1.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/1

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 847/2006 (2) sta bili z 2. junijem 2006 uvedeni letni tarifni kvoti za dajatev prost uvoz določenih pripravljenih ali konzerviranih rib.

(2)

V skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Tajsko, priloženim Sklepu Sveta 2006/324/ES, je bil Kraljevini Tajski dodeljen določen obseg vsake od teh tarifnih kvot, preostanek pa je bil odprt za uvoz iz vseh držav.

(3)

Tarifna kvota za posamezno državo se dodeli na podlagi nepreferencialnega porekla blaga. Navedbo tega nepreferencialnega porekla blaga je treba vključiti v deklaracijo za sprostitev v prosti promet v Uniji. V nekaterih primerih mora navedeno deklaracijo spremljati dokazilo o poreklu, ki ga izdajo pristojni organi v državi porekla.

(4)

V skladu z Uredbo (ES) št. 847/2006 je ugodnost deleža tarifnih kvot, dodeljenega Tajski, pogojena s predložitvijo potrdila o poreklu, ki izpolnjuje pogoje iz člena 47 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (3).

(5)

Uredba (EGS) št. 2454/93 je bila s 1. majem 2016 razveljavljena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/481 (4).

(6)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (5), ki velja od 1. maja 2016, ne vključuje več postopka za izdajo in predložitev potrdila o poreklu, primerljivega s postopkom, ki se je uporabljal do 30. aprila 2016 v skladu s členom 47 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

(7)

Uvoz pripravljenih in konzerviranih rib s poreklom iz Tajske, za katerega velja ugodnost tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 847/2006, je pogojen s predložitvijo skupnega vstopnega veterinarskega dokumenta (SVVD) v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 136/2004 (6). Postopek za izdajo SVVD zagotavlja zadostna jamstva o poreklu pripravljenih ali konzerviranih rib.

(8)

Poleg tega lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da dokaže poreklo blaga v skladu s členom 61 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7). To omogoča uporabo drugih dokazil poleg uradnega potrdila in zagotavlja, da se zadevna pravila ustrezno uporabljajo.

(9)

Zato bi bilo treba iz Uredbe (ES) št. 847/2006 črtati zahtevo po predložitvi posebnega potrdila o poreklu zaradi ugodnosti tarifnih kvot za blago s poreklom iz Tajske.

(10)

Pravila o upravljanju tarifnih kvot so določena v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447, ki je s 1. majem 2016 nadomestila pravila iz členov 308a do 308d Uredbe (EGS) št. 2454/93. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/2006 bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevala nova pravila.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

1.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/4

(1)

V skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1285/2013 je sistem EGNOS v lasti Evropske unije. Popoln prevzem sistema s strani Unije dne 1. aprila 2009 je bil predmet izmenjave pisem med Evropsko vesoljsko agencijo in Komisijo z dne 24. in 31. marca 2009 ter odobren s sklepom Komisije z dne 31. marca 2009 (2). Komisija je v dopisu, ki ga je Evropski vesoljski agenciji poslala 31. marca 2009, poudarila, da lastnino sprejema v dejanskem in pravnem stanju, v katerem se nahaja.

(2)

Talno infrastrukturo sistema EGNOS sestavljajo center za koordinacijo obratovanja sistema, centra za nadzor misij, postaje za spremljanje signala in njegove integritete, postaje za komuniciranje z geostacionarnimi sateliti, storitveni center in varno omrežje za prenos podatkov.

(3)

Center za koordinacijo obratovanja sistema je bistven za obratovanje sistema EGNOS, saj vodi operativne dejavnosti in vzdrževanje sistema. Center se nahaja v Toulousu (Francija) od leta 2004, tj. še preden je Unija pridobila sistem. O tej lokaciji ni treba imeti pomislekov, saj ustreza potrebam programa, izkorišča javne naložbe, ki so ji že bile odobrene, in izpolnjuje varnostne zahteve v koordinaciji z državo članico, na ozemlju katere se nahaja center za koordinacijo obratovanja sistema. Poleg tega bi selitev na drugo lokacijo povzročila stroške in zmotila delovanje sistema.

(4)

Naloga dveh centrov za nadzor misij je stalno spremljati in nadzorovati stanje in delovanje sistema. Centra se nahajata v Ciampinu (Italija) in Torrejonu (Španija) od leta 2004 oz. 2003, tj. še preden je Unija pridobila sistem. O teh dveh lokacijah ni treba imeti pomislekov, saj ustrezata potrebam programa, izkoriščata javne naložbe, ki so jima že bile odobrene, in izpolnjujeta varnostne zahteve v koordinaciji z državama članicama, na ozemlju katerih se nahajata centra za nadzor misij. Poleg tega bi selitev na drugi lokaciji povzročila stroške in zmotila delovanje sistema.

(5)

Vloga postaj za spremljanje signala in njegove integritete (Ranging and Integrity Monitoring Station, v nadaljnjem besedilu: postaje RIMS) je lokalno spremljati delovanje globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS). Postaje v realnem času merijo razlike med geolokacijskimi podatki, pridobljenimi prek signalov, ki jih oddajajo ti sistemi, in lastno referenčno lokacijo, ki je zelo natančno znana. Pri izbiri njihove lokacije se upošteva zlasti tehnična potreba po njihovi enakomerni geografski razporeditvi po celotnem ozemlju, ki ga pokriva sistem EGNOS, prav tako pa tudi morebitna prisotnost že obstoječih objektov in opreme ter spoštovanje varnostih zahtev v koordinaciji z državami članicami in tretjimi državami, na ozemlju katerih se nahajajo.

(6)

Število in lokacija postaj RIMS se lahko spreminjata glede na napredek pri izvajanju programa, njegove potrebe in zlasti razširitev pokritosti sistema v skladu z določbami tretjega pododstavka člena 2(5) Uredbe (EU) št. 1285/2013. Spremenita se lahko tudi na podlagi rezultatov analiz varnostnega tveganja, zlasti pri postajah RIMS v tretjih državah.

(7)

Postaje za komuniciranje z geostacionarnimi sateliti (Navigation Land Earth Station; v nadaljnjem besedilu: postaje NLES) pošiljajo popravljene podatke transponderjem EGNOS, ki so nameščeni na geostacionarnih satelitih, kar sprejemnikom signalov GNSS na ozemljih, ki jih pokriva sistem EGNOS, omogoča popravke glede na njihovo geolokacijo. Za vsak geostacionarni satelit sta dve postaji NLES. Pri izbiri njihove lokacije se večinoma upoštevajo tehnične zahteve, zlasti potreba, da se oprema sistema EGNOS lokalno poveže z opremo za prenos signala, ki je v lasti operaterjev geostacionarnih satelitov, na katerih so nameščeni transponderji EGNOS, prav tako pa tudi varnostne zahteve.

(8)

Število in lokacija postaj NLES se lahko spreminjata glede na napredek pri izvajanju programa in njegove potrebe ter zlasti življenjsko dobo transponderjev EGNOS, nameščenih na geostacionarnih satelitih, ki so trenutno v orbiti, in izbiro satelitov, na katerih bodo prihodnji transponderji.

(9)

Funkcija storitvenega centra je na eni strani spremljanje kakovosti signalov in podatkov, ki jih pošiljajo transponderji, nameščeni na geostacionarnih satelitih, na drugi strani pa povezovanje sistema EGNOS z njegovimi uporabniki. Zagotavlja tudi razširjanje komercialnih podatkov storitve EDAS iz člena 2(5)(b) Uredbe (EU) št. 1285/2013. Storitveni center se nahaja v Torrejonu (Španija) od leta 2004, tj. še preden je Unija pridobila sistem. O tej lokaciji ni treba imeti pomislekov, saj ustreza potrebam programa, izkorišča javne naložbe, ki so ji že bile odobrene, in izpolnjuje varnostne zahteve v koordinaciji z državo članico, na ozemlju katere se nahaja storitveni center. Poleg tega bi selitev na drugo lokacijo povzročila stroške in zmotila delovanje sistema.

(10)

Za varno medsebojno povezavo v realnem času vseh sestavnih delov talne infrastrukture sistema EGNOS so ti deli medsebojno povezani z omrežjem EWAN (Egnos Wide Area Network), ki je varno omrežje za prenos podatkov, namenjeno posebej sistemu EGNOS. Lokacije omrežja zaradi njegovih fizičnih lastnosti ne bi bilo mogoče določiti in opredeliti v tem sklepu.

(11)

Treba bi bilo odobriti lokacijo centra za koordinacijo obratovanja sistema, centrov za nadzor misij, postaj RIMS, postaj NLES in storitvenega centra, ki sestavljajo talno infrastrukturo sistema EGNOS.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 1285/2013 –