(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Limone Interdonato Messina“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1081/2009 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2017/127 (2) določa kvote za leto 2017.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2017.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2017/127 (2) določa kvote za leto 2017.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2017.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2017/127 (2) določa kvote za leto 2017.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2017.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2017/127 (2) določa kvote za leto 2017.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2017.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2016/2285 (2) določa kvote za leto 2017.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2017.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2016/2285 (2) določa kvote za leto 2017.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2017.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba (EU) št. 1143/2014 določa, da Komisija določi tehnično obliko poročanja ter tako poenostavi in racionalizira obveznosti poročanja držav članic glede informacij v skladu s členom 24(1) Uredbe.

(2)

Ta izvedbena uredba zato omejuje sporočanje prostega besedila, olajšuje zbiranje podatkov za oblikovanje ključnih kazalnikov in daje prednost sklicevanju na informacije, ki so že javno dostopne na nacionalni ravni, hkrati pa izkorišča prednosti uporabe Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) za prostorske podatke ter zagotavlja skladnost s povezanimi politikami, kot so direktive 2000/60/ES (3), 2008/56/ES (4) in 2009/147/ES (5) Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktiva Sveta 92/43/EGS (6).

(3)

Javni organi v državah članicah morajo v skladu z Direktivo 2007/2/ES zbirke prostorskih podatkov zagotoviti v skladu z izvedbenimi pravili o metapodatkih, omrežnih storitvah ter medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki iz Uredbe Komisije (EU) št. 1089/2010 (7), vključno z oddelkom 18 Priloge IV („Porazdelitev vrst“) k navedeni uredbi.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za invazivne tujerodne vrste –

(1)

Pikoksistrobin je bil z Direktivo Komisije 2003/84/ES (2) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) kot aktivna snov.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi pikoksistrobin, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, se izteče 31. oktobra 2017.

(4)

Zahtevek za obnovitev odobritve pikoksistrobina je bil predložen v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 30. junija 2015 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Agencija je 1. junija 2016 Komisiji predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za pikoksistrobin lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Izraženi so bili naslednji pomisleki: ne da se izključiti klastogenega ali anevgenega potenciala metabolita IN-H8612, nastalega kot ostanka metabolita, in ugotovljeno je bilo visoko tveganje za vodne organizme in deževnike zaradi izpostavljenosti pikoksistrobinu ter za sesalce, ki se hranijo z deževniki, zaradi izpostavljenosti metabolitu IN-QDY63. Poleg tega ni bilo mogoče zaključiti več področij ocene. Na podlagi razpoložljivih podatkov v dokumentaciji ni bilo mogoče zaključiti ocene genotoksičnosti za pikoksistrobin in posledično ni bilo mogoče določiti referenčnih vrednosti na podlagi zdravstvenih razlogov za uporabo v oceni tveganja, zato ni bilo mogoče izvesti ocene tveganja za potrošnike in ocene neprehranskega tveganja. Zaradi nepopolne ocene genotoksičnega potenciala pikoksistrobina ni bilo mogoče potrditi skladnosti študij toksičnosti glede na tehnično specifikacijo niti relevantnosti nečistoč. Prav tako ni bilo mogoče potrditi neobstoja endokrino posredovanih učinkov, ki jih povzroči pikoksistrobin. Ocene tveganja zaradi izpostavljenosti metabolitom pri vnosu te snovi s hrano ni bilo mogoče zaključiti, ker so potrebni dodatni podatki za opredelitev toksikološkega profila več metabolitov; zato opredelitev ostankov za namene ocene tveganja ni bilo mogoče določiti. Poleg tega na podlagi razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče ugotoviti genotoksičnega potenciala več metabolitov, za katere se je pričakovalo, da se bodo pojavili v podzemni vodi. Nazadnje, ni bilo mogoče zaključiti ocene tveganja zaradi sekundarne zastrupitve prek vodne prehrambne verige za ptice in sesalce.

(9)

Komisija je vlagatelja pozvala, da predloži pripombe k sklepu Agencije. Pozvala ga je tudi, da v skladu s tretjim odstavkom člena 14(1) Izvedbene Uredbe (EU) št. 844/2012 predloži pripombe k osnutku poročila o obnovitvi odobritve. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(10)

Vendar kljub argumentom, ki jih je predložil vlagatelj, pomislekov v zvezi s snovjo ni bilo mogoče odpraviti.

(11)

Zato je bilo v zvezi z eno ali več reprezentativnimi rabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva ugotovljeno, da merila za odobritev iz člena 4 niso izpolnjena. Odobritev aktivne snovi pikoksistrobin se zato ne bi smela obnoviti.

(12)

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti dovolj časa za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo pikoksistrobin.

(14)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo pikoksistrobin in za katera države članice odobrijo prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi se navedeno obdobje moralo izteči najpozneje 30. novembra 2018.

(15)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/950 (7) je bil podaljšan datum poteka veljavnosti pikoksistrobina do 31. oktobra 2017, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve odobritve pred iztekom odobritve navedene snovi. Glede na to, da se odločitev sprejme pred tem podaljšanim datumom poteka veljavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(16)

Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za odobritev pikoksistrobina v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(17)

Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik. Potreben je bil izvedbeni akt, zato je predsednik odboru za pritožbe predložil osnutek izvedbenega akta v nadaljnjo obravnavo. Odbor za pritožbe ni podal mnenja –

(1)

V Prilogi V k Uredbi (EU) 2016/44 so navedena plovila, ki jih je Odbor Združenih narodov za sankcije uvrstil na seznam v skladu z odstavkom 11 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2146 (2014). Za navedena plovila veljajo številne prepovedi v skladu z navedeno uredbo, vključno s prepovedjo natovarjanja, prevoza ali raztovarjanja surove nafte iz Libije ter prepovedjo dostopa do pristanišč na ozemlju Unije.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov je 2. avgusta 2017 dodal plovilo Lynn S na seznam plovil, za katera veljajo omejevalni ukrepi. Zato bi bilo treba Prilogo V k Uredbi (EU) 2016/44 ustrezno spremeniti.

(3)

Ker je plovilo Lynn S drugo plovilo, ki je navedeno v Prilogi V, bi bilo treba seznam plovil oštevilčiti.

(4)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

(1)

V Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 329/2007 so na seznam uvrščene osebe, subjekti in organi, ki jih je določil Odbor za sankcije ali Varnostni svet Združenih narodov (VSZN), za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

VSZN je 5. avgusta 2017 sprejel Resolucijo 2371(2017), s katero je na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, dodal devet fizičnih oseb in štiri subjekte. Prav tako je spremenil tudi dva obstoječa vnosa.

(3)

Prilogo IV bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

(1)

Svet je 31. julija 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/1333.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1970 (2011), je 2. avgusta 2017 odobril vključitev enega plovila na seznam plovil, za katera veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo V k Sklepu (SZVP) 2015/1333 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je 27. maja 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/849.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov je 5. avgusta 2017 z Resolucijo 2371 (2017) devet oseb in štiri subjekte uvrstil na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ter posodobil podatke v zvezi z dvema osebama, za kateri veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo I k Sklepu (SZVP) 2016/849 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 92/119/EGS določa splošne nadzorne ukrepe, ki se uporabijo v primeru izbruha določenih živalskih bolezni, vključno z vozličastim dermatitisom. Ti nadzorni ukrepi vključujejo vzpostavitev okuženih in ogroženih območij okoli okuženega gospodarstva ter določajo cepljenje v izrednih razmerah v primeru izbruha vozličastega dermatitisa kot dopolnilo k drugim nadzornim ukrepom.

(2)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2008 (5) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi s pojavom vozličastega dermatitisa v nekaterih državah članicah ali njihovih delih, kot so navedeni v Prilogi I k navedenemu sklepu, vključno z minimalnimi zahtevami za programe cepljenja proti vozličastemu dermatitisu, ki so jih države članice predložile Komisiji v odobritev. Okužena območja opredeljuje kot dele ozemlja države članice iz dela II Priloge I k navedenemu izvedbenemu sklepu, ki vključujejo območja, na katerih je bil potrjen vozličasti dermatitis, ter vsa okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v skladu z Direktivo 92/119/EGS, in kjer se cepljenje proti vozličastemu dermatitisu lahko izvaja po odobritvi programov cepljenja. Prosta območja s cepljenjem pa opredeljuje kot dele ozemlja države članice iz dela I navedene priloge, ki vključujejo območja zunaj okuženih območij, kjer se cepljenje proti vozličastemu dermatitisu izvaja po odobritvi programov cepljenja.

(3)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/2008 določa posebne ukrepe za zmanjšanje tveganja in trgovinske omejitve v zvezi z živim govedom in divjimi prežvekovalci v ujetništvu, njihovim zarodnim materialom in drugimi proizvodi navedenih živali, ki se vzpostavijo na okuženih območjih in prostih območjih s cepljenjem, da se čim bolj zmanjša tveganje za širjenje vozličastega dermatitisa.

(4)

V poročilu Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) o vozličastem dermatitisu, sprejetem 27. marca 2017 (6) (v nadaljnjem besedilu: poročilo EFSA iz leta 2017), je navedeno, da rezultati analize razpoložljivih epidemioloških podatkov o vozličastem dermatitisu v Evropi do leta 2016 kažejo, da je bilo z akcijami masovnega cepljenja proti vozličastemu dermatitisu, kjer so se ustrezno izvajale, mogoče obvladati bolezen s preprečevanjem pojava novih izbruhov. Ti rezultati potrjujejo rezultate predhodnega nujnega obvestila o vozličastem dermatitisu, ki ga je EFSA sprejela 29. julija 2016 (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo EFSA iz leta 2016), da je masovno cepljenje najučinkovitejši ukrep za nadzor vozličastega dermatitisa, zlasti, če so se cepljene živali zaščitile že pred izbruhom bolezni, in sicer s preventivnim cepljenjem.

(5)

Obvestilo EFSA iz leta 2016 in poročilo EFSA iz leta 2017 sta potrdila, da so bile nedavne akcije cepljenja proti vozličastemu dermatitisu tako učinkovite, da bi se ustrezno cepljeno govedo lahko premaknilo s prostega območja s cepljenjem, ki se nahaja v določeni državi članici, bodisi v drugo državo članico ali tretjo državo bodisi znotraj prostega območja s cepljenjem ali okuženega območja v isti državi članici, in sicer z uporabo manj omejevalnih pravil. Iz istega razloga bi se morala manj omejevalna pravila uporabljati za premike necepljenih telet, ki so jih skotile cepljene matere, kadar se premaknejo znotraj istega območja v isti državi članici. Manj omejevalna pravila bi se morala uporabljati tudi za premike necepljenega goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu znotraj istega prostega območja s cepljenjem v isti državi članici, kadar se uvozijo iz držav članic ali tretjih držav ali njihovih območij, za katera ne veljajo omejitve v zvezi z vozličastim dermatitisom, saj se te vrste premikov lahko štejejo za premike z majhnim tveganjem za širjenje bolezni.

(6)

Tri države članice, in sicer Hrvaška, Bolgarija in Grčija, ki trenutno izvajajo cepljenje proti vozličastemu dermatitisu in so navedene v Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2008, so zaprosile, da se navedeni izvedbeni sklep spremeni, zlasti pa členi 4, 5 in 6 Sklepa, in sicer, da se vanj vključijo manj omejevalna pravila za premike cepljenega goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu, če se ponovno cepijo, ter za premike necepljenih telet, ki so jih skotile cepljene matere. Poleg tega je Hrvaška zaprosila za manj omejevalna pravila v zvezi s premiki necepljenega goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu, ki izvirajo iz držav članic ali tretjih držav ali njihovih območij, za katera ne veljajo omejitve zaradi potrjene prisotnosti vozličastega dermatitisa ali cepljenja proti njemu.

(7)

Tveganje za širjenje vozličastega dermatitisa zaradi premika živega goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu, cepljenih proti vozličastemu dermatitisu, je večje, kadar so cepljeni prvič, v primerjavi z istim tveganjem, kadar so ponovno cepljeni in so zaradi predhodnega cepljenja še vedno imuni. V skladu s tem je tveganje za širjenje vozličastega dermatitisa večje, kadar na gospodarstvu izvora teh živali cepljenje poteka prvič, v primerjavi z istim tveganjem, kadar na gospodarstvu poteka ponovno cepljenje v obdobju, ko so prisotne živali zaradi predhodnega cepljenja še vedno imune. Zato je primerno razlikovati omejevalna pravila, ki se uporabljajo za vsako od navedenih situacij, ob upoštevanju trajanja imunosti zaradi cepiva proti vozličastemu dermatitisu v skladu z navodili proizvajalcev.

(8)

Zahteve v zvezi z odstopanji in posebnimi pogoji za odpremo živega goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu s prostih območij s cepljenjem in okuženih območij ter znotraj njih bi bilo zato treba spremeniti in ustrezno spremeniti člene 4, 5, 6 in 12 Izvedbenega sklepa (EU) 2016/2008.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

v členu 4 se odstavek 1 spremeni:

2.

V členu 5(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

3.

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

4.

Za členom 6 se vstavi naslednji člen 6a:

5.

V členu 12 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ zagotovi, da postopek usmerjanja za prevoz živega goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu, nepredelanih živalskih stranskih proizvodov in neobdelanih kož z dlako ali brez dlake, za katere veljajo odstopanja iz členov 4, 5, 8 in 9, izpolnjuje naslednje zahteve:“.

(1)

Odločba Komisije 2007/777/ES (2) med drugim določa pogoje za vnos v Unijo pošiljk določenih mesnih izdelkov ter obdelanih želodcev, mehurjev in črev, ki so bili obdelani z eno od obdelav iz dela 4 Priloge II k navedeni odločbi („blago“).

(2)

Del 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES določa seznam tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih je dovoljen vnos blaga v Unijo, če je bilo to blago obdelano z eno od obdelav iz navedene priloge. Del 4 navedene priloge določa splošno obdelavo „A“ in posebne obdelave od „B“ do „F“, naštete v padajočem vrstnem redu po resnosti tveganja za zdravje živali, ki naj bi ga odpravile.

(3)

Del 3 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES določa seznam tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih je dovoljen vnos v Unijo na soncu sušenih mesnih rezin (biltong) in pasteriziranih mesnih izdelkov, če so bili obdelani z eno od obdelav iz dela 4 navedene priloge.

(4)

Bosna in Hercegovina je zaprosila, da se vključi na seznam v delu 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES kot odobrena za tranzit blaga, pridobljenega iz domačega goveda, skozi Bolgarijo za izvoz v Turčijo.

(5)

Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 (3) med drugim določa sezname tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih je dovoljen vnos v Unijo pošiljk svežega mesa, namenjenega za prehrano ljudi. Uredba (EU) št. 206/2010 dovoljuje tranzit svežega mesa domačega goveda iz Bosne in Hercegovine skozi ozemlje Unije, navedena tretja država pa je ustrezno vključena na seznam v delu 1 Priloge II k navedeni uredbi. Zato bi bilo treba tudi z Odločbo 2007/777/ES odobriti tranzit skozi Unijo za pošiljke iz Bosne in Hercegovine v Turčijo blaga, pridobljenega iz domačega goveda, če je bilo tako blago obdelano s splošno obdelavo „A“. Bosno in Hercegovino bi bilo zato treba vključiti na seznam v delu 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES za ta namen.

(6)

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je zaprosila, da se vključi na seznam v delu 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES kot država, iz katere je dovoljen uvoz v Unijo blaga, pridobljenega iz perutnine.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (4) med drugim določa seznam tretjih držav, njihovih ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz v Unijo pošiljk perutnine in določenega perutninskega blaga. Uredba (ES) št. 798/2008 dovoljuje uvoz v Unijo iz nekdanje jugoslovanske republike Makedonije svežega perutninskega mesa za prehrano ljudi, navedena tretja država pa je ustrezno vključena na seznam v Prilogi I k navedeni uredbi. Z Odločbo 2007/777/ES bi bilo zato treba prav tako odobriti uvoz v Unijo blaga, pridobljenega iz perutnine, ki je bilo obdelano s splošno obdelavo „A“, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo pa bi bilo treba vključiti na seznam v delu 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES za ta namen.

(8)

Iz Južne Afrike je dovoljen uvoz v Unijo blaga, pridobljenega iz gojenih ratitov, če je bilo tako blago obdelano s splošno obdelavo „A“, navedena država pa je ustrezno vključena na seznam v delu 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES za ta namen. Južna Afrika je 22. junija 2017 potrdila prisotnost visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na svojem ozemlju, zato je ni mogoče več šteti kot prosto navedene bolezni. Zato bi bilo treba za preprečitev vnosa virusa visokopatogene aviarne influence v Unijo sicer dovoliti uvoz blaga, pridobljenega iz gojenih ratitov, iz Južne Afrike, vendar bi moralo biti tako blago obdelano s posebno obdelavo „D“, kot je določena v delu 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES.

(9)

Južna Afrika je tudi vključena na seznam v delu 3 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES kot odobrena za uvoz v Unijo na soncu sušenih mesnih rezin (biltong) in pasteriziranih mesnih izdelkov, ki so sestavljeni iz mesa perutnine, gojene pernate divjadi, ratitov in divjih ptic ali ga vsebujejo, če je tako blago obdelano s posebno obdelavo „E“. Po potrditvi prisotnosti visokopatogene aviarne influence na ozemlju Južne Afrike in da bi se preprečil vnos virusa visokopatogene aviarne influence v Unijo, bi bilo treba sicer dovoliti uvoz na soncu sušenih mesnih rezin (biltong) in pasteriziranih mesnih izdelkov, ki so sestavljeni iz mesa perutnine, gojene pernate divjadi, ratitov in divjih ptic ali ga vsebujejo, iz Južne Afrike, vendar pod pogojem, da je bilo tako blago obdelano s posebno obdelavo „D“, kot je določena v delu 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES.

(10)

Iz Zimbabveja je dovoljen uvoz v Unijo blaga, pridobljenega iz gojenih ratitov, če je bilo tako blago obdelano s splošno obdelavo „A“, navedena država pa je ustrezno vključena na seznam v delu 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES za ta namen. Zimbabve je 1. junija 2017 potrdil prisotnost visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na svojem ozemlju, zato ga ni mogoče več šteti kot prostega navedene bolezni. Zato bi bilo treba za preprečitev vnosa virusa visokopatogene aviarne influence v Unijo sicer dovoliti uvoz blaga, pridobljenega iz gojenih ratitov, iz Zimbabveja, vendar pod pogojem, da je bilo tako blago obdelano s posebno obdelavo „D“, kot je določena v delu 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES.

(11)

Zimbabve je tudi vključen na seznam v delu 3 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES kot odobren za uvoz v Unijo na soncu sušenih mesnih rezin (biltong) in pasteriziranih mesnih izdelkov, ki so sestavljeni iz mesa perutnine, gojene pernate divjadi, ratitov in divjih ptic ali ga vsebujejo, če je bilo tako blago obdelano s posebno obdelavo „E“. Po potrditvi prisotnosti visokopatogene aviarne influence na ozemlju Zimbabveja in da bi se preprečil vnos virusa visokopatogene aviarne influence v Unijo, bi bilo treba sicer dovoliti uvoz na soncu sušenih mesnih rezin (biltong) in pasteriziranih mesnih izdelkov, ki so sestavljeni iz mesa perutnine, gojene pernate divjadi, ratitov in divjih ptic ali ga vsebujejo, iz Zimbabveja v Unijo, vendar pod pogojem, da je bilo tako blago obdelano s posebno obdelavo „D“, kot je določena v delu 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES.

(12)

Dela 2 in 3 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Člena 7b in 7c ter Priloga IV k Direktivi 98/70/ES ter člena 17 in 18 ter Priloga V k Direktivi 2009/28/ES določajo podobna trajnostna merila za biogoriva in tekoča biogoriva ter podobne postopke za preverjanje skladnosti z navedenimi merili.

(2)

Kadar se biogoriva in tekoča biogoriva upoštevajo za namene iz člena 17(1)(a), (b) in (c) Direktive 2009/28/ES, morajo države članice od gospodarskih subjektov zahtevati, da dokažejo skladnost biogoriv in tekočih biogoriv s trajnostnimi merili iz člena 17(2) do (5) Direktive 2009/28/ES.

(3)

Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 17(2) Direktive 2009/28/ES in/ali dokazujejo, da so pošiljke biogoriva ali tekočega biogoriva skladne s trajnostnimi merili iz člena 17(3), (4) in (5) in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odložen, na podlagi česar bi pošiljka ali njen del spadala v Prilogo IX. Če gospodarski subjekt predloži dokaz ali podatke, pridobljene v skladu s prostovoljnim sistemom, ki ga je potrdila Komisija, v okviru sklepa o potrditvi, država članica od dobavitelja ne sme zahtevati dodatnih dokazil o skladnosti s trajnostnimi merili.

(4)

Prošnja za potrditev, da prostovoljni sistem „REDcert“ dokazuje, da so pošiljke biogoriva skladne s trajnostnimi merili iz Direktive 98/70/ES in Direktive 2009/28/ES, je bila Komisiji prvič predložena 24. maja 2017. Sistem, ki ima sedež na naslovu Schwertberger Str. 16, 53177 Bonn, Nemčija, zajema širok spekter surovin, vključno z odpadki in ostanki ter celotno nadzorno verigo. Dokumenti potrjenega sistema bodo na voljo na platformi za preglednost, vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2009/28/ES.

(5)

V oceni prostovoljnega sistema „REDcert“ je bilo ugotovljeno, da ustrezno upošteva trajnostna merila iz Direktive 98/70/ES in Direktive 2009/28/ES ter uporablja metodo masne bilance v skladu z zahtevami iz člena 7c(1) Direktive 98/70/ES in člena 18(1) Direktive 2009/28/ES.

(6)

Ocena prostovoljnega sistema „REDcert“ je pokazala, da dosega ustrezne standarde zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije ter izpolnjuje metodološke zahteve iz Priloge IV k Direktivi 98/70/ES in Priloge V k Direktivi 2009/28/ES.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za trajnost biogoriv in tekočih biogoriv –

(a)

če se jasno dokaže, da sistem ne izvaja elementov, ki veljajo za odločilne za ta sklep, ali če je prišlo do resne strukturne kršitve glede navedenih elementov;

(b)

če sistem Komisiji ne predloži letnih poročil na podlagi člena 7c(6) Direktive 98/70/ES in člena 18(6) Direktive 2009/28/ES;

(c)

če sistem ne uporablja standardov neodvisne revizije, določenih v izvedbenih aktih iz tretjega pododstavka člena 7c(5) Direktive 98/70/ES in tretjega pododstavka člena 18(5) Direktive 2009/28/ES, ali izboljšav drugih elementov sistema, ki veljajo za odločilne za nadaljnjo veljavnost potrditve.

(1)

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med državami Cariforuma na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum Cariforum-EU) se od 29. decembra 2008 začasno uporablja med Evropsko unijo (EU) ter državami Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Surinam ter Trinidad in Tobago.

(2)

Protokol I k Sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja vsebuje pravila o poreklu za uvoz izdelkov s poreklom iz držav Cariforuma v EU.

(3)

V skladu s členom 39(2) Protokola I k Sporazumu se lahko odobrijo odstopanja od navedenih pravil o poreklu, kadar odobritev takšnih odstopanj upravičuje razvoj obstoječe industrije ali nastanek nove industrije v državah Cariforuma. Poleg tega člen 39(6)(b) navedenega protokola določa, da je treba pri preučitvi zahtevkov za odstopanje upoštevati zlasti primere, pri katerih bi uporaba obstoječih pravil o poreklu znatno vplivala na zmožnost obstoječe industrije v državi ali državah Cariforuma, da nadaljuje z izvozom v EU, zlasti v primerih, ko bi to lahko povzročilo prenehanje njenih dejavnosti.

(4)

Posebni odbor Cariforum-EU za carinsko sodelovanje in olajševanje trgovine je 10. marca 2015 sprejel Sklep št. 1/2015 (2) o odstopanju od pravil o poreklu v zvezi z nekaterimi tekstilnimi izdelki, uvoženimi v Unijo v skladu s členom 39(2) in 39(6)(b) Protokola I k Sporazumu, od 10. marca 2015 do 9. marca 2017.

(5)

Predsedujoči Posebnemu odboru Cariforum-EU za carinsko sodelovanje in olajševanje trgovine je 22. februarja 2017 od Dominikanske republike prejel nov zahtevek za odstopanje.

(6)

V skladu s členom 13 Protokola I k Sporazumu morajo biti pogoji za pridobitev statusa izdelka s poreklom iz naslova II Protokola I izpolnjeni brez poseganja v državah Cariforuma ali v EU. Haiti je Sporazum podpisal, vendar ga ni ratificiral in ga začasno ne uporablja. V skladu s členom 8 Protokola I veljajo pranje, likanje tekstila, pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk in logotipov, preprosto pakiranje v vrečke, zaboje ali škatle ali kombinacija dveh ali več teh postopkov kot nezadostna obdelava in predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom. Zato bi bilo treba odobriti odstopanje od določb člena 8 in člena 13(1) Protokola I, da končni izdelek, ki se izvozi iz Dominikanske republike v EU, lahko pridobi status izdelka s poreklom.

(7)

Dominikanska republika je vložila zahtevek za odstopanje od pravil o poreklu iz Protokola I k Sporazumu Cariforum-EU v zvezi s 180 647 kosi dolgih hlač, pumparic in podobnih hlač ter kratkih hlač iz denima za moške ali dečke, uvrščenih pod oznako HS 6203.42, ki se uvozijo v EU v skladu s členom 39(2) navedenega protokola. Zahtevek temelji na dejstvu, da je industrija Dominikanske republike še naprej v težkem položaju, saj obdelava in predelava, ki se izvajata v sosednji državi, Haitiju, vplivata na skladnost s pravili o poreklu iz Sporazuma Cariforum-EU, ki ga mora ratificirati Haiti. Če bi Haiti prenehal biti vir za Dominikansko republiko, bi bil nadaljnji izvoz obstoječe tekstilne industrije iz Dominikanske republike v EU znatno prizadet. Novo odstopanje bi prispevalo h kontinuiteti proizvodnje in razvoja industrije ter ohranitvi delovnih mest v Dominikanski republiki in na Haitiju. Ratifikacija Sporazuma s strani Haitija bi zainteresiranim stranem zagotovila potrebno poslovno stabilnost in čim večjo predvidljivost.

(8)

V tej zahtevi je zajeto obdobje dveh let. Glede na sedanja prizadevanja Haitija za ratifikacijo Sporazuma v letu 2017 bi bilo treba odstopanje odobriti za eno leto, da se Dominikanski republiki zagotovi več časa za pripravo na uskladitev s pravili za pridobitev porekla in da se zagotovi predvidljivost za gospodarske subjekte, dokler se ne zaključi proces ratifikacije na Haitiju. Odstopanje se lahko podaljša še za eno leto, če se proces ratifikacije na Haitiju ne bi zaključil do konca prvega leta odstopanja.

(9)

V zahtevku je zajetih vsega skupaj 180 647 kosov hlač iz denima, predvidenih za izvoz v EU. Glede na informacije iz Dominikanske republike je izvoz izdelkov z oznako HS 6203.42, ki je bil zajet z odstopanjem, v obdobju od marca 2015 do marca 2016 obsegal 161 634 kosov. Količine, ki bodo odobrene za leti 2017 in 2018, bi morale biti v skladu s tem izkoristkom. Primerno je, da se za učinkovit in popoln izkoristek predvidene letne kvote izvoza določi 180 647 kosov letno, s čimer se upoštevajo zmožnosti obstoječe industrije za nadaljnji izvoz v Unijo.

(10)

Posebni odbor Cariforum-EU za carinsko sodelovanje in olajševanje trgovine bi moral odobriti odstopanje za 180 647 kosov dolgih hlač, pumparic in podobnih hlač ter kratkih hlač iz denima za moške ali dečke, uvrščenih pod oznako HS ex ex 6203.42 (oznako KN 6203 42 31), ki se uvozijo v Unijo v obdobju enega leta od datuma sprejetja tega sklepa.

(11)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (3) določa pravila za upravljanje tarifnih kvot. Ta pravila bi bilo treba uporabljati pri upravljanju količine, za katero se s tem sklepom odobri odstopanje.

(12)

Zaradi učinkovitega spremljanja izvajanja odstopanja bi morali organi Dominikanske republike Komisijo redno obveščati o izdanih potrdilih o gibanju blaga EUR.1 –

—

„Derogation – Decision No 1/2017 of the CARIFORUM-EU Special Committee on Customs Cooperation and Trade facilitation of 7 July 2017 “;

—

„Dérogation – Décision no 1/2017 du Comité spécial de coopération douanière et de facilitation des échanges CARIFORUM-UE du 7 juillet 2017 “;

—

„Excepción – Decisión no 1/2017 del Comité Especial CARIFORUM-UE de Cooperación Aduanera y Facilitación del Comercio del 7 de julio 2017 “.