(1)

Poljska je z dopisom z dne 23. maja 2016 v skladu s členom 108(3) PDEU priglasila shemo pomoči za proizvajalce mleka (v nadaljnjem besedilu: shema pomoči).

(2)

Poljska je z dopisom z dne 1. junija 2016 podala dodatne informacije. Komisija je z dopisom z dne 11. julija 2016 zaprosila za dodatne informacije, ki so jih poljski organi podali v dopisu z dne 15. julija 2016.

(3)

Z dopisom z dne 16. septembra 2016 (1) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je Komisija Poljsko obvestila, da bo glede sheme pomoči sprožila postopek v skladu s členom 108(2) PDEU. V tem dopisu je Komisija tudi izrazila dvom o združljivosti sheme pomoči z notranjim trgom.

(4)

Poljska je z dopisom z dne 12. oktobra 2016 sporočila informacije v zvezi s sklepom o začetku postopka.

(5)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj v enem mesecu predložijo svoje pripombe.

(6)

Komisija od zainteresiranih strani ni prejela nobenih pripomb in je o tem obvestila Poljsko z dopisom z dne 13. januarja 2017.

(7)

Komisija je z dopisoma z dne 14. novembra 2016 in 13. januarja 2017 zaprosila Poljsko za dodatne informacije. Poljska je na ta dopisa odgovorila z dopisom z dne 20. januarja 2017.

(8)

V sektorju mleka in mlečnih proizvodov je količinska omejitev proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: sistem mlečnih kvot) že dolga leta bistven instrument tržne politike. Od uvedbe leta 1984 je bil sistem večkrat podaljšan, nazadnje 31. marca 2015 z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov). Zadnje kvotno leto je bilo zato leto 2014/2015. Osrednji namen sistema mlečnih kvot je bil zmanjšati nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem na zadevnem trgu in iz tega nesorazmerja izhajajoče strukturne presežke ter na ta način doseči boljšo uravnoteženost trga. Dajatev se je uporabljala za količine mleka, zbranega ali prodanega za neposredno porabo, ki so presegale določen zajamčen prag. Plačale so jo države članice, ko je bila prekoračena nacionalna kvota. Države članice so morale Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS) plačati dajatev, ki ustreza prekoračitvi njihove nacionalne kvote, zmanjšane za 1-odstotni pavšalni znesek, in sicer zaradi upoštevanja primerov stečaja ali dokončne nesposobnosti nekaterih proizvajalcev, da bi prispevali k plačilu dolgovane dajatve. Države članice so nato morale breme plačila porazdeliti med proizvajalce, ki so prispevali k prekoračitvi. Ti proizvajalci so bili dolžni zadevni državi članici plačati svoj prispevek k dajatvi zgolj zaradi dejstva, da so presegli svojo razpoložljivo količino (4).

(9)

V kvotnem letu 2014/2015 je bila nacionalna kvota, dodeljena veleprodajnim dobaviteljem (proizvajalcem mleka) na Poljskem, prekoračena za 580,3 milijona kg, zaradi česar je bilo treba v proračun Unije plačati dajatev v višini 659,8 milijona PLN (približno 152,7 milijona eurov). Poljski proizvajalci mleka, ki so prekoračili svoje individualne kvote, so morali plačati dajatev za prekoračitev mlečne kvote po stopnji 90,98 PLN za 100 kg prekoračene količine.

(10)

Marca 2015 je bila glede na nizke cene mleka in finančne težave v sektorju mleka Uredba Komisije (ES) št. 595/2004 (5) spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/517 (6), da bi zmanjšali finančno breme proizvajalcev, ki so morali plačati presežno dajatev v zvezi s kvotnim letom 2014/2015.

(11)

Poljska je na tej podlagi sprejela pravila, ki so zadevnim poljskim proizvajalcem mleka dovoljevala plačilo dajatve za prekoračitev mlečne kvote v treh obrokih (7). Prvi obrok v višini najmanj tretjine dolgovane dajatve so morali navedeni proizvajalci mleka plačati do 30. septembra 2015, naslednji znesek v višini najmanj tretjine skupne dajatve pa do 30. septembra 2016. Dajatev naj bi bila dokončno poravnana do 30. septembra 2017. Sistemi za obročno odplačevanje so bili uporabljeni v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 (8).

(12)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 1, je Poljska 23. maja 2016 Komisiji priglasila shemo pomoči, ki bi omogočala odpis preostale dajatve, ki jo dolgujejo proizvajalci mleka (v nadaljnjem besedilu: dolgovana dajatev) zaradi prekoračitve individualnih kvot v kvotnem letu 2014/2015.

(13)

Nacionalna pravna podlaga za shemo pomoči sta Sklep Sveta ministrov o uvedbi sheme pomoči za proizvajalce mleka (9) (v nadaljnjem besedilu: sklep Sveta ministrov) in Zakon o javnih financah (10).

(14)

Minister za kmetijstvo in razvoj podeželja lahko v skladu s sklepom Sveta ministrov po vložitvi vloge s strani proizvajalca mleka izda sklep o odobritvi celotnega ali delnega odpisa dolgovane dajatve.

(15)

V skladu s sklepom Sveta ministrov je mogoče odobriti pomoč proizvajalcem mleka, ki:

(16)

Pomoč se lahko v skladu s sklepom Sveta ministrov odobri z učinkom od dne, na katerega Komisija izda pozitivni sklep o združljivosti sheme pomoči z notranjim trgom, do 31. oktobra 2017.

(17)

V skladu z oceno, ki jo je Komisija podala v sklepu o začetku postopka, so bili izpolnjeni vsi pogoji za obstoj pomoči, določene v členu 107(1) PDEU (uvodne izjave 28 do 33 v sklepu o začetku postopka).

(18)

Glede združljivosti z notranjim trgom je Komisija ugotovila, da pomoč ni upravičena niti do uporabe odstopanj iz člena 107(2)(a) (b) in (c) niti do uporabe odstopanj iz člena 107(3)(a), (b) in (d) PDEU (uvodni izjavi 35 in 36 sklepa o začetku postopka).

(19)

Komisija je poleg tega dvomila o tem, da bi se lahko uporabil člen 107(3)(c) PDEU, saj ni bilo videti, da bi pomoč ustrezala kateri od kategorij, predvidenih v pravilih o državni pomoči, ki se uporabljajo v kmetijskem sektorju, tj. v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 (11), Smernicah Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (12) (v nadaljnjem besedilu: kmetijske smernice), Smernicah o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (13) (v nadaljnjem besedilu: smernice o reševanju in prestrukturiranju) ali Uredbi (EU) št. 1408/2013 (uvodne izjave 37 do 39 in 48 do 49 sklepa o začetku postopka). Poleg tega ni bilo videti, da bi pomoč pospeševala razvoj sektorja mleka v smislu člena 107(3)(c) PDEU.

(20)

V sklepu o začetku postopka je bilo navedeno tudi, da se je shema pomoči izkazala za kršitev določb uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, ki urejajo dajatev na mleko (uvodne izjave 40 do 47 sklepa o začetku postopka).

(21)

Poljska ni podala nobenih pripomb, s katerimi bi razrešila dvome, izražene ob začetku formalnega postopka preiskave. Vendar pa je v dopisih z dne 12. oktobra 2016 in 20. januarja 2017 pojasnila, da se pomoč na Poljskem ne izvaja in da se tudi ne bo izvajala, saj ni pozitivnega sklepa Komisije (prim. uvodno izjavo 16).

(22)

Komisija od zainteresiranih strani ni prejela pripomb.

(23)

Člen 107(1) PDEU določa, da „[r]azen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(24)

Da se ukrep šteje za pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, morajo biti izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (i) ukrep je mogoče pripisati državi in se financira z državnimi sredstvi; (ii) prejemniku mora dodeliti prednost; (iii) ta prednost mora biti selektivna in (iv) ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco in prizadeva trgovino med državami članicami.

(25)

Shema pomoči omogoča odpis dolgovane dajatve. Izhaja iz nacionalnih določb, torej jo je mogoče pripisati državi. Poleg tega se financira iz državnega proračuna v smislu, da je Poljska že plačala dajatev EKJS, zdaj pa se poljska država z odpisom dolgovane dajatve odreka prihodkom, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v druge namene. Odpoved prihodkom, ki bi bili sicer plačani državi, pomeni prenos državnih sredstev (14).

(26)

Možni upravičenci sheme pomoči so nekatera kmetijska gospodarstva na Poljskem, ki proizvajajo mleko (uvodna izjava 15) (15).

(27)

Prednost v smislu člena 107(1) PDEU je vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi moglo pridobiti pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. brez posredovanja države (16). Da bi ukrep pomenil državno pomoč, mora upravičencu nuditi ugodnost oprostitve dajatev, ki bi običajno bremenile njegov proračun.

(28)

V nedavni sodni praksi, in sicer sodbi Splošnega sodišča v zadevi T-538/11, Kraljevina Belgija/Evropska komisija, je bilo ponovno poudarjeno, da „pojem obveznosti, ki običajno bremenijo proračun podjetja, med drugim zajema dodatne stroške, ki jih morajo podjetja nositi zaradi obveznosti, ki izhajajo iz zakonskih in drugih predpisov ali pogodb, ki veljajo za določeno gospodarsko dejavnost“ (17).

(29)

Stroški, kot je v tem primeru dajatev na mleko, so odhodki, ki jih mora proizvajalec mleka pokriti iz svojega proračuna v okviru običajne poslovne dejavnosti. Obveznost plačila dajatve na mleko izhaja iz uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in nacionalnih predpisov o organizaciji trga mleka in mlečnih proizvodov (glej uvodne izjave 8 do 10). Če so nekatera podjetja v celoti ali deloma oproščena takih odhodkov, so deležna ugodnosti.

(30)

Komisija zato meni, da daje dajatev na mleko proizvajalcem mleka selektivno prednost.

(31)

V skladu s sodno prakso Sodišča okrepitev konkurenčnega položaja podjetja po dodelitvi državne pomoči na splošno povzroča izkrivljanje konkurence v škodo drugih konkurenčnih podjetij, ki te pomoči ne prejemajo (18). Pomoč podjetju, ki posluje na trgu, odprtem za trgovanje v Uniji, bi lahko prizadela trgovino med državami članicami (19). Znotraj Unije poteka obsežna trgovina s kmetijskimi proizvodi, tudi z mlekom (20), Poljska pa je ena največjih proizvajalk mleka v Uniji (21).

(32)

Namen sheme pomoči, ocenjene v tem sklepu, je podpora dejavnostim v kmetijskem sektorju, zlasti dejavnostim mlekarn. V zvezi s proizvodi mlekarn poteka trgovina znotraj Unije, kot je opisano zgoraj. Komisija zato meni, da zadevna shema prizadeva trgovino med državami članicami.

(33)

Ob upoštevanju obsežne trgovine s kmetijskimi proizvodi je mogoče zato izhajati iz tega, da zadevna shema izkrivlja konkurenco ali bi jo lahko izkrivljala in da prizadeva trgovino med državami članicami.

(34)

Zato je mogoče ugotoviti, da zadevna shema pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(35)

Države članice morajo v skladu s členom 108(3) PDEU Komisijo obvestiti o kakršnem koli načrtu za dodelitev pomoči in take pomoči ne smejo izvajati, dokler je Komisija ne odobri kot združljive (obveznost mirovanja).

(36)

Shema pomoči je bila Komisiji priglašena 23. maja 2016 in se ni izvajala. Zato je Poljska spoštovala obveznost iz člena 108(3) PDEU.

(37)

V delu, v katerem shema pomoči pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, je treba njeno združljivost oceniti ob upoštevanju upoštevnih pravil o državni pomoči na področju kmetijstva. V skladu z ustaljeno sodno prakso je dokazno breme za to, da je ukrep združljiv z notranjim trgom, na strani države članice (22). Komisija poudarja, da poljski organi niso predstavili nobenih informacij, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj naj bi se shema pomoči štela za združljivo z notranjim trgom na podlagi katerega od instrumentov Komisije o državni pomoči, zlasti takih, kot so tisti, ki so navedeni v nadaljevanju.

(38)

Kot navedeno že v sklepu o začetku postopka, ocenjevana shema pomoči ne ustreza nobeni od kategorij iz kmetijskih smernic ali Uredbe (EU) št. 702/2014. Ker Poljska ni podala ustreznih pripomb, Komisija ugotavlja, da so se njeni dvomi glede možnosti uporabe kmetijskih smernic in Uredbe (EU) št. 702/2014 potrdili.

(39)

Kot je bilo navedeno že v sklepu o začetku postopka, pomoč v okviru ocenjevane sheme tudi ne izpolnjuje meril za pomoč podjetjem v težavah v smislu smernic o reševanju in prestrukturiranju. Ker Poljska ni podala ustreznih pripomb, Komisija ugotavlja, da so se njeni dvomi glede možnosti uporabe smernic o reševanju in prestrukturiranju potrdili.

(40)

Ker Poljska ni podala nobenih pripomb v zvezi s pomočjo de minimis, Komisija ugotavlja, da so se njeni dvomi glede možnosti uporabe Uredbe (EU) št. 1408/2013 potrdili.

(41)

Poljska se je v svoji priglasitvi sklicevala na točko 30 kmetijskih smernic. V skladu s točko 30 kmetijskih smernic Komisija vse ukrepe pomoči, ki niso vključeni v te smernice ali v druga zadevna pravila o državni pomoči, oceni za vsak primer posebej na podlagi člena 107(3) PDEU, pri čemer upošteva pravila iz členov 107, 108 in 109 PDEU, skupno kmetijsko politiko in smiselno tudi kmetijske smernice, če je to mogoče. Države članice, ki priglasijo pomoč, ki ni vključena v področje uporabe kmetijskih smernic, morajo dokazati, da zadevna pomoč izpolnjuje skupna načela ocenjevanja, določena v poglavju 3 dela I kmetijskih smernic. Komisija takšne ukrepe odobri le, če pozitivni prispevek k razvoju sektorja jasno prevlada nad tveganji za izkrivljanje konkurence na notranjem trgu in vplivanje na trgovino med državami članicami.

(42)

V primerih pomoči iz člena 107(3) PDEU ima Komisija široko diskrecijsko pravico (23).

(43)

V členu 107(3) PDEU so predvidene štiri vrste primerov, v katerih se državna pomoč lahko šteje za združljivo s skupnim trgom. Komisija meni, da odstopanj iz člena 107(3)(a), (b) in (d) PDEU v tem primeru ni mogoče uporabiti, ker zadevna pomoč ni namenjena niti za pospeševanje gospodarskega razvoja območja, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, niti za pospeševanje izvedbe projektov skupnega evropskega interesa ali odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države, niti za pospeševanje kulture ali ohranjanje kulturne dediščine.

(44)

V skladu s členom 107(3)(c) PDEU se pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, kadar taka pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(45)

Da bi bila pomoč združljiva s členom 107(3)(c) PDEU, mora biti njen cilj v skupnem interesu. V tem pogledu mora biti pomoč v kmetijskem sektorju zlasti v skladu s pravili o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov. Če obstajajo pravila o skupni ureditvi trga na določenem področju, države članice ne smejo sprejemati ukrepov, ki bi lahko to ureditev trga omajali ali uvedli izjeme (24).

(46)

V sektorju mleka in mlečnih izdelkov so pravila določena v uredbi o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in Uredbi (ES) št. 595/2004. V Uredbi (ES) št. 595/2004 so določena podrobna pravila za uvedbo dajatve na mleko in mlečne proizvode, med drugim tudi glede plačila dajatve. V skladu s spremembo, uvedeno z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/517, lahko države članice sklenejo, da se znesek dolgovane dajatve za dvanajstmesečno obdobje, ki začne teči s 1. aprilom 2014, plača do 30. septembra 2017 v treh letnih obrokih brez obresti. Uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov ne določa nobenih drugih izjem glede plačila dajatve. Poljska je navedeno dovoljenje izkoristila z uporabo pomoči de minimis. Sedanja shema pomoči poleg tega omogoča odpis dajatve (drugega in tretjega obroka) za kmete, ki so prekoračili razpoložljivo količino in so v skladu s pravili o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov dolžni plačati dajatev Poljski. Izvzetje nekaterih poljskih proizvajalcev mleka iz obveznosti plačila dajatve bi omajalo sistem kvot in izkrivljalo konkurenco s tistimi proizvajalci, ki so svoje kvote spoštovali, in tistimi, ki so plačali svoje individualne zneske dajatve (25).

(47)

Komisija na podlagi tega meni, da odpis dajatve na mleko ni združljiv z uredbo o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in Uredbo (ES) št. 595/2004 in da zato ni združljiv s pravili o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov glede sistema mlečnih kvot.

(48)

Odpis dajatve na mleko je zgolj instrument za izboljšanje finančnega položaja podjetij, ki pa nikakor ne prispeva k razvoju sektorja ali izpolnjuje cilja v skupnem interesu, in ni združljiv s pravili o skupni ureditvi trga.

(49)

Če ukrep državne pomoči poleg tega neizogibno pomeni kršitev prava EU, pomoči ni mogoče šteti za združljivo z notranjim trgom (26).

(50)

Iz tega sledi, da sheme pomoči ni mogoče šteti za združljivo z notranjim trgom.

(51)

Glede na zgoraj navedeno Komisija ugotavlja, da je priglašena shema pomoči državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ki ni združljiva z notranjim trgom.

(52)

Shema pomoči se ni izvajala (uvodna izjava 21), zato izterjava državne pomoči ni potrebna –