imajo te zahteve za organizacijo,

(2)

zagotavljajo skladnost z okoljsko zakonodajo, vključno z dovoljenji in omejitvami dovoljenj, ter ustrezne dokaze,

(3)

so uvedle postopke, ki omogočajo njihovo stalno skladnost z okoljsko zakonodajo.

A.6.2

Okoljski cilji in načrtovanje njihovega doseganja

(a)

so usklajeni z okoljsko politiko;

(b)

so merljivi (če je to izvedljivo);

(c)

se spremljajo;

(d)

se sporočajo;

(e)

se po potrebi posodabljajo.

(a)

kaj bo storjeno;

(b)

potrebne vire;

(c)

odgovorne osebe;

(d)

kdaj bo končano;

(e)

kako se bodo rezultati ocenili, vključno s kazalniki za spremljanje napredka proti doseganju svojih merljivih okoljskih ciljev (glej točko 9.1.1).

(a)

določi potrebno kompetenco oseb, ki pod njenim nadzorom opravljajo delo, ki vpliva na njeno okoljsko uspešnost in sposobnost izpolnjevanja njenih obveznosti glede zagotavljanja skladnosti;

(b)

zagotovi, da so te osebe kompetentne na podlagi ustreznega izobraževanja, usposabljanja ali izkušenj;

(c)

ugotovi potrebe po usposabljanju, povezane z njenimi okoljskimi vidiki in sistemom okoljskega ravnanja;

(d)

po potrebi sprejme ukrepe, da pridobi ustrezne kompetence, in oceni učinkovitost sprejetih ukrepov.

Opomba:

Ustrezni ukrepi lahko vključujejo, na primer, zagotovitev usposabljanja in mentorstva zaposlenih oseb ali premestitev zaposlenih oseb ali zaposlovanje kompetentnih oseb ali sklepanje pogodb o izvajanju s kompetentnimi osebami.

(1)

Organizacija bi morala priznati, da je dejavna udeležba zaposlenih spodbuda in pogoj za stalne in uspešne okoljske izboljšave, pa tudi ključni vir izboljšanja okoljske uspešnosti ter pravilen način za uspešno umestitev sistema okoljskega ravnanja in presoje v organizacijo.

(2)

Pojem „udeležba zaposlenih“ bi bilo treba razumeti kot pojem, ki vključuje neposredno sodelovanje zaposlenih ter zagotavljanje informacij zaposlenim in njihovim predstavnikom. Zato bi bilo treba oblikovati programe udeležbe zaposlenih na vseh ravneh. Organizacija bi morala priznati, da je to, da vodstvo dokazuje zavezanost, odzivnost in dejavno podporo, pogoj za uspeh navedenih postopkov. V zvezi s tem bi moralo vodstvo zaposlenim zagotavljati ustrezne povratne informacije.

(3)

Poleg teh zahtev se zaposleni ali njihovi predstavniki vključijo v postopek za nenehno izboljševanje okoljske uspešnosti organizacije z:

(4)

V ta namen bi bilo treba uporabiti ustrezne oblike sodelovanja, kot so knjiga predlogov, projektno skupinsko delo ali okoljski odbori. Organizacije upoštevajo smernice Komisije o najboljši praksi na tem področju. Na njihovo zahtevo se vključijo tudi kakršni koli predstavniki zaposlenih.

(a)

okoljske politike;

(b)

pomembnih okoljskih vidikov in povezanih dejanskih ali možnih vplivov na okolje, povezanih z njihovim delom;

(c)

svojega prispevka k učinkovitosti sistema okoljskega ravnanja, vključno s koristmi boljše okoljske uspešnosti;

(d)

posledic neizpolnjevanja zahtev sistema okoljskega ravnanja, vključno z neizpolnitvijo obveznosti glede zagotavljanja skladnosti, ki jih ima organizacija.

(a)

vsebino komuniciranja;

(b)

kdaj je treba komunicirati;

(c)

s kom je treba komunicirati;

(d)

kako je treba komunicirati.

—

upošteva svoje obveznosti izpolnitve,

—

zagotovi, da sporočene okoljske informacije ustrezajo informacijam, pridobljenim v okviru sistema okoljskega ravnanja, in so zanesljive.

(a)

med različnimi ravnmi in funkcijami organizacije sporoča informacije, ustrezne za sistem okoljskega ravnanja, vključno z njegovimi spremembami, če je to potrebno;

(b)

zagotovi, da njeni postopki komuniciranja osebam, ki pod njenim nadzorom opravljajo delo, omogočajo, da prispevajo k nenehnemu izboljševanju.

(1)

Organizacije so sposobne dokazati, da vodijo odprt dialog z javnostjo, organi in drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno z lokalnimi skupnostmi in strankami, v zvezi z vplivom svojih dejavnosti, proizvodov in storitev na okolje.

(2)

Organizacije, registrirane v sistemu EMAS, razkrijejo posebne okoljske informacije, kot so opredeljene v Prilogi IV, Poročanje o okolju, da zagotovijo visoko raven preglednosti in okrepijo zaupanje zainteresiranih strani.

(a)

dokumentirane informacije, ki se zahtevajo v skladu s tem mednarodnim standardom;

(b)

dokumentirane informacije, ki jih organizacija opredeli kot potrebne za učinkovitost sistema okoljskega ravnanja.

Opomba:

Organizacije lahko določijo različne obsege dokumentiranih informacij za sistem okoljskega ravnanja zaradi:

(a)

identifikacijo in opis (npr. naslov, datum, avtor ali referenčna številka);

(b)

obliko (npr. jezik, različica programske opreme, grafike) in medij (npr. papirnat, elektronski);

(c)

pregled in potrditev primernosti in ustreznosti.

(a)

razpoložljive in primerne za uporabo, kjer in ko so potrebne;

(b)

ustrezno zaščitene (npr. pred izgubo zaupnosti, neustrezno uporabo, izgubo celovitosti).

—

distribucija, dostop, pridobitev in uporaba,

—

shranjevanje in ohranjanje, vključno z ohranjanjem berljivosti,

—

nadzor nad spremembami (npr. nadzor nad različicami),

—

hranjenje in odstranitev.

Opomba:

Dostop lahko pomeni odločitev v zvezi z dovoljenjem za zgolj ogled dokumentiranih informacij ali dovoljenjem in pooblastilom za ogled in spremembo dokumentiranih informacij.

—

določi operativna merila za postopke,

—

izvaja nadzor nad postopki v skladu z operativnimi merili.

Opomba:

Nadzor lahko vključuje tehnični nadzor in postopke. Nadzor se lahko izvaja v skladu s hierarhijo (npr. izločitev, nadomestitev, upravni nadzor), pri čemer se lahko elementi nadzora izvajajo posamezno ali v kombinaciji.

(a)

po potrebi vzpostavi nadzor, da zagotovi, da se pri postopku oblikovanja in razvoja proizvodov in storitev obravnavajo njene okoljske zahteve, pri čemer se upošteva vsaka faza življenjskega kroga;

(b)

po potrebi določi svoje okoljske zahteve za naročanje proizvodov in storitev;

(c)

sporoči svoje ustrezne okoljske zahteve zunanjim ponudnikom, vključno s pogodbenimi izvajalci;

(d)

obravnava potrebo po zagotovitvi informacij o morebitnih pomembnih vplivih na okolje,

(a)

se pripravi na odziv tako, da planira ukrepe za preprečitev ali ublažitev škodljivih vplivov na okolje, ki jih povzročijo izredne razmere;

(b)

se odziva na dejanske izredne razmere;

(c)

sprejme ukrepe za preprečitev ali ublažitev posledic izrednih razmer, ki ustrezajo razsežnosti izrednih razmer in morebitnemu vplivu na okolje;

(d)

kadar je izvedljivo, redno preskuša planirane ukrepe za odziv;

(e)

redno pregleduje ter spreminja postopke in planirane ukrepe za odziv, zlasti po nastanku izrednih razmer ali preskusih;

(f)

po potrebi zagotovi ustrezne informacije in usposabljanje v zvezi s pripravljenostjo in odzivom na izredne razmere zadevnim zainteresiranim stranem, vključno z osebami, ki opravljajo delo pod njenim nadzorom.

(a)

kaj je treba nadzorovati in meriti;

(b)

po potrebi metode nadzorovanje, merjenja, analize in vrednotenja, da se zagotovijo veljavni rezultati;

(c)

merila, v skladu s katerimi organizacija ovrednoti svojo okoljsko uspešnost, in ustrezne kazalnike;

(d)

kdaj se izvajata nadzorovanje in merjenje;

(e)

kdaj se rezultati nadzorovanja in merjenja analizirajo in ovrednotijo.

(a)

določi, kako pogosto se ocenjuje izpolnjevanje obveznosti;

(b)

oceni izpolnjevanje obveznosti in po potrebi sprejme ukrepe;

(c)

vzdržuje znanje in razumevanje svojega statusa v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti.

(a)

izpolnjuje:

(b)

se učinkovito izvaja in vzdržuje.

(a)

opredeli merila za presojo in obseg za vsako presojo;

(b)

izbere presojevalce in izvaja presoje, da zagotovi objektivnost in nepristranskost postopka presoje;

(c)

zagotovi, da se zadevnemu vodstvu poroča o rezultatih presoj.

(a)

statusa ukrepov, ki so sledili predhodnim vodstvenim pregledom;

(b)

sprememb;

(c)

obsega, v katerem so bili izpolnjeni okoljski cilji;

(d)

informacij o okoljski uspešnosti organizacije, vključno s trendi v zvezi z naslednjim:

(e)

ustreznosti virov;

(f)

ustreznih informacij, ki so jih posredovale zainteresirane strani, vključno s pritožbami;

(g)

priložnosti za nenehno izboljševanje.

—

sklepne ugotovitve glede stalne ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti sistema okoljskega ravnanja,

—

odločitve v zvezi s priložnostmi za nenehno izboljševanje,

—

odločitve v zvezi s kakršno koli potrebo po spremembah sistema okoljskega ravnanja, vključno z viri,

—

po potrebi ukrepi ob neizpolnjevanju okoljskih ciljev,

—

po potrebi priložnosti za izboljšanje vključevanja sistema okoljskega ravnanja v druge poslovne postopke,

—

kakršne koli posledice za strateško usmeritev organizacije.

(a)

se odzove na neskladnosti in po potrebi:

(b)

oceni potrebo po ukrepih za odpravo vzrokov za neskladnosti, da se ta ne ponovi ali pojavi drugje, tako da:

(c)

izvede vse potrebne ukrepe;

(d)

pregleda učinkovitost vseh sprejetih korektivnih ukrepov;

(e)

po potrebi spremeni sistem okoljskega ravnanja.

—

naravi neskladnosti in vseh ukrepov, sprejetih pozneje,

—

rezultatih vseh korektivnih ukrepov.