|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 196 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 60 |
|
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
|
MEDNARODNI SPORAZUMI |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
27.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/1 |
SKLEP SVETA (EU) 2017/1368
z dne 11. maja 2017
o podpisu, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, in začasni uporabi Tretjega dodatnega protokola k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,
ob upoštevanju Akta o pristopu Republike Hrvaške in zlasti člena 6(2) Akta,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 6(2) Akta o pristopu Republike Hrvaške se pristop Hrvaške k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) odobri s sklenitvijo protokola k navedenemu sporazumu (v nadaljnjem besedilu: Protokol). Na podlagi Sporazuma se za takšne pristope uporablja poenostavljeni postopek, po katerem se protokol sklene med Svetom, ki soglasno deluje v imenu držav članic, in zadevno tretjo državo. |
|
(2) |
Svet je 14. septembra 2012 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja z zadevnimi tretjimi državami zaradi pristopa Hrvaške k Uniji. Pogajanja s Čilom so se uspešno zaključila s parafiranjem Protokola 9. julija 2015 v Bruslju. |
|
(3) |
Protokol bi bilo treba podpisati. |
|
(4) |
Protokol bi bilo treba uporabljati začasno do zaključka postopkov, potrebnih za začetek njegove veljavnosti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis, v imenu Evropske unije, Tretjega dodatnega protokola k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji se odobri s pridržkom njegove sklenitve.
Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Protokola v imenu Evropske unije in njenih držav članic.
Člen 3
Protokol se z učinkom od 1. julija 2013 začasno uporablja v skladu s členom 14(2) Protokola do zaključka postopkov, potrebnih za začetek njegove veljavnosti.
Člen 4
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 11. maja 2017
Za Svet
Predsednik
C. CARDONA
|
27.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/3 |
TRETJI DODATNI PROTOKOL
k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
HELENSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA HRVAŠKA,
IRSKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
MADŽARSKA,
REPUBLIKA MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice),
in
EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija)
na eni strani
ter
REPUBLIKA ČILE (v nadaljnjem besedilu: Čile)
na drugi strani
(v nadaljnjem besedilu: pogodbenice)
SO SE –
KER je bil Sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan v Bruslju 18. novembra 2002 in začel veljati 1. marca 2005;
KER je bil (prvi) Dodatni protokol k Sporazumu, ki upošteva pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Madžarske, Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji, podpisan v Atenah 16. aprila 2003 in je začel veljati 1. maja 2004;
KER je bil Drugi dodatni protokol k Sporazumu, ki upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, podpisan v Luxembourgu 25. aprila 2005 in je začel veljati 1. januarja 2008;
KER je bila Pogodba o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji podpisana v Bruslju 9. decembra 2011 in je začela veljati 1. julija 2013;
KER se v skladu s členom 6(2) Akta o pristopu Republike Hrvaške, njen pristop k Sporazumu formalizira s sklenitvijo protokola k Sporazumu –
DOGOVORILE O NASLEDNJEM:
ODDELEK I
POGODBENICE
Člen 1
Republika Hrvaška (v nadaljnjem besedilu: Hrvaška) postane pogodbenica Sporazuma.
ODDELEK II
BLAGOVNA MENJAVA
Člen 2
Priloga I k Sporazumu se spremeni v skladu z določbami Priloge I k temu protokolu tako, da se dodajo tarifne kvote, navedene v oddelku 1 Priloge I k Sporazumu.
ODDELEK III
PRAVILA O POREKLU
Člen 3
Člena 17(4) in 18(2) Priloge III k Sporazumu se spremenita v skladu z določbami Priloge II k temu protokolu.
Člen 4
Dodatek IV k Prilogi III k Sporazumu se nadomesti s Prilogo III k temu protokolu.
Člen 5
1. Določbe Sporazuma se lahko uporabljajo za blago, izvoženo iz Čila na Hrvaško ali s Hrvaške v Čile, ki je v skladu z določbami Priloge III k Sporazumu in je na dan pristopa Hrvaške v tranzitu ali v začasni hrambi, v carinskem skladišču ali v prosti coni v Čilu ali na Hrvaškem.
2. Ugodnejša obravnava bo zagotovljena pod pogojem, da se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od dneva pristopa predloži dokazilo o poreklu, ki ga naknadno izdajo carinski organi ali pristojni državni organi države izvoznice.
ODDELEK IV
TRGOVINA S STORITVAMI IN USTANAVLJANJE
Člen 6
Del A Priloge VII k Sporazumu se nadomesti z določbami Priloge IV k temu protokolu.
Člen 7
Del A Priloge VIII k Sporazumu se nadomesti z določbami Priloge V k temu protokolu.
Člen 8
Del A Priloge IX k Sporazumu se nadomesti s podatki, določenimi v Prilogi VI k temu protokolu.
Člen 9
Del A Priloge X k Sporazumu se nadomesti z določbami Priloge VII k temu protokolu.
ODDELEK V
JAVNA NAROČILA
Člen 10
1. Subjekti Hrvaške, navedeni v Prilogi VIII k temu protokolu, se dodajo ustreznim oddelkom Priloge XI k Sporazumu.
2. Seznam sredstev za obveščanje Hrvaške, navedenih v Prilogi IX k temu protokolu, se doda Dodatku 2 k Prilogi XIII k Sporazumu.
ODDELEK VI
STO
Člen 11
Čile se zavezuje, da ne bo zaradi pristopa Hrvaške k Evropski uniji vlagal nikakršnih zahtevkov, zaprosil ali napotil ter da ne bo spremenil ali umaknil nikakršnih koncesij na podlagi členov XXIV.6 in XXVIII GATT 1994 ali člena XXI GATS.
ODDELEK VII
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 12
1. Unija si prizadeva, da bo državam članicam in Republiki Čile v šestih mesecih po podpisu tega protokola sporočila hrvaško različico Sporazuma.
2. S pridržkom začetka veljavnosti tega protokola jezikovna različica iz odstavka 1 postane verodostojna pod enakimi pogoji kot jezikovne različice Sporazuma v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.
Člen 13
Ta protokol je sestavni del Sporazuma. Priloge k temu protokolu so sestavni del Protokola.
Člen 14
1. Pogodbenice obvestijo druga drugo in depozitarja iz odstavka 4 o zaključku notranjih postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega protokola.Ta protokol začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, ko depozitar prejme zadnje obvestilo pogodbenice.
2. Ne glede na odstavek 1 pogodbenice Protokol uporabljajo od prvega dne prvega meseca po dnevu, ko depozitar od pogodbenic prejme zadnje obvestilo o medsebojnem obveščanju o zaključku notranjih postopkov, potrebnih v ta namen.
3. Ta protokol se uporablja z učinkom od 1. julija 2013.
4. Depozitar tega protokola je generalni sekretar Sveta Evropske unije.
5. Kadar pogodbeni stranki uporabita določbo tega protokola, se, dokler ta ne začne veljati, za kakršno koli sklicevanje v taki določbi na dan začetka veljavnosti tega protokola razume, da se sklicevanje nanaša na dan, od katerega sta ti pogodbenici soglašali o uporabi te določbe v skladu z odstavkom 3.
Člen 15
Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta protokol.
Съставено в Брюксел на двадесет и девети юни през две хиляди и седемнадесета година.
Hecho en Bruselas, el veintinueve de junio de dos mil diecisiete.
V Bruselu dne dvacátého devátého června dva tisíce sedmnáct.
Udfærdiget i Bruxelles den niogtyvende juni to tusind og sytten.
Geschehen zu Brüssel am neunundzwanzigsten Juni zweitausendsiebzehn.
Kahe tuhande seitsmeteistkümnenda aasta juunikuu kahekümne üheksandal päeval Brüsselis.
Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι εννέα Ιουνίου δύο χιλιάδες δεκαεπτά.
Done at Brussels on the twenty-ninth day of June in the year two thousand and seventeen.
Fait à Bruxelles, le vingt-neuf juin deux mille dix-sept.
Sastavljeno u Bruxellesu dvadeset devetog lipnja godine dvije tisuće sedamnaeste.
Fatto a Bruxelles, addì ventinove giugno duemiladiciassette.
Briselē, divi tūkstoši septiņpadsmitā gada divdesmit devītajā jūnijā.
Priimta du tūkstančiai septynioliktų metų birželio dvidešimt devintą dieną Briuselyje.
Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenhetedik év június havának huszonkilencedik napján.
Magħmul fi Brussell, fid-disgħa u għoxrin jum ta’ Ġunju fis-sena elfejn u sbatax.
Gedaan te Brussel, negenentwintig juni tweeduizend zeventien.
Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego dziewiątego czerwca roku dwa tysiące siedemnastego.
Feito em Bruxelas, em vinte e nove de junho de dois mil e dezassete.
Întocmit la Bruxelles la douăzeci și nouă iunie două mii șaptesprezece.
V Bruseli dvadsiateho deviateho júna dvetisícsedemnásť.
V Bruslju, dne devetindvajsetega junija leta dva tisoč sedemnajst.
Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäyhdeksäntenä päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattaseitsemäntoista.
Som skedde i Bryssel den tjugonionde juni år tjugohundrasjutton.
За държавите членки
Por los Estados miembros
Za členské státy
For medlemsstaterne
Für die Mitgliedstaaten
Liikmesriikide nimel
Για τα κράτη μέλη
For the Member States
Pour les États membres
Za države članice
Per gli Stati membri
Dalībvalstu vārdā –
Valstybių narių vardu
A tagállamok részéről
Għall-Istati Membri
Voor de lidstaten
W imieniu Państw Członkowskich
Pelos Estados-Membros
Pentru statele membre
Za členské štáty
Za države članice
Jäsenvaltioiden puolesta
För medlemsstaterna
За Европейския съюз
Por la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Za Europsku uniju
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
За Република Чили
Por la República de Chile
Za Chilskou republiku
For Republikken Chile
Für die Republik Chile
Tšiili Vabariigi nimel
Για τη Δημοκρατία της Χιλής
For the Republic of Chile
Pour la République du Chili
Za Republiku Čile
Per la Repubblica del Cile
Čīles Republikas vārdā –
Čilės Respublikos vardu
A Chilei Köztársaság részéről
Għar-Repubblika taċ-Ċili
Voor de Republiek Chili
W imieniu Republiki Chile
Pela República do Chile
Pentru Republica Chile
Za Čilsku republiku
Za Republiko Čile
Chilen tasavallan puolesta
För Republiken Chile
PRILOGA I
SPREMEMBE SEZNAMA ODPRAVE CARIN SKUPNOSTI
Točka 1 oddelka 1 z naslovom „Tarifne kvote za izdelke iz kategorije ‚Tarifna kvota‘ iz členov 68(2) in 71(5)“ Priloge I se spremeni, tako da se doda dodatna alinea (e), ki se glasi:
|
„(e) |
skupno količino 1 000 metričnih ton izdelkov, uvrščenih v tarifne številke ex 0203, 1601 00, 1602 41, 1602 42 in 1602 49 ter navedenih v tej prilogi kot TQ(1b). Ta količina je fiksna in se ne podaljša vsako leto.“. |
PRILOGA II
NOVE JEZIKOVNE RAZLIČICE UPRAVNIH OPOMB, KI JIH VSEBUJE PRILOGA III K SPORAZUMU O PRIDRUŽITVI.
|
1. |
Člen 17(4) se spremeni, kakor sledi:
(…) „Naknadno izdano potrdilo o gibanju blaga EUR 1 mora biti overjeno z enim od naslednjih zaznamkov:
|
|
2. |
Člen 18(2) se spremeni, kakor sledi:
(…) „Dvojnik, izdan v skladu z odstavkom 1, vsebuje zaznamek z eno od naslednjih besed:
|
PRILOGA III
Dodatek IV
Izjava na računu
Posebne zahteve za izdelavo izjave na računu
Izjava na računu, katere besedilo je navedeno spodaj, se izdela v eni od naslednjih jezikovnih različic in v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenice izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami. Izjava na računu mora biti izdelana v skladu z ustreznimi opombami. Vendar opomb ni treba navajati.
Različica v bolgarščini
Износителят на продуктите, обхванати от този документ (разрешение № … от митница или от друг компетентен държавен орган (1)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с … (2) преференциален произход.
Različica v španščini
El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera o de la autoridad gubernamental competente no … (1)) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … (2).
Različica v češčini
Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení celního nebo příslušného vládního orgánu … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).
Različica v danščini
Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes eller den kompetente offentlige myndigheds tilladelse nr. … (1)) erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (2).
Različica v nemščini
Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligung der Zollbehörde oder der zuständigen Regierungsbehörde Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anders angegeben, präferenzbegünstigte Ursprungswaren … (2) sind.
Različica v estonščini
Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolliameti või pädeva valitsusasutuse luba nr. … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.
Različica v grščini
Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου ή της καθύλην αρμόδιας αρχής, υπ' αριθ. … (1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (2).
Različica v angleščini
The exporter of the products covered by this document (customs or competent governmental authorisation No … (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … preferential origin (2).
Različica v francoščini
L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière ou de l'autorité gouvernementale compétente no … (3)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … (4).
Različica v hrvaščini
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. … (3)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi … (4) preferencijalnog podrijetla.
Različica v italijanščini
L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale o dell'autorità governativa competente n. … (3)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (4).
Različica v latvijščini
Eksportētājs produktiem, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas vai kompetentu valsts iestāžu pilnvara Nr. … (3)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme no … (4).
Različica v litovščini
Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (muitinės arba kompetentingos viešosios valdžios institucijos liudijimo Nr. … (3)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (4) preferencinės kilmės prekės.
Različica v madžarščini
A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (3) vagy az illetékes kormányzati szerv által kiadott engedély száma: …) kijelentem, hogy eltérő jelzés hiányában az áruk kedvezményes … származásúak (4).
Različica v malteščini
L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni kompetenti tal-gvern jew tad-dwana nru. … (3)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … (4).
Različica v nizozemščini
De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning of vergunning van de competente overheidsinstantie nr. … (3)) verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn (4).
Različica v poljščini
Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych lub upoważnienie właściwych władz nr … (3)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (4) preferencyjne pochodzenie.
Različica v portugalščini
O abaixo assinado, exportador dos produtos cobertos pelo presente documento (autorização aduaneira ou da autoridade governamental competente no … (3)) declara que, salvo indicação expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (4).
Različica v romunščini
Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizația vamală sau a autorității guvernamentale competente nr. … (5)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială … (6).
Različica v slovaščini
Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia colnej správy alebo príslušného vládneho povolenia … (5)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (6).
Različica v slovenščini
Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom, (pooblastilo carinskih ali pristojnih državnih organov št. … (5)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … (6) poreklo.
Različica v finščini
Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin tai toimivaltaisen julkisen viranomaisen lupa nro … (5)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita (6).
Različica v švedščini
Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd eller behörig statlig myndighet nr. __. (5)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande ___ ursprung (6)
… (7)
(Kraj in datum)
… (8)
(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti ime osebe, ki podpiše izjavo, zapisano v čitljivi pisavi)
(1) Kadar izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 21 te priloge, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne daje pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.
(2) Treba je navesti poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 36 te priloge, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerem je izjava napisana, s simbolom „CM“.
(3) Kadar izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 21 te priloge, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne daje pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.
(4) Treba je navesti poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 36 te priloge, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerem je izjava napisana, s simbolom „CM“.
(5) Kadar izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 21 te priloge, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne daje pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.
(6) Treba je navesti poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 36 te priloge, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerem je izjava napisana, s simbolom „CM“.
(7) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že na samem dokumentu.
(8) Glej člen 20(5) te priloge. Kadar se ne zahteva podpis izvoznika, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika.
PRILOGA IV
(Priloga VII k Sporazumu iz člena 99 Sporazuma)
SEZNAM POSEBNIH OBVEZ V ZVEZI S STORITVAMI
DEL A
SEZNAM SKUPNOSTI
Uvodna opomba
|
1. |
Posebne obveze s tega seznama se uporabljajo samo na ozemljih, kjer se uporabljajo Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti, in pod pogoji, ki jih določajo te pogodbe. Te obveze se uporabljajo samo za odnose med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami, ki niso članice Skupnosti, na drugi strani. Ne vplivajo na pravice in obveznosti držav članic, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti. |
|
2. |
Za označevanje držav članic se uporabljajo naslednje kratice:
|
|
3. |
Temu seznamu je dodan slovar izrazov, ki jih uporabljajo posamezne države članice.
„Hčerinska družba“ pravne osebe pomeni pravno osebo pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe. „Podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezava z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Opredelitve v zvezi s pomorskim prevozom
|
1. |
Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko štejejo kot „kabotaža“ po ustrezni nacionalni zakonodaji, ta seznam ne vključuje „storitev pomorske kabotaže“, za katere se predvideva, da zajemajo prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem v državi članici in drugim pristaniščem v isti državi članici ter se promet začne in konča v istem pristanišču v državi članici, pod pogojem, da ta promet ostane v ozemeljskih vodah te države članice. |
|
2. |
„Druge oblike tržne prisotnosti za opravljanje mednarodnih storitev v pomorskem prevozu“ pomenijo možnosti ponudnikov mednarodnih storitev v pomorskem prevozu druge pogodbenice, da lokalno izvajajo vse dejavnosti, ki so potrebne, da za stranke opravljajo deloma ali v celoti povezano prevozno storitev, katere pomemben del je pomorski prevoz. (Vendar pa se ta obveza ne razlaga tako, da bi na kakršen koli način omejevala obveze, sprejete pri čezmejni ponudbi).
Te dejavnosti vključujejo, vendar niso omejene na:
|
|
3. |
„Operaterji multimodalnega prevoza“ pomenijo osebe, v imenu katerih se izda ladijska nakladnica/multimodalni prevozni dokument ali drug dokument, ki dokazuje pogodbo o multimodalnem prevozu blaga, in ki so odgovorne za prevoz blaga v skladu s pogodbo o prevozu. |
SKUPNOST (nadaljevanje)
Dodatek A
GLOSAR
IZRAZI, UPORABLJENI ZA POSAMEZNE DRŽAVE ČLANICE
FRANCIJA
|
SC |
Société Civile |
|
SCP |
Société Civile Professionnelle |
|
SEL |
Société d'Exercice Libéral |
|
SNC |
Société en Nom Collectif |
|
SCS |
Société en Commandite Simple |
|
SARL |
Société à Responsabilité Limitée |
|
SCA |
Société en Commandite par Actions |
|
SA |
Société Anonyme |
|
Opomba: |
Vse navedene družbe imajo status pravne osebe. |
NEMČIJA
|
GmbH & CoKG |
Kommanditgesellschaft, bei der der persönlich haftende Gesellschafter eine GmbH ist. (Komanditna družba, pri kateri je osebno odgovorni družbenik družba z omejeno odgovornostjo.) |
|
EWIV |
Europäische Wirtschaftliche Interessenvereinigung (Evropsko gospodarsko interesno združenje) |
ITALIJA
|
SPA |
Società per Azioni (delniška družba) |
|
SRL |
Società a Responsabilità Limitata (družba z omejeno odgovornostjo) |
Za Italijo pokriva ponudba ES naslednje poklicne storitve:
|
Ragionieri-periti commerciali |
knjigovodstvo, računovodstvo in revidiranje |
|
Commercialisti |
knjigovodstvo, računovodstvo in revidiranje |
|
Geometri |
geodeti |
|
Ingegneri |
inženirji |
|
Architetti |
arhitekti |
|
Geologi |
geologi |
|
Medici |
zdravniki |
|
Farmacisti |
farmacevti |
|
Psicologi |
psihologi |
|
Veterinari |
veterinarji |
|
Biologi |
biologi |
|
Chimici |
kemiki |
|
Periti agrari |
kmetijski strokovnjaki |
|
Agronomi |
agronomi |
|
Attuari |
aktuarji |
(1) V primeru Avstrije, Finske in Švedske ni nobenih horizontalnih pridržkov pri storitvah, ki se štejejo kot javne službe.
(2) Pojasnjevalna opomba: V nekaterih sektorjih obstajajo javne službe, kot so storitve v zvezi z znanstvenim in tehničnim svetovanjem, raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved, storitve tehničnega preizkušanja in analiziranja, okoljske storitve, zdravstvene storitve, prevozne storitve in pomožne storitve za vse vrste prevoza. Izključne pravice za opravljanje takšnih storitev se pogosto dodelijo zasebnim subjektom, na primer subjektom, ki jim javni organi podelijo koncesije, ki so pogojene s posebnimi storitvenimi obveznostmi. Ker javne službe pogosto obstajajo tudi na podcentralni ravni, sestavljanje podrobnih in izčrpnih seznamov po posameznih sektorjih ni praktično.
(3) Pri teh zahtevah se lahko odobrijo izjeme, če se lahko dokaže, da stalno prebivališče ni potrebno.
(*1) SI: V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah podružnica, ustanovljena v Republiki Sloveniji, ni pravna oseba, vendar je v smislu delovanja obravnavana enako kot hčerinska družba.
(4) Trgovske, industrijske ali obrtniške dejavnosti se nanašajo na sektorje, kot so: druge poslovne storitve, gradbeništvo, distribucija in turistične storitve. Ne nanašajo se na telekomunikacije in finančne storitve.
(5) CZ: Velja nediskriminacijski sistem deviznega nadzora, ki ga sestavljajo:
|
(a) |
omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene, |
|
(b) |
za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakupe tujih vrednostnih papirjev prebivalci Češke potrebujejo dovoljenje za devizno poslovanje. |
(6) PL: Nediskriminacijski sistem deviznega nadzora se veže na omejitve v deviznem prihodku in na sistem deviznih dovoljenj (univerzalnih in individualnih), med drugim na omejitve v pretoku kapitala in deviznih plačil. Dovoljenje je potrebno za naslednje devizne posle:
|
— |
prenos deviz iz države; |
|
— |
prenos poljske valute v državo; |
|
— |
prenos lastništva nad pravico do denarnega premoženja med domačimi in tujimi osebami; |
|
— |
odobritev in črpanje posojil v deviznih poslih s strani domačih oseb; |
|
— |
določitev ali izvršitev plačil v tujih valutah na Poljskem za pridobljeno blago, nepremičnine, lastninske pravice, storitve ali delo; |
|
— |
odprtje in posedovanje bančnega računa v banki na tujem; |
|
— |
pridobivanje in imetništvo tujih vrednostnih papirjev in pridobivanje nepremičnin na tujem; |
|
— |
prevzemanje drugih obveznosti na tujem s podobnim učinkom. |
(7) SK: Vnosi se navedejo zaradi preglednosti.
(8) BG: Obstaja nediskriminacijski sistem deviznega nadzora nad prenosi in plačili, povezanimi s tekočimi transakcijami:
(i) omejitve izvoza in uvoza domače ali tuje valute v gotovini; (ii) omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene; (iii) tuji uslužbenci lahko kupijo tujo valuto v višini do 70 odstotkov svojih osebnih prejemkov; (iv) plačila in prenose v tujino v tuji valuti morajo izvesti banke; (v) za enostranske prenose se zahteva dovoljenje BNB; (vi) plačila na ozemlju Republike Bolgarije se izvajajo v BGL.
(9) Tujci smejo v tujino prenesti naslednje dohodke in nadomestila, ki izhajajo iz naložb v Republiki Bolgariji: prejete dobičke, nadomestila za razlastitev naložbe v državne namene, prilive od likvidacije ali prodaje celote ali dela naložbe, znesek, prejet v izvršbi zahtevka, ki je zavarovan s poroštvom ali hipoteko.
(10) PL: Opomba pod dostopom na trg velja tudi za nacionalno obravnavanje.
(11) RO: Trideset odstotkov kapitala poslovnih družb v lasti države je bilo prenesenih na romunske državljane v obliki „lastniških certifikatov“, ki se ne smejo prodati tujim pravnim in fizičnim osebam.
RO: Preostalih 70 odstotkov kapitala teh družb bo prodanih.
RO: Med privatizacijskim postopkom lahko tuji vlagatelji kupijo sredstva in delnice poslovnih družb. Romunske pravne in fizične osebe imajo v zvezi s tem prednost. Med privatizacijo po metodi MEBO (odkup uprave in uslužbencev) imajo pravico do nakupa poslovne družbe le njeni uslužbenci.
(12) Dolžino „začasnega bivanja“ opredelijo države članice ter zakoni in drugi predpisi Skupnosti o vstopu, bivanju in delu, če obstajajo. Točna dolžina se lahko spreminja glede na različne kategorije fizičnih oseb, navedene na tem seznamu. Za kategorijo (i) je dolžina bivanja v naslednjih državah članicah omejena, kot sledi: BG – eno leto, ki se lahko podaljša za največ eno dodatno leto, celotno obdobje pa ne presega treh let; EE – tri leta, ki se lahko podaljšajo za dve dodatni leti, celotno obdobje pa ne presega petih let; LV – pet let; LT – tri leta, ki se lahko za višje uslužbence podaljšajo za največ dve leti; PL in SI – eno leto, ki se lahko podaljša. Za kategorijo (ii) je dolžina bivanja v naslednjih državah članicah omejena, kot sledi: BG – trije meseci v posameznem koledarskem letu; EE – 90 dni za obdobje šestih mesecev; PL – trije meseci; LT – trije meseci na leto; HU, LV, SI – 90 dni.
(13) Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov Skupnosti in držav članic, ki se nanašajo na vstop, bivanje, delo in ukrepe socialne varnosti, se še naprej uporabljajo, skupaj s predpisi o času bivanja, najnižji plači, kakor tudi kolektivnimi pogodbami o plačah.
(14) „Premeščenec znotraj podjetja“ je opredeljen kot fizična oseba, ki dela pri pravni osebi, ki ni neprofitna organizacija, ustanovljena na ozemlju Čila, in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje države članice; zadevne pravne osebe morajo imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju Čila, premestitev pa mora biti opravljena v ustanovo (pisarno, podružnico ali hčerinsko družbo) navedene pravne osebe, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju države članice, za katero velja Pogodba ES.
(15) Trgovske, industrijske ali obrtniške dejavnosti se nanašajo na sektorje, kot so: druge poslovne storitve, gradbeništvo, distribucija in turistične storitve. Ne nanašajo se na telekomunikacije in finančne storitve.
(16) Pogodba za opravljanje storitev je skladna z zakoni, predpisi in zahtevami Skupnosti in države članice, v kateri se pogodba za opravljanje storitev izvaja.
(17) Če tuji odvetniki ne nastopajo pod nazivom „advokat“ ali kot odvetniki EGP po ustreznem nazivu matične države, lahko prosto ponujajo storitve pravnega svetovanja.
(18) BG: Pravno svetovanje ne vključuje: pravnega zastopanja pred pravosodnimi (sodnimi ali izvensodnimi) in upravnimi organi ter priprave pravnih dokumentov za te postopke; izražanja pravnih mnenj o zakonih, ki niso v pristojnosti področja, na katerem je ponudnik storitev kvalificiran kot pravnik; ter izvensodnih pravnih zastopanj v zvezi s pravicami in dolžnostmi bolgarskih državljanov.
(19) Dostop do teh poklicev ureja francoski Zakon št. 90-1259 z dne 31. decembra 1990, ki uvaja celoten obseg pravniških in pravosodnih dejavnosti.
(20) Mednarodno pravo vključuje tudi pravo ES.
(21) Dostop do teh poklicev ureja francoski Zakon št. 90-1259 z dne 31. decembra 1990, ki zajema celoten obseg pravniških in pravosodnih dejavnosti.
(*2) Pojasnjevalna opomba: Glede na to, da se za izvajanje revizorskih dejavnosti zahteva tržna prisotnost, je čezmejno zagotavljanje storitev brez obvez. Nacionalna poklicna združenja lahko odobrijo samo registrirane zakonite revizorje. Odobritev je predpogoj za izvajanje dejavnosti.
(22) SI: V skladu s slovensko zakonodajo so revizijske storitve stvar podjetij in ne fizičnih oseb.
(23) Priznajo se tuji izpiti in izkušnje, ki dajejo enakovredno usposobljenost.
(24) Priznajo se tuji izpiti in izkušnje, ki dajejo enakovredno usposobljenost.
(25) Dostop do teh poklicev ureja francoski Zakon št. 90-1259 z dne 31. decembra 1990, ki zajema celoten obseg pravniških in pravosodnih dejavnosti.
(*3) Pomeni, da je določena storitev le del skupine dejavnosti, ki so zajete v CPC.
(26) Cene, ki se zaračunajo za zasebne storitve, določajo poklicne organizacije, odobri pa jih minister za zdravje.
(27) Vzpostavitev v obliki pravne osebe je predmet pooblastila Ministrstva za zdravje. Za vstop v zdravstveno omrežje je potrebna koncesija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije.
(*4) Pomeni, da je določena storitev le del skupine dejavnosti, ki so zajete v CPC.
(28) Če je ustanavljanje lekarn pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb, se upoštevajo naslednja glavna merila: prebivalstvo, število obstoječih lekarn in njihova geografska gostota. Ta merila se uporabljajo na osnovi nacionalne obravnave, razen za FR.
(29) Dodatna obveza: za IT je poklicno združenje (neregistrirano), katerega člani so fizične osebe, dovoljeno.
(*5) Zadevna storitev se nanaša na poklic nepremičninskih agentov in ne vpliva na nobene pravice in/ali omejitve glede fizičnih oseb, ki kupujejo nepremičnine.
(30) LV: Navedena storitev je le del skupine dejavnosti, ki so zajete v CPC.
(31) SI: Obstajajo javne službe; pravice za koncesijo se lahko dodelijo zasebnim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji.
(*6) Zadevne storitve ne zajemajo delovanja rudnikov.
(*7) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(*8) Pomeni, da je določena storitev le del skupine dejavnosti, ki so zajete v CPC.
(32) Obveza je našteta v skladu s predlagano razvrstitvijo, o kateri so ES in njene države članice 23. marca 2001 obvestile STO (dokument STO S/CSS/W/61).
(33) Izraz „obdelava“ vključuje sprejem, sortiranje, prevoz in dostavo.
(34) „Poštna pošiljka“ se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta zasebnega ali javnega gospodarskega subjekta.
(35) „Pošiljke korespondence“: pisno sporočilo na kakršnem koli fizičnem mediju, ki se prenese in dostavi na naslov, ki ga navede pošiljatelj na pošiljki sami ali na njeni ovojnici. Knjige, katalogi, časopisi in revije se ne štejejo kot pošiljke korespondence.
(36) Npr. pisma, razglednice.
(37) Sem so vključene knjige, katalogi.
(38) Dnevniki, časopisi, revije.
(39) Ekspresna dostava lahko poleg večje hitrosti in zanesljivosti vključuje tudi elemente dodane vrednosti, kot so sprejem pošiljke na kraju izvora, osebna dostava naslovniku, sledenje, možnost spremembe namembnega kraja in naslovnika med prevozom, potrditev prejema.
(40) Sredstva, vključno z zagotavljanjem začasnih prostorov in prevoza, zagotavlja tretja stran, kar omogoča lastno dostavo z medsebojno izmenjavo poštnih pošiljk med uporabniki, ki se naročijo na to storitev. Poštna pošiljka se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta.
(41) Radiodifuzija je opredeljena kot neprekinjeno predvajanje, ki je potrebno za prenos signalov televizijskih in radijskih programov do splošne javnosti, ne zajema pa povezav med operaterji.
(*9) Navedena storitev je le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC.
(*10) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(42) V vseh državah članicah, razen v BG, je izključeno orožje. V vseh državah članicah, razen v AT, BG, FI, RO, SE, so izključeni eksplozivi, kemični izdelki in plemenite kovine. V AT so izključeni pirotehnični izdelki, vnetljivi izdelki, naprave za razstreljevanje, strelivo, vojaška oprema, tobak in tobačni izdelki, toksične snovi, medicinske in kirurške naprave, nekatera zdravila in predmeti za medicinsko uporabo. V BG so izključeni distribucija tobaka in tobačnih izdelkov, alkoholne pijače; farmacevtski, medicinski in ortopedski izdelki, orožje, strelivo in vojaška oprema; plemenite kovine, dragi kamni in izdelki iz njih; nafta in izdelki iz nafte. V HR so izključeni strelno orožje, eksplozivne naprave in tobačni izdelki. V RO so izključene storitve distribucije streliva, eksplozivov, narkotikov, in zdravil, ki vsebujejo narkotike, tobačnih izdelkov in papirja za cigarete, alkohola in žganih pijač. V SI je izključena distribucija pirotehničnih izdelkov, vnetljivih izdelkov in naprav za razstreljevanje, strelnega orožja, streliva in vojaške opreme, toksičnih snovi in nekaterih zdravil.
(43) BG: Posebne obveze ne vključujejo storitev komisionarjev, ki jih ti izvajajo na stalno obratujočih trgih blagovne izmenjave.
(44) BG: Posebne obveze ne vključujejo storitev trgovine na debelo, ki se izvajajo na stalno obratujočih trgih blagovne izmenjave.
(45) Izključen je tobak v ES, IT.
(46) Izključen je tobak v ES, IT, FR.
(47) Obseg delovanja za EE, LT in LV vključuje CPC 633, 6111, 61221, 63234. V LT je izključen CPC 613. Na FI, SE so izključene alkoholne pijače. Na PL so izključeni CPC 61112, 6121, 613, 63107, 63108, 63211. V vseh državah članicah so izključeni farmacevtski izdelki (del CPC 63211), kar je določeno v poklicnih storitvah pod „lekarnarji“. Distribucijske storitve, ki nimajo stalnega prodajnega mesta (neposredna prodaja), se štejejo med storitve prodaje na drobno. CPC 633 (popravila izdelkov za osebno rabo in gospodinjstvo) so predmet obvez v rubriki poslovne storitve. Ta sektor pokriva izključno distribucijo blaga. To blago je materialno in prenosno.
(48) Če je ustanavljanje pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb, so glavna merila: število obstoječih trgovin in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razširjenost, vpliv na promet in ustvarjanje novih delovnih mest.
(49) Izključen je tobak v ES, FR in IT. Razen alkoholnih pijač v IE.
(50) Ta pravila ne vplivajo na stalno prodajo na določenem mestu prodaje ali v proizvodnih obratih.
(51) Razvrstitev okoljskih storitev je navedena v skladu z razvrstitvijo, zajeto v „Job 7612“ (sporočilo ES in njenih držav članic).
(52) BG: Obveze ne veljajo za storitve v zvezi z zbiranjem, prevozom, skladiščenjem, sekundarno uporabo, recikliranjem, obnovo, uporabo v proizvodnji energije in materialov ter odstranjevanjem nevarnih odpadkov in snovi.
(53) BG: To so regulativne, upravne in nadzorne storitve vladnih in občinskih organov v zvezi z okoljskimi vprašanji.
(*11) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(54) Če je ustanavljanje pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb v državi članici, so glavna merila: število postelj in/ali težke medicinske opreme glede na potrebe, gostota prebivalstva in starostna struktura, geografska razširjenost, varstvo območij s posebnim zgodovinskim in umetniškim pomenom, vpliv na promet in ustvarjanje novih delovnih mest.
(55) Zakon o podjetjih; dopolnilo iz leta 1995.
(56) BG: Prevoz (vključno s tranzitnim prevozom) odpadnih snovi, nevarnega blaga, snovi in materialov, vojaške ali paravojaške opreme, mamil in podobnega blaga urejajo posebna pravila in je izključen iz izbire storitev, za katere veljajo obveze v tem sektorju. Enako velja tudi za vse storitve v zvezi s takim prevozom.
(*12) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(*13) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(*14) Koncesije za javne službe ali postopki za izdajanje dovoljenj se lahko uporabljajo v primeru uporabe javnih površin.
(*15) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(*16) Koncesije za javne službe ali postopki za izdajanje dovoljenj se lahko uporabljajo v primeru uporabe javnih površin.
(57) „Storitve carinjenja“ (ali „storitve carinskih posrednikov“) pomenijo dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge strani, če so te storitve glavna dejavnost ponudnika storitve ali običajna dopolnilna dejavnost njegove glavne dejavnosti.
(58) „Storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomenijo dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali v notranjosti države, da se napolnijo/izpraznijo, popravijo in pripravijo za prevoz.
(*17) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(*18) Koncesije za javne službe ali postopki za izdajanje dovoljenj se lahko uporabljajo v primeru uporabe javnih površin.
(59) „Storitve pomorskih agencij“ pomenijo dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:
|
— |
trženje in prodajo storitev pomorskega prevoza in sorodnih storitev, od ponudbe cene do izdajanja računov, ter izdajanje ladijskih nakladnic v imenu družb, nakup in preprodajo potrebnih sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij; |
|
— |
delovanje v imenu družb, organiziranje pristanka ladij ali po potrebi organiziranje prevzema tovora. |
(60) „Storitve odpreme tovora“ pomenijo dejavnosti, ki zajemajo organiziranje in spremljanje odpremnih postopkov v imenu naročnikov prevoza, s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, s pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij.
(61) Pomeni, da je določena storitev le del skupine dejavnosti, ki so zajete v CPC.
(62) Preverjanje potreb temelji na številu ponudnikov storitev na lokalnem geografskem območju.
(63) Če je zagotavljanje storitve predmet preverjanja gospodarskih potreb, ta v osnovi temelji na obstoječem javnem prevozu na zadevni liniji.
(*19) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(*20) Koncesije za javne službe ali postopki za izdajanje dovoljenj se lahko uporabljajo v primeru uporabe javnih površin.
(*21) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(64) Pomeni, da je določena storitev le del skupine dejavnosti, ki so zajete v CPC.
(*22) Brez obvez zaradi tehnične neizvedljivosti.
PRILOGA V
(Priloga VIII k Sporazumu iz člena 120 Sporazuma)
SEZNAM POSEBNIH OBVEZ V ZVEZI S FINANČNIMI STORITVAMI
DEL A
SEZNAM SKUPNOSTI
Uvodna opomba
|
1. |
Posebne obveze s tega seznama se uporabljajo samo na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti, in pod pogoji, ki jih določajo te pogodbe. Te obveze se uporabljajo samo za odnose med Skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in državami, ki niso članice Skupnosti na drugi strani. Ne vplivajo na pravice in obveznosti držav članic, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti. |
|
2. |
Za označevanje držav članic se uporabljajo naslednje kratice:
„Hčerinska družba“ pravne osebe pomeni pravno osebo pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe. „Podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezava z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe. |
|
Načini zagotavljanja storitev:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sektor ali podsektor |
Omejitve dostopa na trg |
Omejitve pri nacionalni obravnavi |
Dodatne obveze |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
I. HORIZONTALNE OBVEZE |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
VSI SEKTORJI, VKLJUČENI V TA SEZNAM |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
Ustanovitev pravne osebe
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
SE: Družbo z omejeno odgovornostjo (delniško družbo) lahko ustanovi en ali več ustanoviteljev. Ustanovitelj mora imeti stalno prebivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru) ali pa mora biti pravna oseba EGP. Partnerstvo je lahko ustanovitelj samo v primeru, da imajo vsi partnerji stalno prebivališče v EGP (3). Ustrezni pogoji veljajo za ustanovitev vseh drugih vrst pravnih oseb. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Zakon o podružnicah tujih podjetij
|
Zakon o podružnicah tujih podjetij
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
SE: Tuji državljani ali državljani Švedske brez stalnega prebivališča na Švedskem, ki želijo opravljati trgovinske posle na Švedskem, imenujejo in pri lokalnem organu registrirajo predstavnika s stalnim prebivališčem na Švedskem, ki je pristojen za take dejavnosti. SI: Tuje družbe lahko ustanovijo podružnice, če je matična družba vsaj eno leto vpisana v sodni register države izvora. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Pravne osebe:
|
FI: Tujec, ki živi zunaj Evropskega gospodarskega prostora in trguje kot zasebni podjetnik ali kot partner v finski komanditni družbi ali družbi z neomejeno odgovornostjo, potrebuje dovoljenje za promet. Če namerava tuja organizacija ali fundacija, ki je registrirana zunaj Evropskega gospodarskega prostora, poslovati ali trgovati tako, da ustanovi podružnico na Finskem, se zahteva dovoljenje za promet. FI: Če ima vsaj polovica članov upravnega odbora ali generalni direktor stalno prebivališče zunaj Evropskega gospodarskega prostora, se zahteva dovoljenje. Vendar se lahko določenim družbam odobrijo izjeme. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FI: Pridobitev delnic večjega finskega podjetja ali družbe (z več kot 1 000 zaposlenimi ali katerega promet presega 1 000 milijonov FIM ali katerega bilančna vsota presega 167 milijonov EUR) s strani tujega lastnika, s katerimi pridobi več kot tretjino glasovalnih pravic, morajo potrditi državni organi Finske; ta potrditev se lahko zavrne samo, če bi bil ogrožen pomemben nacionalni interes. |
SK: Tuja fizična oseba, ki se vnese v komercialni register kot oseba, pooblaščena za ravnanje v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za bivanje na Slovaškem. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FI: Vsaj polovica ustanoviteljev družbe z omejeno odgovornostjo mora imeti stalno prebivališče na Finskem ali v kateri drugi državi EGP (Evropskega gospodarskega prostora). Vendar se lahko določenim družbam odobrijo izjeme. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
HU: Tržna prisotnost mora biti v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali predstavništva. Vstop na tržišče v obliki podružnice ni dovoljen. PL: Poslovalnica tujih ponudnikov storitev je lahko le v obliki komanditne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ali delniške družbe. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Nakup nepremičnin: DK: Omejitve pri nakupu nepremičnin za nerezidenčne fizične in pravne osebe. Omejitve pri nakupu kmetijskih nepremičnin za tuje fizične in pravne osebe. EL: V skladu z Zakonom št. 1892/89 državljani za nakup zemljišč v obmejnih območjih potrebujejo dovoljenje ministra za obrambo. V skladu z upravno prakso se dovoljenje zlahka izda za neposredne naložbe. CY: Brez obvez. HR: Brez obvez v zvezi s pridobitvijo nepremičnin s strani ponudnikov storitev, ki niso ustanovljeni in niso registrirani na Hrvaškem. Pridobitev nepremičnin, potrebnih za zagotavljanje storitev podjetij, ki so ustanovljena in registrirana na Hrvaškem kot pravne osebe, je dovoljena. Za pridobitev nepremičnin, potrebnih za zagotavljanje storitev podružnic, se zahteva soglasje ministrstva za pravosodje. Brez obvez za pridobitev kmetijskega zemljišča s strani fizičnih in pravnih oseb. |
Nakup nepremičnin: AT: Tuje fizične in pravne osebe potrebujejo za pridobitev, nakup, najem ali zakup nepremičnin dovoljenje pristojnih regionalnih organov (Länder), ki presodijo, ali to vpliva na pomembne gospodarske, socialne ali kulturne interese. BG: Tuje fizične in pravne osebe (tudi prek podružnice) ne morejo pridobiti lastništva nad zemljišči. Bolgarske pravne osebe s tujo udeležbo ne morejo pridobiti lastništva nad kmetijskimi zemljišči. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
HU: Brez obvez za nakup državne lastnine. LT: Brez obvez za pridobitev zemljišča s strani fizičnih in pravnih oseb. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
MT: Brez obvez za nakup nepremičnin. LV: Brez obvez za pridobitev zemljišča s strani pravnih oseb. Čas zakupa zemljišča ne presega dovoljenih 99 let. PL: Brez obvez v zvezi s pridobitvijo državne lastnine, to je. uredb, ki upravljajo postopek privatizacije (za način 3). RO: Fizične osebe brez romunskega državljanstva in prebivališča v Romuniji ter pravne osebe brez romunske državne pripadnosti in sedeža v Romuniji ne morejo pridobiti lastništva nad parcelami zemljišč s posli, sklenjenimi med živimi (za načina 3 in 4). |
Tuje pravne osebe in tuji državljani s stalnim prebivališčem v tujini lahko pridobijo lastništvo nad zgradbami in omejene pravice do lastnine nad nepremičninami z dovoljenjem ministrstva za finance. Zahteva glede dovoljenja ne velja za osebe, ki so v Bolgariji uresničile naložbe. Tuji državljani s stalnim prebivališčem v tujini, tuje pravne osebe in družbe, v katerih tuja udeležba zagotavlja večino pri sprejemanju odločitev ali lahko prepreči sprejetje odločitev, lahko z dovoljenjem pridobijo pravice do lastnine nad nepremičninami na posebnih geografskih območjih, ki jih določi ministrski svet. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
SI: Pravne osebe, ustanovljene v Republiki Sloveniji ob udeležbi tujega kapitala, lahko pridobijo nepremičnine na ozemlju Republike Slovenije. Podružnice (5), ki jih v Republiki Sloveniji ustanovijo tuje osebe, lahko pridobijo le tiste nepremičnine, razen zemljišč, ki so potrebne za izvajanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene. Za lastništvo nepremičnin v 10-kilometrskem obmejnem pasu potrebujejo družbe, v katerih večina kapitala in glasovalne pravice posredno ali neposredno pripadajo pravnim osebam ali državljanom druge članice, posebno dovoljenje. SK: Jih ni, razen za zemljišče (za načina 3 in 4). |
IE: Domače ali tuje družbe ali tuji državljani potrebujejo za pridobitev kakršnih koli koristi iz zemljiške posesti na Irskem predhodno pisno dovoljenje komisije za zemljišča. Če je takšno zemljišče namenjeno industrijski rabi (razen kmetijstvu), se ta zahteva ob predložitvi ustreznega potrdila, ki ga v ta namen izda minister za podjetništvo in zaposlovanje, opusti. Ta zakon ne velja za mestna zemljišča. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
CZ: Omejitve pri pridobitvi nepremičnin za tuje fizične in pravne osebe. Tuji subjekti lahko nepremičnine pridobijo z ustanovitvijo čeških pravnih oseb ali udeležbo v skupnih podjetjih. Tuji subjekti lahko zemljišče pridobijo z dovoljenjem. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
HU: Brez obvez za pridobitev nepremičnin s strani tujih fizičnih oseb. LV: Brez obvez za pridobitev zemljišča s strani pravnih oseb. Čas zakupa zemljišča ne presega dovoljenih 99 let. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
PL: Za pridobitev nepremičnin, posredno ali neposredno, s strani tujcev in tujih fizičnih oseb, je potrebno dovoljenje. SK: Omejitve pri pridobitvi nepremičnin za tuje fizične in pravne osebe. Tuji subjekti lahko nepremičnine pridobijo z ustanovitvijo slovaških pravnih oseb ali udeležbo v skupnih podjetjih. Tuji subjekti lahko zemljišče pridobijo z dovoljenjem (za načina 3 in 4). |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
IT: Ni obvez za nakup nepremičnin. FI (Alandski otoki): Omejitve pravice fizičnih oseb brez regionalnega državljanstva na Alandskih otokih in pravice pravnih oseb do pridobitve in lastništva nepremičnin na Alandskih otokih brez dovoljenja pristojnih organov otokov. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
FI (Alandski otoki): Omejitve pravice do ustanavljanja in pravice do opravljanja storitev brez dovoljenja pristojnih organov Alandskih otokov za fizične osebe, ki nimajo regionalnega državljanstva Alandskih otokov, in za pravne osebe. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Naložbe: FR: Za tuje nakupe, ki presegajo 33,33 odstotka delnic ali glasovalnih pravic v obstoječem francoskem podjetju ali 20 odstotkov v francoskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, velja naslednji predpis:
FR: Tuja udeležba v na novo privatiziranih družbah se lahko omeji na različne zneske javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer te zneske določi francoska vlada za vsak primer posebej. |
Naložbe: BG: Tuje naložbe se evidentirajo pri ministrstvu za finance samo v statistične in obdavčitvene namene. Tuja oseba ali družba, v kateri ima tuja udeležba večino pri sprejemanju odločitev ali lahko prepreči sprejetje odločitev, neposredno ali prek drugih podjetij s tujo udeležbo, mora pridobiti dovoljenje za:
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
ES: Za naložbe tujih vlad in oseb javnega prava (ki kažejo, da ima takšna oseba poleg gospodarskih tudi negospodarske interese) v Španiji, ki so neposredne ali prek podjetij ali drugih oseb, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujih vlad, je potrebno predhodno dovoljenje vlade. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
PT: Tuja udeležba v na novo privatiziranih družbah se lahko omeji na različno količino javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer to količino določi portugalska vlada za vsak primer posebej. IT: Na novo privatiziranim podjetjem se lahko dodelijo ali ohranijo izključne pravice. Glasovalne pravice v na novo lastninjenih družbah so lahko v nekaterih primerih omejene. Za obdobje petih let se lahko za pridobitev velikega deleža delnic družb, ki delujejo na področju obrambe, prevoznih storitev, telekomunikacij in energetike, zahteva soglasje Ministrstva za finance. |
Glede bančništva in zavarovalništva iz točk (ii) in (iv) so merila za odobritev ali dovoljenje razumna in v skladu z obveznostjo iz členov XVI in XVII GATS. CY: Osebe s tujo udeležbo morajo plačati znesek, sorazmeren z njihovimi finančnimi zahtevami, nerezidenti pa morajo plačevati prispevke prek uvoza deviznih sredstev. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FR: Za vzpostavitev nekaterih (6) komercialnih, industrijskih ali obrtnih dejavnostih je potrebno dovoljenje, če generalni direktor nima dovoljenja za stalno bivanje. |
V primeru, ko udeležba nerezidenta preseže 24 %, je treba povečati vso dodatno financiranje za obratni kapital iz lokalnih in tujih virov sorazmerno z udeležbo rezidentov in nerezidentov pri lastniškem kapitalu pravne osebe. V primeru podružnic tujih podjetij morajo vsa sredstva za začetne investicije zagotoviti tuji viri. Izposojanje od lokalih virov je dovoljeno le po začetnem izvajanju projekta za financiranje obratnega kapitala. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
HU: Brez obvez za nakup državne lastnine. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
LT: Vlaganje v organizacijo loterij je v skladu z Zakonom o tujih kapitalskih investicijah prepovedano. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
MT: Za podjetja z udeležbo pravnih ali fizičnih nerezidentov veljajo iste kapitalske zahteve kot za podjetja v celoti v lasti rezidentov, kot sledi: podjetje v zasebni lasti – Lm500 (z najmanj 20 % plačanega kapitala); javno podjetje – Lm20000 (z najmanj 25 % plačanega kapitala). Delež nerezidentov mora biti plačan s sredstvi iz tujine. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
CY: Za sodelovanje nerezidentov s pravnimi osebami ali mešanimi družbami na Cipru je potrebno dovoljenje centralne banke. Udeležba tujcev v vseh sektorjih ali podsektorjih s seznama obvez je običajno omejena na 49 odstotkov. Odločitev organov o odobritvi dovoljenj za tujo udeležbo temelji na preverjanju gospodarskih potreb, za katerega se na splošno uporabljajo naslednja merila:
V izjemnih primerih, kjer predlagana naložba dodobra zadosti večini meril preverjanja gospodarskih potreb, se lahko odobri dovoljenje za tuje sodelovanje, ki presega 49 %. V javnih podjetjih dovoljeni delež udeležbe tujega kapitala navadno znaša do 30 odstotkov. V vzajemnih skladih znaša dovoljeni delež tujega lastništva 40 odstotkov. Pravne osebe morajo biti registrirane v skladu s pravom družb. Ta zakon določa, da mora podjetje, ki želi ustanoviti podjetje ali pisarno na Cipru, to registrirati kot tujo podružnico. Za registracijo je v skladu z zakonom o deviznem nadzoru potrebna predhodna odobritev centralne banke. Takšna odobritev je odvisna od trenutne politike do tujih naložb, predlaganih dejavnosti pravne osebe na Cipru in splošnih meril za naložbe, ki so predvidena zgoraj. HU: Brez obvez za nakup državne lastnine. MT: Zakon o gospodarskih družbah (Cap. 386) ureja ponudbo storitev s strani nerezidentov z registracijo lokalnega podjetja, prav tako pa velja tudi zakon o zunanjih transakcijah (Cap. 233), ki ureja izdajo, pridobitev, prodajo in odkup vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi Malte. PL: Dovoljenje za ustanovitev podjetja z deležem tujega kapitala je potrebno v primeru:
SI: Za finančne storitve izda dovoljenje organ, naveden v obvezah posameznih sektorjev, in v skladu s pogoji obvez posameznih sektorjev. Ni omejitev za ustanovitev novih podjetij („greenfield“ naložbe). |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
Subvencije Upravičenost do subvencij iz Skupnosti ali držav članic je lahko omejena na pravne osebe, ustanovljene na ozemlju države članice ali na njenem določenem ožjem zemljepisnem območju. Brez obvez za subvencije, namenjene za raziskave in razvoj. Brez obvez za podružnice, ki so jih v državi članici ustanovile družbe zunaj Skupnosti. Ponudba storitve ali njeno subvencioniranje v javnem sektorju ni kršitev te obveze. Obveze, sprejete na tem seznamu, od Skupnosti ali držav članic ne zahtevajo, da ponujajo subvencije za storitve, ki se zagotavljajo s kraja zunaj njenega ozemlja. Če so kakršne koli subvencije na voljo fizičnim osebam, je lahko njihova razpoložljivost omejena na državljane države članice. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Devizni režim (11) |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
(1), (2), (3), (4) BG: Za plačila in prenose v tujino je potrebna odobritev Bolgarske narodne banke, kadar so povezana z naložbami in državnimi posojili ali posojili, za katere jamči država (12). |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
(1), (2) SK: V zvezi s tekočimi plačili je omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
V zvezi s kapitalskimi plačili je za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakup tujih vrednostnih papirjev potrebno dovoljenje za devizno poslovanje. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Storitve v zvezi z uporabo jedrske energije v miroljubne namene (1), (2), (3), (4) BG: Brez obvez za storitve v zvezi z raziskovanjem, pridobivanjem in predelavo snovi za fizijo in fuzijo ali snovi, iz katerih se te pridobivajo, ter trgovanjem z njimi, vzdrževanjem in popravilom opreme in sistemov v obratih za proizvodnjo jedrske energije, prevozom teh snovi in odpadnih snovi iz njihove predelave, ter uporabo ionizirajočega sevanja, in za vse druge storitve v zvezi z uporabo jedrske energije v miroljubne namene (vključno z inženirskimi storitvami in storitvami svetovanja ter storitvami v zvezi s programsko opremo itd.). |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Privatizacija (13)
|
Privatizacija
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
Direktive Skupnosti o medsebojnem priznavanju diplom se ne uporabljajo za državljane tretjih držav. Priznavanje diplom, ki se zahtevajo za izvajanje zakonsko urejenih poklicnih storitev s strani državljanov nečlanic Skupnosti, ostaja v pristojnosti posameznih držav članic, razen če zakonodaja Skupnosti določa drugače. Pravica do izvajanja zakonsko urejenih poklicnih storitev v eni od držav članic ne zagotavlja pravice do njihovega izvajanja v drugi državi članici. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
BG: Število premeščencev ne sme preseči 10 odstotkov povprečnega letnega števila bolgarskih državljanov, zaposlenih v zadevni bolgarski pravni osebi (v podjetjih z do 100 zaposlenimi lahko z odobritvijo število premeščencev znotraj podjetja preseže 10 odstotkov). |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
Zahteve glede stalnega prebivališča AT: Generalni direktorji podružnic in pravne osebe morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji; fizične osebe, ki so v pravni osebi ali podružnici odgovorne za spoštovanje avstrijskega Zakona o trgovini, morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji. MT: Predpisi o priseljevanju na podlagi zakona o priseljevanju (Cap. 217) urejajo listine in dovoljenja o stalnem prebivališču. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
RO: Fizične osebe na vodstvenih položajih so osebe z ustrezno visokošolsko izobrazbo, ki imajo znotraj organizacije nalogo upravljanja te organizacije ali enega od njenih oddelkov ali delov. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
RO: Fizične osebe na strokovnih delovnih mestih so osebe, ki imajo univerzitetno izobrazbo, specializirano za to delovno mesto. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FR: Če generalni direktor industrijske, komercialne ali obrtne dejavnosti (17) nima dovoljenja za stalno bivanje, mora imeti posebno dovoljenje. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: Dostop do industrijskih, komercialnih in obrtniških dejavnosti je predmet dovoljenja za bivanje in posebnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
A. Zavarovanje in z njim povezane storitve
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) prevzame dodatne obveze, ki so v Prilogi „Dodatne obveze dela ES“. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Republiki Bolgariji. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez za sheme zavarovanja depozitov in podobne sheme za nadomestilo ter sheme obveznega zavarovanja. Brez obvez za storitve pozavarovanja in retrocesije, ki niso storitve življenjskega in neživljenjskega pozavarovanja. BG: Brez obvez za zavarovalniško posredovanje in pomožne zavarovalniške storitve, npr. svetovanje, aktuarske storitve, ocenjevanje tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov. |
Brez obvez za storitve pozavarovanja in retrocesije, ki niso storitve življenjskega in neživljenjskega pozavarovanja. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
CZ: Jih ni, razen da: Tuji ponudniki finančnih storitev lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Češkem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek podružnic z registriranim sedežem na Češkem, v skladu s pogoji zakona o zavarovalništvu. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Ponudniki zavarovalniških storitev morajo biti prisotni na trgu in imeti dovoljenje:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Posrednik potrebuje dovoljenje, če namerava izvajati posredniške dejavnosti za podružnico, ki ima registriran sedež na Češkem. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti. DK: Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalnicami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalnic z dovoljenjem, ki izhaja iz danske zakonodaje ali ki ga izdajo pristojni danski organi. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Nemčiji. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
DE: Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v zvezi z mednarodnim prevozom v Nemčiji samo s podružnico, ki ima sedež v Nemčiji. IT: Brez obvez za poklic aktuarja. FI: Samo zavarovatelji s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru ali s podružnico na Finskem lahko nudijo zavarovalniške storitve, navedene v pododstavku 3(a) Dogovora. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FI: Za zagotavljanje storitev zavarovalnih posrednikov je pogoj stalni kraj poslovanja v Evropskem gospodarskem prostoru. FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti. Ta pridržek se ne uporablja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo. SK: Tržna prisotnost je potrebna za zagotavljanje storitev:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja je dovoljeno samo prek ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če tuji ponudnik storitev in švedska zavarovalnica pripadata isti skupini družb ali imata sklenjen sporazum o sodelovanju. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
BG: Za storitve življenjskih zavarovanj, storitve pokojninskih skladov in storitve neživljenjskih zavarovanj (razen shem zavarovanja pologov in podobnih shem za nadomestilo ter shem obveznega zavarovanja (21)): bolgarske fizične in pravne osebe ter tujci, ki izvajajo poslovne dejavnosti na ozemlju Republike Bolgarije, lahko sklepajo zavarovalne pogodbe v zvezi s svojo dejavnostjo v Bolgariji samo s ponudniki, ki imajo dovoljenje za izvajanje zavarovalne dejavnosti v Bolgariji. Nadomestilo iz zavarovanja, ki izhaja iz teh pogodb, se izplača v Bolgariji. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
BG: Brez obvez za sheme zavarovanja depozitov in podobne sheme za nadomestilo ter sheme obveznega zavarovanja. BG: Brez obvez za storitve pozavarovanja in retrocesije, posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve, npr. svetovanje, aktuarske storitve, ocenjevanje tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
CZ: Jih ni, razen da: spodaj navedene zavarovalniške storitve niso na voljo v tujini:
DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
DK: Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalnicami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalnic z dovoljenjem, ki izhaja iz danske zakonodaje ali ki ga izdajo pristojni danski organi. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Nemčiji. DE: Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v zvezi z mednarodnim prevozom v Nemčiji samo s podružnico, ki ima sedež v Nemčiji. FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti. IT: Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti. Ta pridržek se ne uporablja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
SK: Nakup zavarovalniških storitev, zajetih v načinu (1), razen zgoraj omenjenega zavarovanja v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost, v tujini ni mogoč. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
BG: Za storitve življenjskih zavarovanj, storitve pokojninskih skladov in storitve neživljenjskih zavarovanj (razen zavarovanj pologov in podobnih shem nadomestil ter shem obveznega zavarovanja (23)): ponudniki zavarovalnih storitev ne morejo hkrati zagotavljati storitev življenjskega zavarovanja in storitev neživljenjskega zavarovanja. Tujci lahko zagotavljajo storitve zavarovanja samo s sodelovanjem v bolgarskih zavarovalniških družbah brez omejitev kapitalske udeležbe in neposredno prek podružnice z registriranim sedežem v Republiki Bolgariji. Za ustanovitev podružnic tujih zavarovalnic je potrebno dovoljenje komisije za finančni nadzor. Tuji zavarovatelj mora za ustanovitev podružnice v Bolgariji, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, v matični državi za opravljanje istih razredov zavarovanja imeti dovoljenje vsaj pet let. Podružnice tujih zavarovalniških družb morajo ustrezati naslednjim zahtevam: zahtevam posebnega jamstva in depozita, ločene kapitalizacije in lokalizacije sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve, v Republiki Bolgariji. |
BG: Brez obvez za sheme zavarovanja depozitov in podobne sheme za nadomestilo ter sheme obveznega zavarovanja. BG: Brez obvez za storitve, ki niso storitve življenjskega in neživljenjskega pozavarovanja. Življenjsko in neživljenjsko zavarovanje: pozavarovalna sredstva, pridobljena na podlagi pozavarovalnih pogodb in iz lastnega kapitala, se morajo naložiti v Republiki Bolgariji in se lahko prenesejo v tujino le na podlagi dovoljenja komisije za finančni nadzor. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Republiki Bolgariji. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice. BG: Brez obvez za sheme zavarovanja depozitov in podobne sheme za nadomestilo ter sheme obveznega zavarovanja. BG: Brez obvez za storitve pozavarovanja in retrocesije, ki niso storitve življenjskega in neživljenjskega pozavarovanja. Ponudniki zavarovalnih storitev ne morejo hkrati zagotavljati storitev življenjskega in neživljenjskega pozavarovanja. Tujci lahko zagotavljajo storitve zavarovanja samo s sodelovanjem v bolgarskih zavarovalnicah brez omejitev kapitalske udeležbe. Tuje družbe za pozavarovanje lahko zagotavljajo storitve neposrednega pozavarovanja prek podružnice z registriranim sedežem v Bolgariji. Za ustanovitev podružnic tujih zavarovalnic je potrebno dovoljenje komisije za finančni nadzor. |
Tuji izvajalci storitev ne morejo skleniti pozavarovanja z lokalnimi fizičnimi in pravnimi osebami prek posrednikov. SK: Večina članov upravnega odbora zavarovalnice mora prebivati na Slovaškem. SE: Za družbe za neživljenjsko zavarovanje, ki niso registrirane na Švedskem in poslujejo na Švedskem se, namesto obdavčitve glede na neto rezultat, uporablja obdavčitev, ki temelji na dohodku od premij neposrednega zavarovanja. SE: Ustanovitelj zavarovalniške družbe je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru ali pravna oseba, registrirana v Evropskem gospodarskem prostoru. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
BG: Za zavarovalniško posredovanje in pomožne zavarovalniške storitve, npr. svetovanje, aktuarske storitve, ocenjevanje tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov. Posredniške dejavnosti lahko izvajajo le trgovske družbe, ki so registrirane v Republiki Bolgariji v skladu s trgovinskim pravom in imajo dovoljenje komisije za finančni nadzor. Pomožne zavarovalniške storitve morajo biti povezane z zavarovanjem. Brez obvez za aktuarske storitve. CZ: Jih ni, razen: Tuji ponudniki finančnih storitev lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Češkem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek podružnic z registriranim sedežem na Češkem, v skladu s pogoji zakona o zavarovalništvu. Ponudniki zavarovalniških storitev morajo biti prisotni na trgu in imeti dovoljenje:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Posrednik potrebuje dovoljenje, če namerava izvajati posredniške dejavnosti za podružnico, ki ima registriran sedež na Češkem. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FI: Glavni direktor, vsaj en revizor in najmanj polovica ustanoviteljev in članov upravnega odbora ter nadzornega odbora zavarovalniške družbe ima stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru, razen če Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje prizna izjemo. FI: Tuji zavarovatelji ne morejo dobiti dovoljenja na Finskem kot podružnica za izvajanje zakonskega socialnega zavarovanja (zakonsko pokojninsko zavarovanje, zakonsko nezgodno zavarovanje). |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FR: Za ustanavljanje podružnic se zahteva posebno dovoljenje za predstavnika podružnice. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
EL: Pravica do ustanavljanja ne vključuje ustanavljanja predstavništev ali druge stalne navzočnosti zavarovalnic, razen če so taka podjetja ustanovljena kot agencije, podružnice ali sedeži. IT: Dostop do poklica aktuarja je omejen samo na fizične osebe. Poklicna združenja (neregistrirana), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: Dovoljenje za ustanavljanje podružnic je na zadnji stopnji pogojeno z oceno nadzornih organov. IE: Pravica do ustanavljanja ne pokriva ustanavljanja predstavniških podjetij. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
SK: Za izvajanje zavarovalniških storitev je potrebno dovoljenje. Tuji državljani lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Slovaškem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek hčerinskih podjetij z registriranim sedežem na Slovaškem v skladu s pogoji prava o zavarovanju. Zavarovalno poslovanje pomeni zavarovalne dejavnosti skupaj s posredniškimi in pozavarovalnimi dejavnostmi. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Posredniške dejavnosti, katerih namen je sklenitev zavarovalne pogodbe med tretjo stranko in zavarovalnico, lahko opravljajo fizične ali pravne osebe, ki prebivajo na Slovaškem, za dobro zavarovalnice pa morajo imeti dovoljenje organa za nadzor zavarovalnic. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Posredniška pogodba, katere namen je sklenitev zavarovalniške pogodbe tretje stranke z zavarovalnico, je lahko sklenjena s strani domače ali tuje zavarovalniške družbe, potem ko organ za nadzor zavarovalnic izda dovoljenje. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Finančni viri določenih zavarovalnih skladov upraviteljev zavarovanja z dovoljenjem, ki izvirajo od imetnikov zavarovalnih ali pozavarovalnih polic s prebivališčem ali registriranim sedežem na Slovaškem, morajo biti položeni v rezidenčni banki na Slovaškem in se ne morejo prenesti v tujino. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
SE: Podjetja za zavarovalno posredništvo, ki niso registrirana na Švedskem, lahko ustanovijo tržno prisotnost samo s podružnico. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B. Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) prevzame dodatne obveze, ki so v Prilogi „Dodatne obveze dela ES“. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
CZ: Brez obvez za trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji in ostalimi prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva. Jih ni, razen: samo banke, ustanovljene na Češkem, in podružnice tujih bank z ustreznim dovoljenjem lahko:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Češka narodna banka ali Ministrstvo za finance, je potrebno v primeru čeških rezidentov, razen bank, za:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IE: Za zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja v zvezi z investicijami je potrebno (I) dovoljenje na Irskem, ki ponavadi zahteva, da je oseba registrirana ali je partnerska družba ali pa samostojni trgovec, ki mora imeti sedež/registrirani sedež na Irskem (v nekaterih primerih dovoljenje ni potrebno, npr. če ponudnik storitev iz tretje države nima tržne prisotnosti na Irskem in storitev ne izvaja za posameznike), ali (II) dovoljenje v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
SK: Brez obvez za trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji in ostalimi prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Jih ni, razen:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
CZ: Brez obvez za upravljanje s sredstvi. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Jih ni, razen: samo banke, ustanovljene na Češkem, in podružnice tujih bank z ustreznim dovoljenjem lahko:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Češka narodna banka ali Ministrstvo za finance, je potrebno v primeru čeških rezidentov, razen bank, za:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FI: Plačila vladnih subjektov (izdatki) se prenesejo prek Sampo Bank Ltd. Izjeme pri izpolnjevanju te zahteve se lahko priznajo v primeru posebnega razloga, ki ga določi Ministrstvo za finance. SK: Brez obvez za upravljanje s sredstvi. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Jih ni, razen:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
BG: Za bančne storitve, kakor je navedeno spodaj:
tuje banke, ki se ustanavljajo v Republiki Bolgariji, morajo imeti ustrezno dovoljenje v okviru svojega nacionalnega prava in ne smejo imeti prepovedi opravljanja bančnih dejavnosti v svoji matični državi in v državah, v katerih delujejo. Brez obvez za „caisses populaires“. |
BG: Za druge finančne storitve, kakor je navedeno spodaj:
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Za neposredno ali posredno pridobitev delnic, ki predstavljajo pet odstotkov ali več glasovalnih pravic ustanovljene banke, je potrebno dovoljenje Bolgarske narodne banke. |
SE: Ustanovitelj bančne družbe je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru ali tuja banka. Ustanovitelj hranilnice je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Merila za dovoljenje so previdnostna in skladna z obveznostmi iz členov XVI in XVII GATS. Da banka neposredno ali posredno pridobi delež v nefinančnem podjetju, je potrebno dovoljenje Bolgarske narodne banke, kadar znaša ta delež več kot 10 odstotkov kapitala tega podjetja. Status izključnega ponudnika storitev se lahko dodeli za depozitne storitve in storitve prenosa denarja, ki se zagotavljajo javnim ustanovam, financiranim iz proračuna. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Izvršni direktorji upravnih organov, ki delujejo v imenu in za potrebe banke, morajo imeti stalno prebivališče. BG: Za druge finančne storitve, kakor je navedeno spodaj:
z obvezo za posrednike investicij, investicijske družbe in borze, ustanovljene v obliki delniških družb, z dovoljenjem komisije za finančni nadzor (KFN). Odobritev ustreznega dovoljenja je povezano z zahtevami upravljanja in tehničnimi zahtevami ter z zahtevami, povezanimi z zaščito investitorjev. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Borza JSC: Pogoji za minimalni kapital (100 000 BGN); ne manj kot 2/3 kapitala, porazdeljenega med finančne institucije (zavarovalnice, finančne hiše, posrednike investicij); petodstotna omejitev kapitala borze za neposredno ali posredno udeležbo delničarja. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Posredniki investicij: Jih ni za investicijske posredne dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju Republike Bolgarije, razen če komisija za finančni nadzor dovoli drugače. Pogoj za članstvo na borzi za trgovanje z vrednostnimi papirji na borzi. Članstvo za posrednika investicij je v Bolgariji omejeno na samo eno borzo. Investicijske družbe: Investicijska družba ne izvaja dejavnosti banke, zavarovalnice ali posrednika investicij. BG: Za zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelave finančnih podatkov in z njimi povezane programske opreme s strani ponudnikov drugih finančnih storitev in storitev finančnega svetovanja: jih ni, razen kot je določeno v točki (1) zgoraj. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
CZ: Jih ni, razen: Bančne storitve lahko izvajajo samo češke banke ali podružnice tujih bank, ki imajo dovoljenje Češke narodne banke in sporazum z Ministrstvom za finance. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Hipotečna posojila lahko dajejo le češke banke. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Banke so lahko ustanovljene le v obliki delniških družb. Za nakup delnic obstoječih bank je potrebno predhodno dovoljenje češke narodne banke. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Z vrednostnimi papirji se lahko javno trguje, če je izdano ustrezno dovoljenje in odobren prospekt, ki opredeljuje varnost. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Za ustanovitev in dejavnosti trgovcev z vrednostnimi papirji, borznih posrednikov, borze ali organizatorjev prostega trga (OTC), investicijskih družb in investicijskih skladov je potrebno dovoljenje organov, ki je povezano z usposobljenostjo, poštenostjo, upravljanjem in materialnimi zahtevami. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Storitve poravnav in obračunov za vse mogoče načine plačila spremlja in pregleduje Češka narodna banka ter tako zagotavlja gladko in ekonomično poslovanje. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
DK: Finančne ustanove lahko sodelujejo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Kobenhavenski borzi samo s podružnicami, registriranimi na Danskem. FI: Vsaj polovica ustanoviteljev, članov upravnega odbora, nadzornega odbora in delegatov, generalni direktor, pooblaščeni zastopnik podjetja in oseba, pooblaščena za podpisovanje v imenu kreditne ustanove, morajo imeti stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru, razen če Ministrstvo za finance prizna izjemo. Vsaj en revizor ima prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FI: Borzni posrednik (posameznik) na borzi izvedenih vrednostnih papirjev ima stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru. Izjeme pri izpolnjevanju te zahteve se lahko priznajo pod pogoji, ki jih določi Ministrstvo za finance. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FI: Plačila vladnih subjektov (izdatki) se prenesejo prek Sampo Bank Ltd. Izjeme pri izpolnjevanju te zahteve se lahko priznajo v primeru posebnega razloga, ki ga določi Ministrstvo za finance. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
EL: Za ustanovitev in dejavnosti podružnic se mora uvoziti minimalni znesek tuje valute, ki se pretvori v EUR in shrani v Grčiji, dokler tuja banka posluje v Grčiji:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: Pri zagotavljanju prodaje od vrat do vrat morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev s stalnim prebivališčem na ozemlju države članice Evropskih skupnosti. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: Predstavništva tujih posrednikov ne smejo opravljati dejavnosti, katerih namen je zagotavljanje investicijskih storitev. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: Klirinške storitve, vključno s končno poravnavo, lahko izvajajo samo pravilno pooblaščene osebe pod nadzorom Banke Italije v dogovoru z Nacionalno komisijo za družbe in borzo (CONSOB). |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: Javno ponudbo vrednostnih papirjev lahko izdajo samo pravilno pooblaščene osebe. IT: Centralizirane depozitne, skrbniške in administrativne storitve lahko zagotavljajo samo pravilno pooblaščene osebe pod nadzorom Nacionalne komisije za družbe in borzo (CONSOB) v dogovoru z Banko Italije. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: V primeru kolektivnih naložbenih shem, ki niso harmonizirani KNPVP po Direktivi 85/611/EGS, mora biti skrbnik/depozitar registriran v Italiji ali v drugi državi članici Evropske skupnosti, pri čemer je ustanovljen prek podružnice v Italiji. Samo banke, zavarovalnice, investicijske družbe za vrednostne papirje, ki imajo svoj glavni sedež v Evropski skupnosti, lahko izvajajo dejavnosti upravljanja s sredstvi pokojninskih skladov. Družbe za upravljanje (zaprti naložbeni skladi in nepremičninski skladi) morajo biti prav tako registrirane v Italiji. IE: V primeru kolektivnih naložbenih shem, ki so ustanovljene kot skupni investicijski skladi in družbe s spremenljivim kapitalom (razen kolektivnih naložbenih podjemov, ki vlagajo v prenosljive vrednostne papirje, UCITS), morajo biti skrbnik/depozitar in družba za upravljanje registrirani na Irskem ali v drugi državi članici Skupnosti. V primeru investicijskih komanditnih družb mora biti vsaj en glavni partner registriran na Irskem. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IE: Oseba, ki želi postati član borze na Irskem, mora biti (I) pooblaščena na Irskem, za kar mora biti registrirana ali mora biti partnerska družba z glavnim/registriranim sedežem na Irskem, ali (II) biti pooblaščena v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah. IE: Za zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja v zvezi z investicijami se zahteva (I) pooblastilo na Irskem, ki ponavadi zahteva, da je oseba registrirana ali je partner ali pa je samostojni trgovec, ki mora imeti sedež/registrirani sedež na Irskem (nadzorni organ lahko pooblasti tudi podružnice oseb iz tretjih držav) ali (II) pooblastilo v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah. PT: Ustanovitev neskupnostnih bank je pogojena z dovoljenjem ministra za finance, ki ga izda glede na posamezen primer. Ustanovitev mora prispevati k povečanju učinkovitosti nacionalnega bančnega sistema ali imeti pomembne učinke na internacionalizacijo portugalskega gospodarstva. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
PT: Storitev v zvezi s tveganim kapitalom ne smejo zagotavljati podružnice družb za tvegani kapital, ki imajo svoj glavni sedež v državi nečlanici ES. Upravljanje pokojninskih skladov lahko zagotavljajo samo družbe, registrirane na Portugalskem, in zavarovalnice, ustanovljene na Portugalskem, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti življenjskega zavarovanja. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
SK: Bančne storitve lahko izvajajo samo slovaške banke ali podružnice tujih bank, ki imajo dovoljenje Narodne banke Slovaške in sporazum z Ministrstvom za finance. Odobritev dovoljenja temelji na proučitvi meril, ki so še posebej povezana z dotacijskim ustanovitvenim kapitalom (finančna moč), strokovno usposobljenostjo, poštenostjo in sposobnostjo upravljanja načrtovanih bančnih dejavnosti. Banke so pravni subjekti, registrirani na Slovaškem in ustanovljeni kot delniške družbe ali javne (državne) finančne ustanove. Nakup delnic, kjer gre za zanimanje za lastniški kapital obstoječe poslovne banke in presega določeno omejitev, je pogojen s predhodnim dovoljenjem Narodne banke Slovaške. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Investicijske storitve na Slovaškem lahko izvajajo banke, investicijske družbe, investicijski skladi in posredniki vrednostnih papirjev, katerih pravna oblika je delniška družba z zakonsko določenim lastniškim kapitalom. Tuja investicijska družba ali investicijski sklad mora dobiti dovoljenje Ministrstva za finance za prodajo lastnih vrednostnih papirjev ali enot investicijskih certifikatov na ozemlju Slovaške, kot je določeno z zakonom. Za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance, pa naj gre za izdajo v državi ali v tujini. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Vrednostne papirje se sme izdati in z njimi trgovati le, ko Ministrstvo za finance odobri dovoljenje za javno trgovanje v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih. Za delovanje posrednika vrednostnih papirjev, borznega posrednika ali organizatorja prostega trga (OTC) je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance. Storitve poravnav in obračunov za vse možne načine plačila ureja Narodna banka Slovaške. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Storitve poravnav in obračunov, povezanih s spremembo fizične lastnine vrednostnih papirjev, so zabeležene na centru za varnostne papirje (hiša za obračun in poravnavo vrednostnih papirjev). Center za vrednostne papirje lahko izvaja le prenose znotraj lastniških računov lastnikov vrednostnih papirjev. Obračun in poravnava denarnih sredstev poteka prek bančne hiše za obračune in poravnave — (kjer je Narodna banka Slovaške glavni delničar) za borzo v Bratislavi, prek delniške družbe ali računa Jumbo v sistemu RM-System Slovaška. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
SE: Podjetja, ki niso registrirana na Švedskem, lahko ustanovijo tržno prisotnost s podružnico, banke pa tudi s predstavniškim podjetjem. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
II. 2. FINANČNE STORITVE — POSEBNE OBVEZE (drugi del) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
A. Zavarovanje in z njim povezane storitve
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Neživljenjsko zavarovanje (skupaj s posredništvom): Zavarovatelji na Cipru ne smejo izvajati storitev neživljenjskega zavarovanja (razen pomorskega, letalskega in tranzitnega), če nimajo dovoljenja, ki ga v skladu z zakoni o zavarovalnicah izda glavni zavarovalniški nadzornik. |
PL: Brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini. RO: Brez obvez, razen za pozavarovanje in retrocesijo. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pozavarovanje in retrocesija (skupaj s posredništvom): Tuji zavarovatelji, ki imajo dovoljenje glavnega zavarovalniškega nadzornika (na podlagi meril varnega poslovanja) lahko izvajajo storitve pozavarovanja in retrocesije za zavarovalnice, ki so registrirane in licencirane na Cipru. Pomožne zavarovalniške storitve: Jih ni. EE: Jih ni. |
SI: Storitve pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalniške storitve. Jih ni. Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja) ter pozavarovanje in retrocesija: Brez obvez. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
HR: Brez obvez za neposredno zavarovanje in posredniške storitve neposrednih zavarovanj, razen za
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
LV: Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje in posredovanje zavarovanja: Brez obvez. Pozavarovanje in retrocesija ter pomožne zavarovalniške storitve: Jih ni. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
LT: Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega in letalskega zavarovanja) ter posredovanje zavarovanja: Brez obvez. Pomorsko in letalsko zavarovanje, pozavarovanje in retrocesija ter pomožne zavarovalniške storitve: Jih ni. MT: Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje, pozavarovanje in retrocesija ter posredovanje zavarovanja: Jih ni. Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje (razen za pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje), pozavarovanje in retrocesija (razen za pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje) ter pomožne bančne storitve: Brez obvez. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
PL: Brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
RO: Življenjsko in neživljenjsko zavarovanje ter pomožne zavarovalniške storitve: Brez obvez. Pozavarovanje in retrocesija: Pozavarovanje na mednarodnem trgu je dovoljeno samo, če pozavarovanje tveganja na domačem trgu ni možno. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
SI: Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje: Zavarovalniške dejavnosti, ki jih izvajajo vzajemne zavarovalniške institucije, so omejene na podjetja, ustanovljena v Sloveniji. Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja), pozavarovanje in retrocesija, posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve: Brez obvez. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Življenjsko zavarovanje in neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja): Brez obvez. Pozavarovanje in retrocesija: Pozavarovalne družbe v Sloveniji imajo prednost pri zbiranju zavarovalnih premij. Življenjsko zavarovanje in neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja): Brez obvez. Če ta podjetja ne morejo izenačiti vseh tveganj, so lahko ta pozavarovana in retrocesirana v tujini. (Jih ni po sprejetju novega zakona o zavarovalnicah). |
Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve. Jih ni. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Nobeden od zavarovateljev ne more delovati na Cipru ali s Cipra, razen če ima dovoljenje, ki ga na podlagi prava o zavarovalnicah izda glavni zavarovalniški nadzornik. Tuje zavarovalnice lahko na Cipru delujejo z ustanovitvijo podružnice ali agencije. Da lahko tuji zavarovatelj ustanovi podružnico ali agencijo, mora imeti predhodno dovoljenje za delovanje v matični državi. Za sodelovanje nerezidentov z zavarovalnicami, registriranimi na Cipru, je potrebno predhodno dovoljenje Centralne banke. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Pozavarovanje in retrocesija (skupaj s posredništvom): Na Cipru družbe ne morejo delovati kot pozavarovatelji, razen če imajo dovoljenje glavnega zavarovalniškega nadzornika. Nerezidenti lahko v družbe za pozavarovanje investirajo le s predhodnim dovoljenjem Centralne banke. Delež tuje udeležbe v kapitalu lokalnih družb za pozavarovanje je določen za vsak primer posebej. Zaenkrat ni lokalnih družb za pozavarovanje. Pomožne zavarovalniške storitve: Jih ni. EE, HR, LV, LT: Jih ni. PL: za ustanovitev delniške družbe ali podružnice je potrebno predhodno dovoljenje. V tujino se ne sme investirati več kot 5 % zavarovalniških skladov. Oseba, ki se ukvarja z dejavnostjo posredovanja zavarovanja, mora imeti dovoljenje. Posredniki zavarovanja morajo biti ustanovljeni lokalno. RO: Življenjsko zavarovanje: Ustanovitev družb s tujo udeležbo je dovoljena samo v partnerstvu z romunskimi pravnimi ali fizičnimi osebami. Predstavniki tujih družb in združenj tujih zavarovateljev lahko sklepajo pogodbe o zavarovanjih samo s tujimi pravnimi in fizičnimi osebami. Neživljenjsko zavarovanje: Ustanovitev družb in agencij za posredovanje s tujo udeležbo je dovoljena samo v partnerstvu z romunsko pravno ali fizično osebo. Predstavniki tujih zavarovalnic in združenj tujih zavarovateljev lahko sklepajo pogodbe o zavarovanjih samo s tujimi pravnimi in fizičnimi osebami ter za svoje blago. Pozavarovanje in retrocesija: Ustanovitev družb s tujo udeležbo je dovoljena samo v partnerstvu z romunskimi pravnimi ali fizičnimi osebami. Pomožne zavarovalniške storitve: Ustanovitev družb in agencij za posredovanje s tujo udeležbo je dovoljena samo v partnerstvu z romunsko pravno ali fizično osebo. Agencije za posredovanje ne smejo sklepati zavarovanj za tuje zavarovalnice z romunskimi pravnimi in fizičnimi osebami ali za njihovo blago. Predstavniki tujih zavarovalnic in združenj tujih zavarovateljev lahko sklepajo samo naslednje vrste pogodb o zavarovanju:
SI: Življenjsko in neživljenjsko zavarovanje: Za ustanovitev je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance. Tuje osebe lahko zavarovalnico ustanovijo samo v obliki mešane družbe z domačo osebo, kjer je udeležba tujih oseb omejena na 99 %. Omejitev največjega dovoljenega deleža tujega sodelovanja bo odpravljena s sprejetjem novega zakona o zavarovalnicah. Tujci lahko pridobijo ali povečajo delež v domači zavarovalnici s predhodnim dovoljenjem Ministrstva za finance. Ob izdaji dovoljenja ali odobritve za pridobitev delnic domačega zavarovalniškega podjetja Ministrstvo za finance upošteva naslednja merila:
Brez obvez za tujo udeležbo v zavarovalnicah, ki so v postopku privatizacije. Članstvo v vzajemni zavarovalniški ustanovi je omejeno na podjetja, ki so ustanovljena v Sloveniji, in na domače fizične osebe. Pozavarovanje in retrocesija: Tuja udeležba v družbi za pozavarovanje je omejena s kontrolnim deležem kapitala. (Jih ni, razen za podružnice po sprejetju novega zakona o zavarovalnicah). Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve. Za izvajanje storitev svetovanja in obravnavanja odškodninskih zahtevkov je potrebna registracija pravnega subjekta z dovoljenjem predsedstva zavarovalnice. Aktuarji in ocenjevalci škode lahko storitve izvajajo samo prek strokovne ustanove. Delovanje je omejeno z dejavnostmi pod točkami A(i) in (ii) tega seznama. |
SI: Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje ter pozavarovanje in retrocesija: Jih ni. Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve: za samostojne lastnike se zahteva prebivališče v Sloveniji. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Življenjsko in neživljenjsko zavarovanje, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalniške storitve: Brez obvez. Pozavarovanje in retrocesija: Brez obvez. Fizične osebe nimajo dovoljenja za opravljanje storitev pozavarovanja. EE, LV, LT, MT: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. |
Življenjsko in neživljenjsko zavarovanje, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalniške storitve: Jih ni. Pozavarovanje in retrocesija: Brez obvez. Fizične osebe nimajo dovoljenja za opravljanje storitev pozavarovanja. EE, LT, MT, SI: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
PL: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednje posebne omejitve: za posrednike zavarovanja se zahteva stalno prebivališče. |
LV, PL: Jih ni. RO: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) v oddelku horizontalnih obvez. Brez obvez za (ii). |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
RO: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) v oddelku horizontalnih obvez. Brez obvez za (ii). SI: Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje ter pozavarovanje in retrocesija: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve Brez obvez, kot je navedeno v (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez ter za aktuarje in ocenjevalce škode, za katere se zahteva stalno prebivališče in strokovni izpit, članstvo v Slovenskem aktuarskem društvu in aktivno znanje slovenščine. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B. Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
HR: Brez obvez, razen za posojila, finančne zakupe, opravljanje storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveznosti, denarno posredništvo, zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev, razen posredovanja. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
LV: Brez obvez, razen za: Podsektorji (xi) (xv) in (xvi): Jih ni. LT: Upravljanje pokojninskih skladov: Zahteva se tržna prisotnost. MT: Podsektorja (v) in (vi): Jih ni. Podsektor (xv): Brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih podatkov. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
PL: Brez obvez, razen za: Podsektor (xv): V primeru čezmejnega izvajanja teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. RO: Brez obvez, razen za: Podsektorji (v), (vi), (ix), (xii), (xv) in (xvi): Jih ni. Podsektor (viii): Dovoljeno samo prek rezidenčnih bank. SI: Jih ni za podsektorja (xv) in (xvi). |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Brez obvez, razen za kredite (posojila vseh vrst) ter garancije in obveznosti, ki jih od tujih kreditnih ustanov sprejmejo domače pravne osebe in samostojni podjetniki. (Pripomba: potrošniška posojila bodo prosta z začetkom veljave novega zakona o deviznem poslovanju.) Vsa zgoraj omenjena kreditna poslovanja morajo biti registrirana pri Banki Slovenije. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno, ko začne veljati nov zakon o bančništvu.) Tujci lahko tuje vrednostne papirje v prodajo ponudijo le prek domačih bank in borzno posredniškega podjetja. Člani slovenske borze morajo biti registrirani v Sloveniji. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
PL: Izvzeto je sodelovanje pri izdaji papirjev zakladnice. SI: Izvzeto je sodelovanje pri izdaji menic zakladnice.
|
PL: Brez obvez, razen za: Podsektor (xv): V primeru porabe teh storitev na tujem se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. Podsektor (xvi): Jih ni. RO: Brez obvez, razen za: Podsektorji (vi), (ix), (xii), (xv) in (xvi): Jih ni. Podsektorji (v), (viii) in (x) (e): Odprtje računov in koriščenje virov v tuji valuti v tujini s strani fizičnih ali pravnih romunskih oseb je dovoljeno samo na podlagi dovoljenja Narodne banke Romunije. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
SI: Jih ni za podsektorja (xv) in (xvi). Brez obvez, razen za kredite (posojila vseh vrst) ter garancije in obveznosti, ki jih od tujih kreditnih ustanov sprejmejo domače pravne osebe in samostojni podjetniki. (Pripomba: potrošniška posojila bodo prosta z začetkom veljave novega zakona o deviznem poslovanju.) Vsa zgoraj omenjena kreditna poslovanja morajo biti registrirana pri Banki Slovenije. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno, ko začne veljati nov zakon o bančništvu.) Pravni subjekti, ustanovljeni v Sloveniji, so lahko depozitarji sredstev investicijskih skladov. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
PL: Samo storitve upravljanja portfelja. RO: Samo upravljanje portfelja, storitve zaprtih investicijskih skladov, storitve odprtih investicijskih skladov in storitve skrbništva vrednostnih papirjev SI: Razen upravljanja pokojninskih skladov. |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
CY: Vsi podsektorji, razen podsektorja (x) (e). Za nove banke veljajo naslednje zahteve:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
RO: Samo storitve poravnav in kliringa za vrednostne papirje.
|
|
Podsektorja (xi) in (xiii): Vračanje investiranega kapitala in dobičkov nazaj v državo je v isti valuti kot začetna investicija. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
MT: Niso zavezani. PL: Svetovalne in druge pomožne finančne storitve samo v povezavi z dejavnostmi, ki so zavezane za Poljsko. |
LV: Podsektor (xi): Banka Latvije (centralna banka) je finančni agent za potrebe države na trgu zakladnih menic. Podsektor (xiii): Za upravljanje s sredstvi pokojninskih skladov poskrbi državni monopol. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
LT: Jih ni, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez „Bančne in druge finančne storitve“, in za: Podsektor (xiii): Mogoča je ustanovitev v obliki javnih delniških podjetij in zaprtih podjetij, ki jih je treba ustanoviti na zaprt način (vse prvotno izdane delnice pridobijo ustanovitelji). Za upravljanje s sredstvi je treba ustanoviti posebno upraviteljsko družbo. Samo družbe z registriranim sedežem v Litvi lahko delujejo kot depozitarji premoženja. V skladu z navedbami horizontalnih obvez v delu „Bančne in druge finančne storitve“. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
SI: Razen svetovalnega posredništva in drugih pomožnih finančnih storitev, ki so povezane s sodelovanjem pri izdaji menic zakladnice in upravljanjem sredstev pokojninskih skladov. |
MT: Brez obvez, razen za: Podsektorja (v) in (vi): Kreditne in druge finančne ustanove v tuji lasti lahko delujejo v obliki podružnice ali lokalnega hčerinskega podjetja. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
PL: Podsektorji (v), (vi), (viii) in (ix) (razen garancij in finančnih obveznosti državne blagajne): Ustanovitev banke je mogoča le v obliki delniške družbe ali pooblaščene podružnice. Zahteva se državljanstvo za nekatere bančne vodstvene delavce (vsaj enega). |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Podsektorji (x) (e), (xi) (razen udeležbe pri izdaji papirjev zakladnice), (xiii) (samo storitve upravljanja portfelja) in (xvi) (svetovanje in druge pomožne finančne storitve samo v zvezi z dejavnostmi, ki so zavezane za Poljsko): Ustanovitev je mogoča samo s predhodnim dovoljenjem in le v obliki delniške družbe ali podružnice tujega pravnega subjekta, ki opravlja storitve z vrednostnimi papirji. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Podsektor (xv): V primeru čezmejnega izvajanja in/ali porabe v tujini teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
RO: Podsektor (x) (e): Družba za vrednostne papirje mora biti romunska pravna oseba, ustanovljena kot delniška družba v skladu z romunskim pravom, katere izključni poslovni cilj je posredništvo z vrednostnimi papirji. Podsektor (xi): Družba za vrednostne papirje mora biti romunska pravna oseba, ustanovljena kot delniška družba v skladu z romunskim pravom, katere izključni poslovni cilj je posredništvo z vrednostnimi papirji. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Za vsako javno ponudbo vrednostnih papirjev je pred objavo njenih prospektov potrebno dovoljenje romunske nacionalne komisije za vrednostne papirje. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Podsektor (xiii): Družbe, ki izvajajo upravljanje s sredstvi (razen odprtih investicijskih skladov), morajo biti ustanovljene kot delniške družbe v skladu z romunskim pravom. Odprti investicijski skladi se morajo ustanoviti v skladu z romunskim pravom. SI: Jih ni za podsektorja (xv) in (xvi). Za ustanovitev kakršnih koli vrst bank je potrebno dovoljenje Banke Slovenije. Dovoljenje Banke Slovenije je prav tako potrebno, če želijo tujci postati delničarji bank ali pridobiti dodatne delnice bank (Pripomba: to določilo bo odpravljeno, ko začne veljati nov zakon o bančništvu). Z dovoljenjem Banke Slovenije lahko banke, hčerinska podjetja in podružnice tujih bank opravljajo vse ali omejene bančne storitve, odvisno od količine kapitala. Brez obvez za tujo udeležbo v bankah, ki so v postopku privatizacije. Podružnice tujih bank morajo biti registrirane v Sloveniji in biti pravne osebe. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno, ko začne veljati nov zakon o bančništvu.) Brez obvez za vse hipotekarne banke, varčevalne in posojilne ustanove. Brez obvez v zvezi z ustanovitvijo zasebnih pokojninskih skladov (neobvezni pokojninski skladi). Družbe za upravljanje so komercialna podjetja, katerih edini namen je upravljanje investicijskih skladov. Tuje osebe lahko neposredno ali posredno pridobijo največ do 20 odstotkov delnic ali glasovalnih pravic družb za upravljanje; za večji delež je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Pooblaščena (privatizacijska) investicijska družba je investicijska družba, katere edini namen je zbiranje lastniških certifikatov (kuponov) in prodaja delnic, ki so izdane v skladu z uredbami o lastninskem preoblikovanju. Pooblaščena družba za upravljanje je družba, katere edini namen je upravljanje pooblaščenih investicijskih družb. Tuje osebe lahko neposredno ali posredno pridobijo največ do 10 odstotkov delnic ali glasovalnih pravic pooblaščenih (privatizacijskih) družb upravljanje; za večji delež je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev s privoljenjem Ministrstva za gospodarstvo. Naložbe investicijskih skladov v vrednostne papirje tujih izdajateljev ne smejo preseči 10 odstotkov naložb investicijskih skladov. Ti vrednostni papirji kotirajo na tistih borzah, ki jih predhodno določi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Tujci lahko postanejo delničarji ali partnerji v borzno posredniškem podjetju do 24 % odstotkov kapitala borzno posredniškega podjetja s predhodnim dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno, ko začne veljati nov zakon o trgu vrednostnih papirjev.) Vrednostne papirje tujega izdajatelja, ki še niso bili naprodaj na ozemlju Slovenije, lahko prodaja samo borzno posredniška družba ali banka, ki je pooblaščena za izvajanje takega poslovanja. Pred objavo ponudbe mora borzno posredniška družba ali banka pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Prošnja za dovoljenje za prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja v Sloveniji mora vsebovati osnutek prospekta, dokazila o tem, da je garant izdaje vrednostnih papirjev tujega izdajatelja banka ali borzno posredniška družba, razen v primeru izdaje delnic tujega izdajatelja. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
EE, LT, MT, SI: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. HR: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez in v oddelku horizontalnih obvez v sektorju „Bančne in druge finančne storitve“ ter ob upoštevanju naslednje omejitve: Zahteva se stalno prebivališče. Upravni odbor upravlja poslovanje kreditne institucije z ozemlja Republike Hrvaške. Vsaj en član upravnega odbora mora tekoče govoriti hrvaški jezik. LV: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez in v oddelku horizontalnih obvez v sektorju „Bančne in druge finančne storitve“. PL: Podsektorji (v), (vi), (viii) in (ix) (razen garancij in finančnih obveznosti državne blagajne): Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. Zahteva se državljanstvo za nekatere bančne vodstvene delavce (vsaj enega). Podsektorji (x) (e), (xi) (razen udeležbe pri izdaji papirjev zakladnice), (xiii) (samo storitve upravljanja portfelja), (xv) in (xvi) (svetovanje in druge pomožne finančne storitve samo v zvezi z dejavnostmi, ki so zavezane za Poljsko): Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. RO: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) v oddelku horizontalnih obvez. Brez obvez za (ii). |
Podsektor (x) (e): Jih ni, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez. EE, LT, MT, SI: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. LV: Jih ni, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez in v oddelku horizontalnih obvez v sektorju „Bančne in druge finančne storitve“. PL: Jih ni. RO: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) v oddelku horizontalnih obvez. Brez obvez za (ii). |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
DODATNE OBVEZE DELA ES
(AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK)
ZAVAROVANJE
|
(a) |
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) upošteva tesno sodelovanje med regulativnimi in nadzornimi organi navedenih držav članic na področju zavarovanja in podpira njihova prizadevanja za spodbujanje izboljšanih nadzornih standardov. |
|
(b) |
Te države članice si bodo po svojih najboljših močeh prizadevale, da bodo v šestih mesecih od prejema obravnavale popolne vloge za izdajo dovoljenj za poslovanje na področju neposrednega sklepanja zavarovanj v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, za katerega velja čilska zakonodaja. V primeru zavrnjenih vlog si bo organ države članice čimbolj prizadeval, da bo zadevno podjetje obvestil in z razlogi podprl zavrnitev vloge. |
|
(c) |
Nadzorni organi teh držav članic si bodo po svojih najboljših močeh prizadevali, da bodo brez neupravičene zamude odgovorili na zahtevke vlagateljev glede informacij o statusu popolnih vlog za izdajo dovoljenj za poslovanje na področju neposrednega sklepanja zavarovanj v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, za katerega velja čilska zakonodaja. |
|
(d) |
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) si po svojih najboljših močeh prizadeva, da preuči vsa vprašanja v zvezi z nemotenim delovanjem notranjega trga na področju zavarovanja in obravnava vse zadeve, ki bi lahko vplivale na notranji trg na področju zavarovanja. |
|
(e) |
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) upošteva, da se lahko premije za avtomobilsko zavarovanje po zakonodaji Skupnosti, ki je veljala 1. septembra 2001, in brez poseganja v prihodnjo zakonodajo, izračunajo tako, da se upošteva več dejavnikov tveganja. |
|
(f) |
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) upošteva, da se po zakonodaji Skupnosti, ki je veljala 1. septembra 2001, in brez poseganja v prihodnjo zakonodajo na splošno ne zahteva predhodna odobritev nacionalnih nadzornih organov za pogoje zavarovanja in višine premij, ki jih namerava uporabiti zavarovalniško podjetje. |
|
(g) |
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) upošteva, da se po zakonodaji Skupnosti, ki je veljala 1. septembra 2001, in brez poseganja v prihodnjo zakonodajo na splošno ne zahteva predhodna odobritev nacionalnih nadzornih organov za povišanje premijskih stopenj. |
DRUGE FINANČNE STORITVE
|
(a) |
Pri uporabi ustreznih direktiv ES si bodo države članice čimbolj prizadevale, da bodo v 12 mesecih obravnavale popolne vloge za izdajo dovoljenj za izvajanje bančnih dejavnosti v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, za katerega velja čilska zakonodaja. V primeru zavrnjenih vlog si bo država članica čimbolj prizadevala, da bo zadevno podjetje obvestila in z razlogi podprla zavrnitev vloge. |
|
(b) |
Te države članice si bodo po svojih najboljših močeh prizadevale, da bodo brez neupravičene zamude odgovorile na zahtevke vlagateljev glede informacij o statusu popolnih vlog za izdajo dovoljenj za izvajanje bančnih dejavnosti v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, za katerega velja čilska zakonodaja. |
|
(c) |
Pri uporabi ustreznih direktiv ES si bodo te države članice po svojih najboljših močeh prizadevale, da bodo v šestih mesecih obravnavale popolne vloge za izdajo dovoljenj za izvajanje investicijskih storitev na področju vrednostnih papirjev, kot je opredeljeno v Direktivi o investicijskih storitvah, v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, za katerega velja čilska zakonodaja. V primeru zavrnjenih vlog si bo država članica čimbolj prizadevala, da bo zadevno podjetje obvestila in z razlogi podprla zavrnitev vloge. |
|
(d) |
Te države članice si bodo po svojih najboljših močeh prizadevale, da bodo brez neupravičene zamude odgovorile na zahtevke vlagateljev glede informacij o statusu popolnih vlog za izdajo dovoljenj za izvajanje investicijskih storitev na področju vrednostnih papirjev v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, za katerega velja čilska zakonodaja. |
DOGOVOR O OBVEZAH NA PODROČJU FINANČNIH STORITEV
Skupnost je lahko sprejela posebne obveze pri finančnih storitvah po tem sporazumu na osnovi alternativnega pristopa, kot je tisti, ki ga pokrivajo splošne določbe poglavje II dela IV (Finančne storitve). Dogovorjeno je bilo, da se ta pristop lahko uporablja ob upoštevanju naslednjega dogovora:
|
(i) |
ta pristop ni v nasprotju z določbami tega sporazuma; |
|
(ii) |
ustvarjena ni bila nobena domneva o stopnji liberalizacije, za katero se je pogodbenica obvezala s tem sporazumom. |
Skupnost je na osnovi pogajanj in ob upoštevanju pogojev in kvalifikacij, kjer je to določeno, na svoj seznam vpisala posebne obveze, ki so v skladu s spodaj navedenim pristopom.
A. Dostop do trga
Čezmejna trgovina
|
1. |
Skupnost dobaviteljem finančnih storitev nerezidentom dovoli, da kot glavni dobavitelj prek posrednika ali kot posrednik in pod pogoji, ki odobravajo obravnavo na državni ravni, dobavlja naslednje storitve:
|
|
2. |
Skupnost dovoli svojim rezidentom nakup tistih finančnih storitev na ozemlju Čila, ki so navedene v:
|
Tržna prisotnost
|
3. |
Skupnost dobaviteljem finančnih storitev iz Čila prizna pravico do ustanavljanja ali širjenja na njenem ozemlju, vključno s tržno prisotnostjo s pridobitvijo obstoječih podjetij. |
|
4. |
Skupnost lahko določi pogoje in postopke za izdajo dovoljenja za ustanovitev in širitev tržne prisotnosti, če to ni izogibanje obveznostim iz odstavka 3 in je v skladu z drugimi obveznostmi tega sporazuma. |
Začasni vstop osebja
|
5. |
|
Nediskriminacijski ukrepi
|
6. |
Skupnost si prizadeva odstraniti ali omejiti vse večje negativne učinke na čilske ponudnike finančnih storitev, ki jih imajo:
|
|
7. |
Skupnost si v zvezi z nediskriminacijskimi ukrepi, navedenimi v pododstavkih 6(a) in 6(b), prizadeva, da ne bi omejila sedanje ravni tržnih priložnosti niti ugodnosti, ki jih že uživajo ponudniki finančnih storitev iz Čila kot skupina na ozemlju Skupnosti, pod pogojem, da ta obveza ne povzroči nepoštene diskriminacije ponudnikov finančnih storitev iz Skupnosti. |
B. Nacionalna obravnava
|
1. |
Skupnost pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, odobri ponudnikom finančnih storitev iz Čila, ustanovljenim na njenem ozemlju, dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, in do uradnih mehanizmov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri normalnem izvajanju rednega poslovanja. Namen tega odstavka ni priznanje dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v Skupnosti. |
|
2. |
Če Skupnost zahteva članstvo ali sodelovanje ali dostop do samoizvršilnega organa, terminskega trga, borze, trga, borze za vrednostne papirje, klirinške agencije ali katere koli druge organizacije ali združenja, da lahko dobavitelji finančnih storitev iz Čila zagotavljajo finančne storitve na enaki osnovi kot ponudniki finančnih storitev Skupnosti, ali če Skupnost prek takšnih subjektov neposredno ali posredno zagotavlja prednosti ali ugodnosti pri zagotavljanju finančnih storitev, Skupnost zagotovi, da ti subjekti ponudnikom finančnih storitev iz Čila, ki so rezidenti na njenem ozemlju, priznajo nacionalno obravnavo. |
C. Opredelitev pojmov
Pri tem pristopu:
|
1. |
Nerezidenčni ponudnik finančnih storitev je ponudnik finančnih storitev iz Čila, ki zagotavlja finančne storitve na ozemlju Skupnosti iz ustanove, ki se nahaja na ozemlju Čila, ne glede na to, ali ima tak ponudnik finančnih storitev tržno prisotnost na ozemlju Skupnosti ali ne. |
|
2. |
„Tržna prisotnost“ pomeni podjetje na ozemlju Skupnosti za zagotavljanje finančnih storitev in zajema hčerinske družbe, skupna podjetja, partnerstva, samostojne podjetnike, franšizne dejavnosti, podružnice, agencije, predstavništva ali druge organizacije v popolni ali delni lasti. |
(1) V primeru Avstrije, Finske in Švedske ni nobenih horizontalnih pridržkov pri storitvah, ki se štejejo kot javne službe.
(2) Pojasnjevalna opomba: V nekaterih sektorjih obstajajo javne službe, kot so storitve v zvezi z znanstvenim in tehničnim svetovanjem, raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved, storitve tehničnega preizkušanja in analiziranja, okoljske storitve, zdravstvene storitve, prevozne storitve in pomožne storitve za vse vrste prevoza. Izključne pravice za opravljanje takšnih storitev se pogosto dodelijo zasebnim subjektom, na primer subjektom, ki jim javni organi podelijo koncesije, ki so pogojene s posebnimi storitvenimi obveznostmi. Ker javne službe pogosto obstajajo tudi na podcentralni ravni, sestavljanje podrobnih in izčrpnih seznamov po posameznih sektorjih ni praktično.
(3) Pri teh zahtevah se lahko odobrijo izjeme, če se lahko dokaže, da stalno prebivališče ni potrebno.
(4) Pri teh zahtevah se lahko odobrijo izjeme, če se lahko dokaže, da stalno prebivališče ni potrebno.
(5) SI: V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah podružnica, ustanovljena v Republiki Sloveniji, ni pravna oseba, vendar je v smislu delovanja obravnavana enako kot hčerinska družba.
(6) Trgovske, industrijske ali obrtniške dejavnosti se nanašajo na sektorje, kot so: druge poslovne storitve, gradbeništvo, distribucija in turistične storitve. Ne nanašajo se na telekomunikacije in finančne storitve.
(7) CZ: Velja nediskriminacijski sistem deviznega nadzora, ki ga sestavljajo:
|
(a) |
omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene, |
|
(b) |
za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakupe tujih vrednostnih papirjev prebivalci Češke potrebujejo dovoljenje za devizno poslovanje. |
(8) PL: Nediskriminacijski sistem deviznega nadzora se veže na omejitve v deviznem prihodku in na sistem deviznih dovoljenj (univerzalnih in individualnih), med drugim na omejitve v pretoku kapitala in deviznih plačil. Dovoljenje je potrebno za naslednje devizne posle:
|
— |
prenos deviz iz države; |
|
— |
prenos poljske valute v državo; |
|
— |
prenos lastništva nad pravico do denarnega premoženja med domačimi in tujimi osebami; |
|
— |
odobritev in črpanje posojil v deviznih poslih s strani domačih oseb; |
|
— |
določitev ali izvršitev plačil v tujih valutah na Poljskem za pridobljeno blago, nepremičnine, lastninske pravice, storitve ali delo; |
|
— |
odprtje in posedovanje bančnega računa v banki na tujem; |
|
— |
pridobivanje in imetništvo tujih vrednostnih papirjev in pridobivanje nepremičnin na tujem; |
|
— |
prevzemanje drugih obveznosti na tujem s podobnim učinkom. |
(9) SK: Vnosi se navedejo zaradi preglednosti.
(10) BG: Obstaja nediskriminacijski sistem deviznega nadzora nad prenosi in plačili, povezanimi s tekočimi transakcijami: (i) omejitve izvoza in uvoza domače ali tuje valute v gotovini; (ii) omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene; (iii) tuji uslužbenci lahko kupijo tujo valuto v višini do 70 odstotkov svojih osebnih prejemkov; (iv) plačila in prenose v tujino v tuji valuti morajo izvesti banke; (v) za enostranske prenose se zahteva dovoljenje BNB; (vi) plačila na ozemlju Republike Bolgarije se izvajajo v BGL.
(11) PL: Opomba pod dostopom na trg velja tudi za nacionalno obravnavanje.
(12) Tujci smejo v tujino prenesti naslednje dohodke in nadomestila, ki izhajajo iz naložb v Republiki Bolgariji: prejete dobičke, nadomestila za razlastitev naložbe v državne namene, prilive od likvidacije ali prodaje celote ali dela naložbe, znesek, prejet v izvršbi zahtevka, ki je zavarovan s poroštvom ali hipoteko.
(13) RO: Trideset odstotkov kapitala poslovnih družb v lasti države je bilo prenesenih na romunske državljane v obliki „lastniških certifikatov“, ki se ne smejo prodati tujim pravnim in fizičnim osebam.
RO: Preostalih 70 odstotkov kapitala teh družb bo prodanih.
RO: Med privatizacijskim postopkom lahko tuji vlagatelji kupijo sredstva in delnice poslovnih družb. Romunske pravne in fizične osebe imajo v zvezi s tem prednost. Med privatizacijo po metodi MEBO (odkup uprave in uslužbencev) imajo pravico do nakupa poslovne družbe le njeni uslužbenci.
(14) Dolžino „začasnega bivanja“ opredelijo države članice ter zakoni in drugi predpisi Skupnosti o vstopu, bivanju in delu, če obstajajo. Točna dolžina se lahko spreminja glede na različne kategorije fizičnih oseb, navedene na tem seznamu. Za kategorijo (i) je dolžina bivanja v naslednjih državah članicah omejena, kot sledi: BG – eno leto, ki se lahko podaljša za največ eno dodatno leto, celotno obdobje pa ne presega treh let; EE – tri leta, ki se lahko podaljšajo za dve dodatni leti, celotno obdobje pa ne presega petih let; LV – pet let; LT – tri leta, ki se lahko za višje uslužbence podaljšajo za največ dve leti; PL in SI – eno leto, ki se lahko podaljša. Za kategorijo (ii) je dolžina bivanja v naslednjih državah članicah omejena, kot sledi: BG – trije meseci v posameznem koledarskem letu; EE – 90 dni za obdobje šestih mesecev; PL – trije meseci; LT – trije meseci na leto; HU, LV, SI – 90 dni.
(15) Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov Skupnosti in držav članic, ki se nanašajo na vstop, bivanje, delo in ukrepe socialne varnosti, se še naprej uporabljajo, skupaj s predpisi o času bivanja, najnižji plači, kakor tudi kolektivnimi pogodbami o plačah.
(16) „Premeščenec znotraj podjetja“ je opredeljen kot fizična oseba, ki dela pri pravni osebi, ki ni neprofitna organizacija, ustanovljena na ozemlju Čila, in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje države članice; zadevne pravne osebe morajo imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju Čila, premestitev pa mora biti opravljena v ustanovo (pisarno, podružnico ali hčerinsko družbo) navedene pravne osebe, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju države članice, za katero velja Pogodba ES.
(17) Trgovske, industrijske ali obrtniške dejavnosti se nanašajo na sektorje, kot so: druge poslovne storitve, gradbeništvo, distribucija in turistične storitve. Ne nanašajo se na telekomunikacije in finančne storitve.
(18) Za razliko od tujih hčerinskih družb, za podružnice, ki jih čilska finančna ustanova ustanovi neposredno v državi članici, ne veljajo, razen nekaterih omejenih izjem, previdnostni ukrepi, usklajeni na ravni Skupnosti, ki takšnim hčerinskim družbam omogočajo izkoristiti povečane možnosti za ustanavljanje novih podjetij in zagotavljanje čezmejnih storitev po vsej Skupnosti. Zato takšne podružnice prejmejo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače finančne ustanove te države članice, in se lahko od njih zahteva, da izpolnjujejo nekaj posebnih previdnostnih zahtev, kot so, v primeru bančništva in vrednostnih papirjev, ločena kapitalizacija in druge zahteve glede solventnosti ter poročanje in objava zahtev v zvezi z računi, ali v primeru zavarovanj, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi, ločena kapitalizacija in lokalizacija sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve in najmanj eno tretjino minimalnega kapitala, v zadevni državi članici. Države članice lahko uporabijo omejitve, navedene na tem seznamu, samo v zvezi z neposredno ustanovitvijo tržne prisotnosti čilske podružnice ali z zagotavljanjem čezmejnih storitev iz Čila; posledično država članica ne sme uporabljati teh omejitev, vključno s tistimi v zvezi z ustanavljanjem, za čilske hčerinske družbe, ustanovljene v drugi državi članici Skupnosti, razen če se te omejitve lahko uporabljajo tudi za družbe ali državljane drugih držav članic v skladu z zakonodajo Skupnosti.
(19) CZ: Kadar se umaknejo monopolne pravice glede obveznega zavarovanja odgovornosti voznika motornega vozila, je zagotavljanje te storitve na nediskriminatorni osnovi na voljo registriranim češkim ponudnikom storitev.
(20) Izključni izvajalci storitev se lahko ustanovijo ali pridobijo dovoljenje v zvezi s shemami obveznega zavarovanja.
(21) Izključni izvajalci storitev se lahko ustanovijo ali pridobijo dovoljenje v zvezi s shemami obveznega zavarovanja.
(22) Izključni izvajalci storitev se lahko ustanovijo ali pridobijo dovoljenje v zvezi s shemami obveznega zavarovanja.
(23) Izključni izvajalci storitev se lahko ustanovijo ali pridobijo dovoljenje v zvezi s shemami obveznega zavarovanja.
(24) IT: Zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter obdelave finančnih podatkov, katerih posledica je trgovanje s finančnimi instrumenti, so lahko prepovedani, če bi to lahko močno posegalo v varstvo investitorjev. Samo pooblaščene banke in naložbena podjetja morajo izpolnjevati poslovna pravila pri zagotavljanju svetovanja glede investicij v zvezi s finančnimi instrumenti in svetovanja podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strategije in s tem povezanih zadev ter svetovanja v zvezi s združitvami in pridobivanjem podjetij. Svetovalna dejavnost ne sme zajemati upravljanja s sredstvi.
(25) IT: Pooblaščene osebe, usposobljene za izvajanje kolektivnega upravljanja premoženja, se štejejo za odgovorne za vse investicijske dejavnosti, ki jih izvajajo njihovi pooblaščeni svetovalci (kolektivno upravljanje premoženja, razen KNPVP).
PRILOGA VI
ORGANI, PRISTOJNI ZA FINANČNE STORITVE
DEL A
ZA SKUPNOST IN NJENE DRŽAVE ČLANICE:
|
Evropska komisija |
GD za trgovino GD za notranji trg |
B-1049 Bruselj |
||||
|
Avstrija |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Belgija |
Ministrstvo za gospodarstvo |
|
||||
|
Ministrstvo za finance |
|
|||||
|
Bolgarija |
Ministrstvo za gospodarstvo in energetiko |
|
||||
|
Ministrstvo za finance |
|
|||||
|
Bolgarska narodna banka |
|
|||||
|
Komisija za finančni nadzor |
|
|||||
|
Hrvaška |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Ciper |
Ministrstvo za finance |
CY-1439 Nikozija |
||||
|
Češka |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Danska |
Ministrstvo za gospodarske zadeve |
|
||||
|
Estonija |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Finska |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Francija |
Ministrstvo za gospodarstvo, finance in industrijo |
|
||||
|
Nemčija |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Grčija |
Banka Grčije |
|
||||
|
Madžarska |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Irska |
Irski regulativni organ finančnih služb |
|
||||
|
Italija |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Latvija |
Komisija za finančni in kapitalski trg |
|
||||
|
Litva |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Luksemburg |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Malta |
Organ finančnih služb |
|
||||
|
Nizozemska |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Poljska |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Portugalska |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Romunija |
Bančni sektor in nebančne finančne ustanove |
|
||||
|
Tržni sektor vrednostnih papirjev |
|
|||||
|
Zavarovalniški sektor |
|
|||||
|
Zasebni pokojninski sistemi in zasebni pokojninski skladi |
|
|||||
|
Slovaška republika |
Ministrstvo za finance |
|
||||
|
Slovenija |
Ministrstvo za gospodarstvo |
|
||||
|
Španija |
Finančno ministrstvo |
|
||||
|
Švedska |
Organ za finančni nadzor |
|
||||
|
Švedska centralna banka |
|
|||||
|
Švedska agencija za potrošnike |
|
|||||
|
Združeno kraljestvo |
Ministrstvo za finance Združenega kraljestva |
|
PRILOGA VII
(Priloga X k Sporazumu iz člena 132 Sporazuma)
SEZNAMI POSEBNIH OBVEZ V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM
DEL A
SEZNAM SKUPNOSTI
Uvodna opomba
|
1. |
Posebne obveze s tega seznama se uporabljajo samo na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti, in pod pogoji, ki jih določajo te pogodbe. Te obveze se uporabljajo samo za odnose med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami, ki niso članice Skupnosti, na drugi strani. Ne vplivajo na pravice in obveznosti držav članic, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti. |
|
2. |
Za označevanje držav članic se uporabljajo naslednje kratice:
„Hčerinska družba“ pravne osebe pomeni pravno osebo pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe. „Podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezava z matično družbo, ki ima svoj glavni sedež v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe. |
|
Sektor ali podsektor |
Omejitve nacionalne obravnave za pravico do ustanavljanja |
||||||||||||
|
1. HORIZONTALNE OBVEZE |
|||||||||||||
|
VSI SEKTORJI, VKLJUČENI V TA SEZNAM |
|||||||||||||
|
|
|
||||||||||||
|
|
|
||||||||||||
|
|
Ustanovitev pravne osebe AT: Tuje fizične osebe lahko brez poseganja v obstoječe pogodbe opravljajo dejavnost pod enakimi pogoji kakor avstrijski državljani. Vendar je treba pristojnemu organu predložiti dokazila, da fizične osebe iz Avstrije niso diskriminirane pri opravljanju ustrezne dejavnosti v matični državi tujca. Če teh dokazil ni mogoče predložiti, mora tuja fizična oseba uradno zaprositi za status, ki je enak statusu državljanov. Če imetnik dovoljenja za opravljanje dejavnosti nima stalnega prebivališča v Avstriji, je treba imenovati strokovnega zastopnika („gewerberechtlicher Geschäftsführer“), ki ima stalno prebivališče v Avstriji. Za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti morajo tuje pravne osebe ali osebne družbe ustanoviti podjetje in imenovati strokovnega zastopnika s stalnim prebivališčem v Avstriji. Brez poseganja v obstoječe pogodbe mora tuj strokovni zastopnik zaprositi za status, ki je enak statusu državljanov. |
||||||||||||
|
|
FI: Vsaj polovica ustanoviteljev družbe z omejeno odgovornostjo morajo biti fizične osebe s prebivališčem v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru) ali pravne osebe z glavnim sedežem v eni od držav EGP, razen če Ministrstvo za trgovino in industrijo odobri izjemo. |
||||||||||||
|
|
SE: Družbo z omejeno odgovornostjo (delniško družbo) lahko ustanovi en ali več ustanoviteljev. Ustanovitelj mora imeti stalno prebivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru) ali pa mora biti pravna oseba EGP. Partnerstvo je lahko ustanovitelj samo v primeru, da imajo vsi partnerji stalno prebivališče v EGP (1). Generalni direktor in vsaj 50 odstotkov članov upravnega odbora ima stalno prebivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru). Ustrezni pogoji veljajo za ustanovitev vseh drugih vrst pravnih oseb. |
||||||||||||
|
|
CZ: Tuje fizične osebe opravljajo dejavnost pod enakimi pogoji kakor državljani Republike Češke. Vendar pa lahko tuje fizične osebe opravljajo dejavnost kot samozaposlene osebe ter ustanavljajo in upravljajo podjetja le v primeru, da taka podjetja registrirajo v trgovinskem registru, razen če ima oseba stalno prebivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru). Če fizična/pravna oseba nima stalnega prebivališča/sedeža v EGP, mora v trgovinski register dodatno vložiti podatke ali dokument o bremenitvah premoženja podjetja v tuji državi, če je veljavnost varščine vezana na njegovo objavo, ter nekatere dodatne podatke. Pred registracijo v trgovinski register mora tuja pravna oseba ustanoviti podjetje v Republiki Češki in imenovati strokovnega zastopnika s stalnim prebivališčem v Republiki Češki. |
||||||||||||
|
|
MT: Vloge s strani nerezidentov za izdajo, pridobitev, prodajo in odkup vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na malteški borzi, v lokalnih podjetjih, ki so ali bodo ustanovljena na Malti, mora potrditi registrar gospodarskih družb pri Malteškem organu za finančne storitve (MFSA). Ta postopek ne velja za podjetja, ki so določena v členu 2 Zakona o davku od dohodkov (to so mednarodna matična/trgovinska podjetja), in za podjetja, ki imajo v lasti plovilo, registrirano v skladu z Zakonom o trgovskem ladijskem prometu, pri katerih udeležba rezidentov ne presega 20 %. |
||||||||||||
|
|
PL: Tujci, ki so dobili dovoljenje za stalno bivanje na ozemlju Poljske, dovoljenje za začasno bivanje na Poljskem, status begunca na Poljskem, ali ki so pod začasno zaščito na svojem ozemlju, lahko začnejo in opravljajo gospodarsko dejavnost na ozemlju Poljske po istih pravilih, ki veljajo za državljane Poljske. Če ratificirani mednarodni sporazumi ne določajo drugače, lahko v skladu z zahtevami vzajemnosti tujci začnejo in opravljajo gospodarsko dejavnost na ozemlju Poljske po istih pravilih, ki veljajo za državljane Poljske. Kadar ni vzajemnosti, imajo tujci pravico, da začnejo in opravljajo gospodarsko dejavnost na ozemlju Poljske le v obliki komanditne druže, družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Imajo tudi pravico, da te družbe združijo ali da prevzamejo ali kupijo njihove delnice. |
||||||||||||
|
|
RO: Samostojni upravljavec ali predsednik upravnega odbora ter polovica skupnega števila upravljavcev gospodarskih družb so romunski državljani, razen če je v pogodbi družbe ali njenih statutih določeno drugače. Večina revizorjev gospodarske družbe in njihovih namestnikov je romunskih državljanov. |
||||||||||||
|
|
Zakon o podružnicah tujih podjetij SE: Tuja družba (ki na Švedskem ni ustanovila pravne osebe) izvaja svoje trgovinske posle prek podružnice, ustanovljene na Švedskem, z neodvisnim vodstvom in ločenim knjigovodstvom. Za gradbene projekte, ki trajajo manj kot leto dni, se ne zahteva ustanovitev podružnice ali imenovanje predstavnika s stalnim prebivališčem. SE: Generalni direktor podružnice ima stalno prebivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru) (1). SE: Tuji državljani ali državljani Švedske brez stalnega prebivališča na Švedskem, ki želijo opravljati trgovinske posle na Švedskem, imenujejo in pri lokalnem organu registrirajo predstavnika s stalnim prebivališčem na Švedskem, ki je pristojen za take dejavnosti. LT: Vsaj en predstavnik podružnice tujega podjetja mora imeti stalno prebivališče v Litvi. |
||||||||||||
|
|
PL: Podružnice – za izvajanje gospodarske dejavnosti na ozemlju Poljske lahko tuji podjetniki ustanovijo podružnice ob upoštevanju zahtev načela vzajemnosti, če ratificirani mednarodni sporazumi ne navajajo drugače. Gospodarska dejavnost podružnice mora biti podobna dejavnosti, ki jo izvaja tuji podjetnik, in določena mora biti tudi oseba, ki zastopa tujega podjetnika. Podružnica mora biti registrirana in mora svoje računovodstvo voditi ločeno. Agencije – tuji podjetniki lahko ustanovijo agencije. Gospodarska dejavnost agencije lahko pokriva le promocijo in oglaševanje tujega podjetnika. Agencija mora biti registrirana in svoje računovodstvo voditi ločeno. |
||||||||||||
|
|
SI: Tuje družbe lahko ustanovijo podružnice, če je matična družba vsaj eno leto vpisana v sodni register države izvora. |
||||||||||||
|
|
Pravne osebe: AT: Samo državljani Avstrije ali pravne osebe in podjetja, ki imajo sedež v Avstriji, so lahko delničarji Österreichische Nationalbank (Avstrijske nacionalne banke). Člani uprave morajo biti državljani Avstrije. BG: Tuji ponudniki storitev, vključno s skupnimi podjetji, lahko ustanovijo samo družbe z omejeno odgovornostjo ali delniške družbe z vsaj dvema delničarjema. Ustanovitev podružnic mora biti odobrena. Brez obvez za predstavništva. Predstavništva se ne smejo ukvarjati z gospodarskimi dejavnostmi. |
||||||||||||
|
|
FI: Vsaj polovica članov odbora in generalni direktor imajo stalno prebivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru), razen če Ministrstvo za trgovino in industrijo družbi odobri izjemo. |
||||||||||||
|
|
FI: Pridobitev delnic večjega finskega podjetja ali družbe (z več kot 1 000 zaposlenimi ali katerega promet presega 167 milijonov EUR ali katerega bilančna vsota presega 167 milijonov EUR) s strani tujega lastnika, s katerimi pridobi več kot tretjino glasovalnih pravic, morajo potrditi finski organi. Ta potrditev se lahko zavrne samo, če bi bil ogrožen pomemben nacionalni interes. Tujec, ki živi zunaj Evropskega gospodarskega prostora in trguje kot zasebni podjetnik ali kot partner v finski komanditni družbi ali družbi z neomejeno odgovornostjo, potrebuje dovoljenje za promet. Če je tuja organizacija ali fundacija ustanovljena po zakonih države EGP in ima v tej državi registrirani sedež, ne potrebuje dovoljenja za opravljanje dejavnosti ali trgovine tako, z ustanovitvijo podružnice na Finskem. |
||||||||||||
|
|
Nakup nepremičnin: AT: Tuje fizične in pravne osebe potrebujejo za pridobitev, nakup, najem ali zakup nepremičnin dovoljenje pristojnih regionalnih organov (Länder), ki presodijo, ali to vpliva na pomembne gospodarske, socialne ali kulturne interese. BG: Tuje fizične in pravne osebe (tudi prek podružnice) ne morejo pridobiti lastništva nad zemljišči. Bolgarske pravne osebe s tujo udeležbo ne morejo pridobiti lastništva nad kmetijskimi zemljišči. Tuje pravne osebe in tuji državljani s stalnim prebivališčem v tujini lahko pridobijo lastništvo nad zgradbami in omejene pravice do lastnine (2) nad nepremičninami. CY: Brez obvez. |
||||||||||||
|
|
CZ: Nepremičnine lahko kupujejo izključno fizične osebe s stalnim prebivališčem na ozemlju Češke republike ali pravne osebe s sedežem ali podružnico na ozemlju Češke republike. Posebna ureditev se nanaša na kmetijska zemljišča in gozdove, ki jih lahko pridobijo samo rezidenti (t.j. fizične osebe s stalnim prebivališčem ali pravne osebe s sedežem na ozemlju Češke republike); udeležba pri privatizaciji državnih kmetijskih zemljišč in gozdov je omejena izključno na državljane Češke republike. |
||||||||||||
|
|
EE: Pridržki za nakup kmetijskih zemljišč in gozdov ter zemljišč na obmejnih območjih. DK: Omejitve pri nakupu nepremičnin za nerezidenčne fizične in pravne osebe. Omejitve pri nakupu kmetijskih nepremičnin za tuje fizične in pravne osebe. |
||||||||||||
|
|
ES: Pridržki za nakup nepremičnin s strani vlad, uradnih ustanov in javnih podjetij iz držav nečlanic Skupnosti. |
||||||||||||
|
|
EL: V skladu z Zakonom št. 1892/90, kot je bil spremenjen z Zakonom 1969/91, se za pridobitev nepremičnin v obmejnih območjih, neposredno ali prek udeležbe v lastniškem kapitalu družbe, ki ne kotira na grški borzi in ima v lasti nepremičnine na navedenih območjih, ali za katero koli spremembo delničarjev take družbe zahteva dovoljenje, ki ga izdajo pristojni organi (Ministrstvo za obrambo v primeru fizičnih ali pravnih oseb, ki niso iz EU). IE: Domače ali tuje družbe ali tuji državljani potrebujejo za pridobitev kakršnih koli koristi iz zemljiške posesti na Irskem predhodno pisno dovoljenje komisije za zemljišča. Če je takšno zemljišče namenjeno industrijski rabi (razen kmetijstvu), se ta zahteva ob predložitvi ustreznega potrdila, ki ga v ta namen izda minister za podjetništvo in zaposlovanje, opusti. Ta zakon ne velja za mestna zemljišča. |
||||||||||||
|
|
HR: Brez obvez v zvezi s pridobitvijo nepremičnin s strani ponudnikov storitev, ki niso ustanovljeni in niso registrirani na Hrvaškem. Pridobitev nepremičnin, potrebnih za zagotavljanje storitev podjetij, ki so ustanovljena in registrirana na Hrvaškem kot pravne osebe, je dovoljena. Za pridobitev nepremičnin, potrebnih za zagotavljanje storitev podružnic, se zahteva soglasje ministrstva za pravosodje. Brez obvez za pridobitev kmetijskega zemljišča s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. HU: Brez obvez za pridobitev državne lastnine s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. LT: Brez obvez glede pridobivanja zemljišč s strani tujih (fizičnih ali pravnih) oseb, vendar lahko slednji to lastnino uporabljajo ali z njo upravljajo samo v skladu s postopkom, ki ga določajo zakoni Litve. |
||||||||||||
|
|
LV: Brez obvez za pridobitev zemljišča s strani pravnih oseb. Čas zakupa zemljišča ne presega dovoljenih 99 let. MT: Zahteve zakonodaje Malte in predpisov glede pridobivanja nepremičnin veljajo še naprej. |
||||||||||||
|
|
RO: Fizične osebe brez romunskega državljanstva in prebivališča v Romuniji ter pravne osebe brez romunske državne pripadnosti in sedeža v Romuniji ne morejo pridobiti lastništva nad parcelami s posli, sklenjenimi med živimi. SI: Pravne osebe, ustanovljene v Republiki Sloveniji ob udeležbi tujega kapitala, lahko pridobijo nepremičnine na ozemlju Republike Slovenije. Podružnice (*1), ki jih v Sloveniji ustanovijo tuje osebe, lahko pridobijo le tiste nepremičnine, razen zemljišč, ki so potrebne za izvajanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene. Za lastništvo nepremičnin v 10-kilometrskem obmejnem pasu potrebujejo družbe, v katerih večina kapitala in glasovalne pravice posredno ali neposredno pripadajo pravnim osebam ali državljanom druge članice, posebno dovoljenje. SK: Omejitve pri pridobitvi nepremičnin za tuje fizične in pravne osebe. Tuji subjekti lahko nepremičnine pridobijo z ustanovitvijo slovaških pravnih oseb ali udeležbo v skupnih podjetjih. Tuji subjekti lahko zemljišče pridobijo z dovoljenjem. |
||||||||||||
|
|
IT: Ni obvez za nakup nepremičnin. FI: (Alandski otoki): Omejitve pravice fizičnih oseb brez regionalnega državljanstva na Alandskih otokih in pravice pravnih oseb do pridobitve in lastništva nepremičnin na Alandskih otokih brez dovoljenja pristojnih organov otokov. |
||||||||||||
|
|
FI: (Alandski otoki): Omejitve pravice do ustanavljanja in pravice do opravljanja storitev brez dovoljenja pristojnih organov Alandskih otokov za fizične osebe, ki nimajo regionalnega državljanstva Alandskih otokov, in za pravne osebe. |
||||||||||||
|
|
PL: Za pridobitev nepremičnin, posredno ali neposredno, s strani tujcev in tujih fizičnih oseb, je potrebno dovoljenje. |
||||||||||||
|
|
PL: Brez obvez, razen za:: nakup samostojnega stanovanja ali nepremičnine s strani tujega državljana, ki živi na Poljskem vsaj 5 let po tistem, ko je dobil potrdilo o stalnem prebivališču; nakup nepremičnin brez objektov, skupna površina katerih na Poljskem ne presega 0,4 ha v mestnem okolju, v statutarne namene, s strani pravne osebe s sedežem na Poljskem, ki je pod posrednim ali neposrednim nadzorom tuje fizične osebe ali tuje pravne osebe s sedežem v tujini. |
||||||||||||
|
|
Naložbe: BG: Za nekatere gospodarske dejavnosti, povezane z izkoriščanjem ali uporabo državne ali javne lastnine, veljajo koncesije, dodeljene v skladu z določbami Zakona o koncesijah. CY: Portfeljska naložba: Vlagatelji iz držav zunaj EU lahko vložijo le do 49 % delniškega kapitala družb na Cipru, ki kotirajo na ciprski borzi. Posle, ki vključujejo te naložbe, lahko izvajajo ciprski borzni posredniki in javna podjetja brez sklicevanja na Centralno banko Cipra. |
||||||||||||
|
|
CY: Subjekti s tujo udeležbo morajo plačati znesek, sorazmeren z njihovimi finančnimi zahtevami, nerezidenti pa morajo plačevati prispevke prek uvoza deviznih sredstev. Če udeležba nerezidentov preseže 24 odstotkov, je treba povečati vso dodatno financiranje za obratni kapital iz lokalnih in tujih virov sorazmerno z udeležbo rezidentov in nerezidentov pri lastniškem kapitalu subjekta. V primeru podružnic tujih podjetij morajo vsa sredstva za začetne investicije zagotoviti tuji viri. Izposojanje od lokalih virov je dovoljeno le po začetnem izvajanju projekta za financiranje obratnega kapitala. |
||||||||||||
|
|
ES: Za naložbe tujih vlad in oseb javnega prava (ki kažejo, da ima takšna oseba poleg gospodarskih tudi negospodarske interese) v Španiji, ki so neposredne ali prek podjetij ali drugih oseb, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujih vlad, je potrebno predhodno dovoljenje vlade. |
||||||||||||
|
|
FR: Za tuje nakupe, ki presegajo 33,33 odstotka delnic ali glasovalnih pravic v obstoječih francoskih podjetjih ali 20 odstotkov v francoskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, veljajo naslednji predpisi: po izteku enega meseca od predhodnega obvestila se dovoljenje tiho izda za druge naložbe, razen če minister za gospodarstvo v izjemnih okoliščinah uporabi svojo pravico, da naložbo odloži. FR: Tuja udeležba v na novo privatiziranih družbah se lahko omeji na različne zneske javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer te zneske določi francoska vlada za vsak primer posebej. |
||||||||||||
|
|
FR: V nekaterih komercialnih, industrijskih ali obrtnih dejavnostih je za ustanovitev potrebno posebno dovoljenje, če generalni direktor nima dovoljenja za stalno prebivanje. IT: V zvezi z na novo privatiziranimi družbami se lahko dodelijo ali ohranijo izključne pravice. Glasovalne pravice v na novo privatiziranih družbah so lahko v nekaterih primerih omejene. Za obdobje petih let se lahko za pridobitev velikega deleža delnic družb, ki delujejo na področju obrambe in energetike, zahteva soglasje Ministrstva za finance. LT: Vlaganje v organizacijo loterij je v skladu z Zakonom o tujih kapitalskih investicijah prepovedano. |
||||||||||||
|
|
MT: Za podjetja z udeležbo pravnih ali fizičnih nerezidentov veljajo iste kapitalske zahteve kot za podjetja, ki so v celoti v lasti rezidentov, kot sledi: podjetje v zasebni lasti – Lm500 (z najmanj 20 % plačanega kapitala); javno podjetje – Lm20000 (z najmanj 25 % plačanega kapitala). Delež nerezidentov mora biti plačan s sredstvi iz tujine. Podjetja, v katerih so udeležene pravne ali fizične nerezidenčne osebe, morajo zaprositi za dovoljenje Ministrstva za finance, s katerim lahko v skladu z ustrezno zakonodajo pridobijo prostore. PT: Tuja udeležba v na novo privatiziranih družbah se lahko omeji na različno količino javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer to količino določi portugalska vlada za vsak primer posebej. |
||||||||||||
|
|
PL: Dovoljenje za ustanovitev podjetja z deležem tujega kapitala je potrebno v primeru: ustanovitve podjetja, nakupa ali pridobitve delnic v obstoječem podjetju; podaljšanja dejavnosti podjetja, pri čemer obseg dejavnosti zajema vsaj eno od naslednjih področij: upravljanje pristanišč in letališč; opravljanje poslov z nepremičninami ali delovanje kot posrednik v poslih z nepremičninami; oskrbo vojaške industrije, ki ni pokrita z ostalimi zahtevami za izdajo dovoljenja; trgovino na debelo z uvoženimi predmeti splošne rabe; nudenje pravnih svetovalnih storitev; ustanovitve skupnega podjetja z deležem tujega kapitala, v katerem je poljska članica pravna oseba na Poljskem in kot začetni kapital prispeva nedenarna sredstva; sklenitve pogodbe, ki vključuje pravico do uporabe državne lastnine za več kot šest mesecev ali odločitve o pridobitvi take lastnine. |
||||||||||||
|
|
BG: Za plačila in prenose v tujino je potrebna odobritev Bolgarske narodne banke, kadar so povezana z naložbami in državnimi posojili ali posojili, za katere jamči država (6). |
||||||||||||
|
|
Valutne posle v gotovini poklicno lahko izvaja katera koli oseba, registrirana v skladu z gospodarskim pravom, če je ta oseba vpisana v javni register oseb, ki izvajajo posle v skladu z zakonodajo države članice Evropske unije ali druge države, ki je del Evropskega gospodarskega prostora, in če je oseba vpisana v javni register kot menjalnica. |
||||||||||||
|
|
CY: V skladu z zakonom o deviznem nadzoru nerezidentom običajno ne dovolijo posojil od lokalnih virov. SK: V zvezi s tekočimi plačili velja omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene. V zvezi s kapitalskimi plačili je za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakup tujih vrednostnih papirjev potrebno dovoljenje za devizno poslovanje. |
||||||||||||
|
|
Zahteve glede stalnega prebivališča AT: Generalni direktorji podružnic in pravne osebe morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji; fizične osebe, ki so v pravni osebi ali podružnici odgovorne za spoštovanje avstrijskega Zakona o trgovini, morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji. |
||||||||||||
|
|
AT: Za vse tujce se v zvezi z vstopom, bivanjem in delom uporabljajo določbe Zakona o tujcih in Zakona o stalnem prebivališču. Poleg tega se za tuje delavce, vključno s ključnim osebjem in vlagatelji, razen državljanov EGP, uporabljajo določbe Zakona o tujih delavcih, vključno s preskusom trga delovne sile in sistemom kvot. Če vlagatelj opravi naložbo, ki ima pozitiven vpliv na celotno avstrijsko gospodarstvo ali na celoten sektor avstrijskega gospodarstva, se lahko opusti preskus trga delovne sile zanj in za posamezne primere osnovnega ključnega osebja.. Vlagatelji, ki predložijo dokazilo, da imajo vsaj 25-odstotni delež partnerstva („Personengesellschaft“) ali javne družbe z omejeno odgovornostjo („Gesellschaft mit beschränkter Haftung“) in da imajo odločilen vpliv na navedeno družbo, so izvzeti iz Zakona o tujih delavcih. |
||||||||||||
|
|
BG: Za vse tujce veljajo določbe zakona o tujcih v zvezi z vstopom, bivanjem in delom, vključno z obdobjem bivanja, zahtevata pa se tudi ustrezno dovoljenje za vstop in dovoljenje za bivanje. HR: Zahteve hrvaške zakonodaje glede vstopa in začasnega bivanja in dela, vključno z obdobjem bivanja, se še naprej uporabljajo. LT: Vsaj en predstavnik podružnice tujega podjetja mora imeti stalno prebivališče v Litvi. |
||||||||||||
|
|
MT: Zahteve malteške zakonodaje in predpisov v zvezi z vstopom in bivanjem, vključno s predpisi o obdobju bivanja, se še naprej uporabljajo. Za izdajo dovoljenj za vstop in bivanje je odgovorna Vlada Republike Malte. |
||||||||||||
|
|
SK: Tuja fizična oseba, ki se vnese v komercialni register kot oseba, pooblaščena za ravnanje v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za prebivanje v Slovaški republiki. |
||||||||||||
|
|
Privatizacija BG: Brez obvez za udeležbo v privatizaciji prek državnih obveznic zunanjega dolga ter za storitvene sektorje, za katere ne velja privatizacija po letnem privatizacijskem programu. Brez obvez za udeležbo v privatizaciji prek naložbenih kuponov ali drugih metod za prednostno privatizacijo, pri čemer se zahtevata bolgarsko državljanstvo in stalno prebivališče. RO: Brez obvez. |
||||||||||||
|
2. OBVEZE PO SEKTORJIH (skladno s klasifikacijo UN ISIC rev. 3) |
|||||||||||||
| A. KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO |
|||||||||||||
|
AT: Pridržek. BG: Brez obvez za pridobitev kmetijskih zemljišč in gozdov. CY: Delež, ki ni iz EU, je dovoljen do 49 %. Okvirna minimalna raven naložb je 100 000 CY£. FR: Pridržek za ustanavljanje kmetijskih podjetij s strani državljanov držav, ki niso članice Skupnosti, in za nakup vinogradov. HR, HU: Brez obvez. IE: Pridržek za pridobitev zemljišč za kmetijske namene s strani državljanov držav nečlanic Skupnosti, razen če se jim izda dovoljenje; pridržek za naložbe v industrijo mletja moke s strani oseb, ki nimajo stalnega prebivališča v Skupnosti. LT: Brez obvez glede pridobivanja lastništva zemljišč, notranjih voda in gozdov s strani tujih oseb (fizičnih ali pravnih) v skladu z ustavnim pravom. MT: Brez obvez. RO: Brez obvez za pridobitev kmetijskih zemljišč in gozdov. SK: Pridržek za pridobitev zemljišč za kmetijske namene in drugih zemljišč, kakor je določeno v Zakonu o deviznem poslovanju, razen, če je izdano dovoljenje. |
||||||||||||
| B. RIBIŠTVO |
|||||||||||||
|
AT: Nakup 25 % ali več plovil, registriranih v Avstriji. BE: Pridržek za nakup plovil, ki plujejo pod belgijsko zastavo, s strani ladjarjev, ki nimajo glavnega sedeža v Belgiji. BG: Brez obvez. CY: Delež, ki ni iz EU, je dovoljen do 49 %. Okvirna minimalna raven naložb je 100 000 CY£. |
||||||||||||
|
|
DK: Pridržek za lastništvo ene tretjine ali več podjetja, ki se ukvarja s komercialnim ribolovom, s strani oseb, ki nimajo stalnega prebivališča v ES; lastništvo plovil, ki plujejo pod dansko zastavo s strani oseb, ki nimajo stalnega prebivališča v ES, razen prek podjetja, registriranega na Danskem. FR: Pridržek za naseljevanje oseb, ki niso državljani Skupnosti ali Efte na pomorski državni lastnini zaradi gojenja rib/lupinarjev/alg. FI: Pridržek za lastništvo plovil, ki plujejo pod finsko zastavo, vključno z ribiškimi plovili, razen v okviru podjetja, registriranega na Finskem. FR: Pridržek za lastništvo po nakupu več kot 50 odstotkov plovila, ki pluje pod francosko zastavo, razen če zadevno plovilo ni v celoti v lasti podjetij, ki imajo glavni sedež v Franciji. |
||||||||||||
|
|
DE: Dovoljenje za morski ribolov se izda samo plovilom, ki imajo pravico pluti pod nemško zastavo. To so ribiška plovila, katerih večina delnic je v lasti državljanov Skupnosti ali družb, ustanovljenih v skladu s pravili Skupnosti in ki imajo glavno poslovno enoto v državi članici. Uporabo plovil morajo voditi in nadzorovati osebe s stalnim prebivališčem v Nemčiji. Da pridobijo dovoljenje za ribolov, se morajo vsa ribiška plovila registrirati v ustreznih obalnih državah, v katerih imajo plovila svoje matično pristanišče. EE: Ladje lahko plujejo pod zastavo Estonije, če se nahajajo v Estoniji in če je večina lastništva v družbah z neomejeno odgovornostjo, komanditnih družbah ali drugih pravnih osebah, ki se nahajajo na ozemlju Estonije in v katerih imajo glasovalno večino v upravnem odboru državljani Estonije, v rokah državljanov Estonije. EL: Lastništvo plovila, ki pluje pod grško zastavo, je omejeno na 49 % za fizične ali pravne osebe, ki niso državljani EU. HR, HU: Brez obvez. IE: Pridržek za nakup plovil za morski ribolov, registriranih na Irskem, s strani oseb, ki niso državljani Skupnosti. |
||||||||||||
|
|
IT: Pridržek za nakup večinskega deleža v plovilu, ki pluje pod italijansko zastavo, ali za nakup kontrolnega deleža ladjarja, ki ima sedež v Italiji, s strani tujcev, razen rezidentov Skupnosti; nakup plovil, ki plujejo pod italijansko zastavo in se uporabljajo za ribolov v italijanskih teritorialnih vodah. LT: Brez obvez. LV: Pridržek glede registracije lastništva latvijskih ribiških plovil s strani fizičnih oseb, ki niso niti državljani ali nedržavljani Latvije niti pravne osebe v Latviji, razen prek podjetja, ustanovljenega v Latviji. |
||||||||||||
|
|
MT: Brez obvez. NL: Pridržek za lastništvo plovil, ki plujejo pod nizozemsko zastavo, razen če naložbo opravi ladjar, ustanovljen po nizozemskih zakonih in v kraljestvu, ki ima dejanski sedež vodstva na Nizozemskem. PT: Pridržek za lastništvo plovil, ki plujejo pod portugalsko zastavo, razen prek podjetja, registriranega na Portugalskem. RO: Brez obvez. SE: Pridržek za nakup 50 % ali več plovila, ki pluje pod švedsko zastavo, razen prek podjetja, ustanovljenega na Švedskem; pridržek za ustanavljanje in nakup 50 odstotkov ali več delnic v podjetjih, ki se ukvarjajo s komercialnim ribolovom v švedskih vodah, razen če je izdano dovoljenje. Omejitve pravice do ribolova in omejitve, ki določajo, katera ribiška plovila lahko pridobijo dovoljenje in postanejo del švedske ribolovne flote, so navedene v švedski zakonodaji o ribolovu. SK: Pridržek za lastništvo plovil, ki plujejo pod slovaško zastavo, razen prek podjetja, registriranega na Slovaškem. |
||||||||||||
|
|
UK: Pridržek za nakup plovil, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva, razen če je naložba vsaj v 75-odstotni lasti britanskih državljanov in/ali družb, ki so vsaj v 75-odstotni lasti britanskih državljanov, v vseh primerih s stalnim prebivališčem v Združenem kraljestvu. Plovila morajo biti upravljana, vodena in nadzorovana iz Združenega kraljestva. |
||||||||||||
| C. RUDARSTVO IN PRIDOBIVANJE NARAVNIH KAMNIN |
|||||||||||||
|
BG: Za pravico do iskanja, raziskovanja in izkoriščanja naravnih materialov, vključno z mineralnimi surovinami in rudami, velja časovno omejena koncesija, ki jo izda država Bolgarija. Iskanje in/ali raziskovanje ter koncesije za pridobivanje se dodelijo fizičnim in pravnim osebam, ki so vpisane kot trgovci v register gospodarskih družb in imajo ustrezne tehnične, vodstvene in finančne zmogljivosti. Brez obvez za pridobivanje zlata iz rek ter soli in elementov iz morske vode. CZ: Brez obvez. EL: Za pravico do raziskovanja in izkoriščanja vseh mineralov, razen ogljikovodikov, trdih goriv, radioaktivnih mineralov in geotermalnih potencialov, se zahteva koncesija grške države po odobritvi Sveta ministrov. ES: Pridržek za naložbe, ki niso iz držav članic Skupnosti, v strateške minerale. FR: Ustanavljanje podjetij s strani nerezidentov v ekstraktivnih industrijah mora potekati v obliki francoske ali evropske subvencije, njihov direktor mora biti oseba s stalnim prebivališčem v Franciji ali v drugi državi in mora prijaviti stalno prebivališče lokalnim organom oblasti. HR: Brez obvez. HU: Pravica do iskanja, raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin lahko velja za časovno omejeno koncesijo, ki jo izda Madžarska. |
||||||||||||
|
|
LT: Brez obvez. MT: Brez obvez. RO: Brez obvez. ES: Pridržek za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov: v skladu z Direktivo 94/22/ES z dne 30. maja 1994 (UL L 164, z dne 30.6.1994), kadar koli je videti, da tretja država subjektom Skupnosti glede dostopa do teh dejavnosti in njihovega opravljanja ne zagotavlja obravnave, ki je primerljiva z obravnavo, ki jo Skupnost zagotavlja subjektom navedene tretje države, lahko Svet na predlog Komisije odobri državi članici, da zavrne dovoljenje subjektu, ki ga dejansko nadzorujejo zadevna tretja država in/ali državljani navedene države (vzajemnost). |
||||||||||||
| D. PROIZVODNJA |
|||||||||||||
|
Jih ni. BG: Za proizvodnjo alkoholnih pijač, destilatov in špirita je potrebna registracija in jo lahko opravljajo osebe, registrirane v skladu s trgovinskim pravom ali zakonodajo države članice EU ali EGP. Za proizvodnjo tobačnih izdelkov in predelavo tobaka je potrebno dovoljenje Sveta ministrov in jo lahko opravljajo osebe, registrirane v skladu z zakonom o gospodarskih družbah ali z zakonodajo države članice EU ali EGP. |
||||||||||||
|
Pridržek za izkoriščanje jedrskih naprav ali opreme ter odstranjevanje jedrskega goriva, za kar je potrebna licenca. Za proizvodnjo, uvoz in distribucijo farmacevtskih izdelkov in zdravil za uporabo v veterinarski medicini se zahteva dovoljenje glavnega predstavnika v Bolgariji. Za dejavnosti v zvezi z odstranjevanjem odpadkov in ravnanjem z njimi se zahteva dovoljenje. |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
DRUGA PROIZVODNJA |
AT: Za proizvodnjo nevojaškega orožja in streliva se zahteva državljanstvo EGP. Za proizvodnjo vojaškega orožja in streliva se zahteva državljanstvo Avstrije. Pravne osebe in partnerstva: Registrirani sedež in glavna uprava v Avstriji. Poklicni zastopnik ali upravni partnerji družbe, pooblaščeni, da ukrepajo v njenem imenu, morajo biti državljani EGP. BG: Za proizvodnjo in trgovanje z orožjem, strelivom, eksplozivi ter blagom in tehnologijo za dvojno rabo se zahteva licenca ali registracija in ju lahko opravljajo osebe, registrirane v skladu s trgovinskim pravom. |
||||||||||||
| E. OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN VODO |
|||||||||||||
|
AT: Brez obvez. BG: Za dejavnosti v zvezi z oskrbo z električno energijo, plinom in vročo vodo se zahteva licenca. Dovoljenje se izda pravni osebi, registrirani v skladu s trgovinskim pravom ali zakonodajo države članice EU ali EGP. CZ: Brez obvez. |
||||||||||||
|
|
FR: Koncesije in dovoljenja v hidroelektričnem sektorju se lahko dajo le državljanom Francije ali državljanom Skupnosti, ter državljanom tretjih držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o vzajemnosti za izkoriščanje hidroelektrične energije. FI: Pridržki za naložbe v podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi v zvezi z jedrsko energijo ali jedrskimi zadevami. EL: Trda goriva, radioaktivni minerali in geotermalna energija: Dovoljenje za raziskovanje se ne sme izdati fizičnim ali pravnim osebam, ki niso iz Skupnosti. Za pravico do izkoriščanja se zahteva koncesija grške države po odobritvi Sveta ministrov. HR, HU: Brez obvez. LV: Državni monopol v sektorju električne energije MT: Brez obvez. |
||||||||||||
|
|
PT: Pridržki za naložbe v podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom in prevozom zemeljskega plina ter oskrbo z njim. Portugalska vlada je pristojna za opredeljevanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati podjetja, ki želijo opravljati navedene dejavnosti. RO: Brez obvez. |
||||||||||||
|
|
SK: Zahteva se skladnost z energetsko politiko Slovaške. Pridržek za naložbe v podjetja, ki so označena kot naravni monopoli. Vlada lahko uvoz in izvoz električne energije in plina omeji v naslednjih primerih: pravice in obveznosti proizvajalcev in kupcev električne energije in plina niso podobne ali ne presegajo pravic in obveznosti proizvajalcev ter kupcev na Slovaškem; varnostni ukrepi posameznih proizvajalcev, povezani z varovanjem okolja, niso podobni ali ne presegajo ukrepov za varovanje okolja na Slovaškem; uvoz ali izvoz električne energije omejujeta uporabo električne energije iz obnovljivih virov ali domačih virov premoga. |
||||||||||||
(1) Pri teh zahtevah se lahko odobrijo izjeme, če se lahko dokaže, da stalno prebivališče ni potrebno.
(2) Bolgarsko pravo lastninskih razmerij priznava naslednje omejene lastninske pravice: pravico do uporabe, pravico do gradnje, pravico do postavitve nadgradnje in služnostno pravico.
(*1) SI: V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah podružnica, ustanovljena v Republiki Sloveniji, ni pravna oseba, vendar je v smislu delovanja obravnavana enako kot hčerinska družba.
(3) CZ: Velja nediskriminacijski sistem deviznega nadzora, ki ga sestavljajo:
|
(a) |
omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene, |
|
(b) |
za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakupe tujih vrednostnih papirjev prebivalci Češke potrebujejo dovoljenje za devizno poslovanje. |
(4) PL: Nediskriminacijski sistem deviznega nadzora se veže na omejitve v deviznem prihodku in na sistem deviznih dovoljenj (univerzalnih in individualnih), med drugim na omejitve v pretoku kapitala in deviznih plačil. Dovoljenje je potrebno za naslednje devizne posle:
|
— |
prenos deviz iz države; |
|
— |
prenos poljske valute v državo; |
|
— |
prenos lastništva nad pravico do denarnega premoženja med domačimi in tujimi osebami; |
|
— |
odobritev in črpanje posojil v deviznih poslih s strani domačih oseb; |
|
— |
določitev ali izvršitev plačil v tujih valutah na Poljskem za pridobljeno blago, nepremičnine, lastninske pravice, storitve ali delo; |
|
— |
odprtje in posedovanje bančnega računa v banki na tujem; |
|
— |
pridobivanje in imetništvo tujih vrednostnih papirjev in pridobivanje nepremičnin na tujem; |
|
— |
prevzemanje drugih obveznosti na tujem s podobnim učinkom. |
(5) SK: Vnosi se navedejo zaradi preglednosti.
(6) Tuje osebe lahko v tujino prenesejo naslednje dohodke in nadomestila, ki izhajajo iz naložb v Republiki Bolgariji: prejete dobičke, nadomestila za razlastitev naložbe v državne namene, prilive od likvidacije ali prodaje celote ali dela naložbe, znesek, prejet v izvršbi zahtevka, ki je zavarovan s poroštvom ali hipoteko.
PRILOGA VIII
Obseg vladnih naročil Skupnosti
(iz člena 137 Pridružitvenega sporazuma)
Dodatek 1
SUBJEKTI NA CENTRALNI RAVNI
Subjekti, ki naročajo v skladu z določbami tega naslova
Oddelek 2
Državni organi, ki naročajo
Parlament Republike Hrvaške,
predsednik Republike Hrvaške,
Urad predsednika Republike Hrvaške,
Urad predsednika Republike Hrvaške po preteku mandata,
Vlada Republike Hrvaške,
uradi Vlade Republike Hrvaške,
Ministrstvo za gospodarstvo,
Ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU,
Ministrstvo za finance,
Ministrstvo za obrambo,
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve,
Ministrstvo za notranje zadeve,
Ministrstvo za pravosodje,
Ministrstvo za javno upravo,
Ministrstvo za podjetništvo in obrtništvo,
Ministrstvo za delo in pokojninski sistem,
Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo,
Ministrstvo za kmetijstvo,
Ministrstvo za turizem,
Ministrstvo za okolje in varstvo narave,
Ministrstvo za gradbeništvo in fizični razvoj,
Ministrstvo za vojne veterane,
Ministrstvo za socialno politiko in mladino,
Ministrstvo za zdravje,
Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport,
Ministrstvo za kulturo,
državne upravne organizacije,
okrožni uradi državne uprave,
Ustavno sodišče Republike Hrvaške,
Vrhovno sodišče Republike Hrvaške,
sodišča,
Državni svet sodnikov,
državna pravobranilstva,
Državnotožilski svet,
uradi varuha človekovih pravic,
Državna komisija za nadzor postopkov javnih naročil,
Hrvaška narodna banka,
državne agencije in uradi,
Državni urad za revizijo.
Dodatek 2
SUBJEKTI NA PODCENTRALNI RAVNI IN ORGANI, KATERIH DELOVANJE UREJA JAVNO PRAVO
Subjekti, ki naročajo v skladu z določbami tega naslova
SEZNAM ORGANOV IN KATEGORIJ ORGANOV, KATERIH DELOVANJE UREJA JAVNO PRAVO
Naročniki iz točke 3 člena 5(1) Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11), tj. pravne osebe, posebej ustanovljene za izpolnitev potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali trgovinske narave in izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
|
— |
več kot 50 % njihovega financiranja se zagotovi iz državnega proračuna ali sredstev lokalnih ali regionalnih samoupravnih enot oziroma drugih takšnih pravnih oseb ali |
|
— |
so pod upravnim nadzorom državnih organov, lokalnih in regionalnih samoupravnih enot oziroma drugih takšnih pravnih oseb ali |
|
— |
imajo nadzorni ali upravni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo državni organi, lokalne ali regionalne samoupravne enote oziroma druge takšne pravne osebe. |
Na primer:
agencija Alan d. o. o.,
APIS IT d. o. o. – Agencija za podporo informacijskim sistemom in informacijskim tehnologijam,
ansambel hrvaških narodnih plesov in pesmi ‚Lado‘,
CARnet (Hrvaška akademska in raziskovalna mreža),
zavodi za pomoč in nego,
socialnovarstveni zavodi,
socialnovarstveni domovi,
zdravstveni domovi,
državni arhivi,
Državni zavod za varstvo narave,
Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško ter odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva te elektrarne,
Sklad za nadomestitev zasežene lastnine,
Sklad za obnovo in razvoj mesta Vukovar,
Sklad za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov,
Sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost,
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti,
Hrvaška banka za obnovo in razvoj,
Hrvatska kontrola zračne plovidbe d.o.o. (Hrvaška služba za kontrolo zračnega prometa d. o. o.),
Hrvatska lutrija d. o. o. (Hrvaška loterija d. o. o.),
Hrvaška izseljenska matica,
Hrvaška kmetijska zbornica,
Hrvaška radiotelevizija,
Hrvaška zveza za tehnično kulturo,
Hrvaški avdiovizualni center,
Hrvaški center za konjeništvo – državni kobilarni Đakovo in Lipik,
Hrvaški center za kmetijstvo, prehrano in podeželje,
Hrvaški center za protiminsko delovanje,
Hrvaški spominski in dokumentacijski center domovinske vojne,
Hrvaški olimpijski komite,
Hrvaški operater trga z električno energijo,
Hrvaški paraolimpijski komite,
Hrvaški ladijski register,
Hrvaški zavod za varstvo narave,
Hrvaška športna zveza gluhih,
Hrvaški zavod za nujno medicinsko pomoč,
Hrvaški zavod za javno zdravje,
Hrvaški zavod za duševno zdravje,
Hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje,
Hrvaški zavod za standardizacijo,
Hrvaški zavod za medicino na daljavo,
Hrvaški zavod za toksikologijo in boj proti dopingu,
Hrvaški zavod za transfuzijsko medicino,
Hrvaški zavod za zaposlovanje,
Hrvaški zavod za varovanje zdravja in varnost pri delu,
Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje,
Hrvaški zavod za varstvo zdravja pri delu,
Jadrolinija (ladjarska družba),
javna ustanova Hrvaški olimpijski center,
javne visokošolske ustanove,
nacionalni parki – javni zavodi,
naravni parki – javni zavodi,
javne znanstvene ustanove,
gledališča, muzeji, galerije, knjižnice in drugi kulturni zavodi, ki jih je ustanovila Republika Hrvaška ali lokalne in regionalne samoupravne enote,
kazenske ustanove,
klinične bolnišnice,
klinični bolniški centri,
klinike,
Leksikografski zavod ‚Miroslav Krleža‘,
pristaniški organi,
zdravilišča,
lekarne, ki so jih ustanovile regionalne samoupravne enote,
Matica hrvatska (Hrvaška matica),
Mednarodno središče za podvodno arheologijo,
Narodna in univerzitetna knjižnica,
Nacionalna fundacija za izboljševanje življenjskega standarda učencev in študentov,
Nacionalna fundacija za razvoj civilne družbe,
Nacionalna fundacija za znanost, visoko šolstvo in tehnološki razvoj Republike Hrvaške,
Nacionalni center za zunanje vrednotenje izobraževanja,
Nacionalni svet za visoko šolstvo,
Nacionalni svet za znanost,
Narodne novine d. d. (Uradni list), vzgojni zavodi,
vzgojno-izobraževalne ustanove, ki jih je ustanovila Republika Hrvaška ali enote lokalne ali regionalne samouprave,
splošne bolnišnice,
Plovput d. o. o. (državno podjetje, ki zagotavlja varnost plovbe),
poliklinike,
specializirane bolnišnice,
Osrednji register zavarovancev,
Univerzitetni center za računalništvo,
športna združenja,
športne zveze,
zavodi za nujno medicinsko pomoč,
zavodi za paliativno nego,
zavodi za zdravstveno nego,
Fundacija policijske solidarnosti,
zapori,
Zavod za obnovo Dubrovnika,
Zavod za semena in sadike,
zavodi za javno zdravje,
Zrakoplovno – tehnički centar d. d. (Letalsko-tehnični center),
okrožne cestne uprave,
Center za spremljanje poslovnih dejavnosti v energetskem sektorju in naložbe.
Dodatek 3
SUBJEKTI NA PODROČJU INFRASTRUKTURE
Subjekti, ki naročajo v skladu z določbami tega naslova
Oddelek 1
Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalskih kapacitet
Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11) in ki v skladu s posebnimi predpisi opravljajo dejavnosti, povezane z izkoriščanjem geografskega območja za zagotovitev obmorskih pristanišč, rečnih pristanišč in drugih prevoznih terminalov upravljavcem v pomorskem in rečnem prevozu; to so na primer naročniki, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi v skladu z Zakonom o pomorstvu in pristaniščih (Uradni list št. 158/03, 100/04, 141/06 in 38/09).
Oddelek 2
Naročniki na področju letaliških kapacitet
Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11) in ki v skladu s posebnimi predpisi opravljajo dejavnosti, povezane z izkoriščanjem geografskega območja za zagotovitev letališč in druge terminalske opreme letalskim prevoznikom; to so na primer naročniki, ki navedene dejavnosti opravljajo na podlagi podeljene koncesije v skladu z Zakonom o letališčih (Uradni list št. 19/98 in 14/11).
PRILOGA IX
Seznam sredstev za obveščanje, ki naj se doda Prilogi XIII k Pridružitvenemu sporazumu
Dodatek 2
HRVAŠKA
|
— |
Narodne novine |
|
— |
Oglasi Republike Hrvaške v zvezi z elektronskim javnim naročanjem (https://eojn.nn.hr/Oglasnik/clanak/electronic-public-procurement-of-the-republic-of-croatia/0/81/). |