(1)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa nomenklaturo blaga (v nadaljnjem besedilu: kombinirana nomenklatura ali KN), ki je del Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

V interesu pravne varnosti je treba pojasniti uvrstitev kapsul, tablet, pastil in pilul, proizvedenih iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta iz tarifne številke 1901 ali iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404, namenjenih uporabi kot prehranska dopolnila.

(3)

V skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-410/08 do C-412/08 (2), se živila, namenjena uporabi kot prehranska dopolnila, sestavljena predvsem iz rastlinskega ali živalskega olja, ki so mu dodani vitamini, in pakirana v odmerjenih dozah (kapsulah), uvrščajo pod tarifno številko 2106 („živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu“).

(4)

V navedeni sodbi je Sodišče pojasnilo, da je v primeru zadevnega blaga pakiranje (tj. v ovojnici) odločilni element, ki razkriva njegovo funkcijo ko prehranska dopolnila, saj opredeljuje odmerek živil, način njihovega zaužitja in kje naj bi začela učinkovati. Zato oba elementa (ovojnica skupaj z vsebino prehranskega dopolnila) opredeljujeta uporabo in značilnosti zadevnega blaga.

(5)

V pojasnjevalnih opombah harmoniziranega sistema je v zvezi s tarifno številko 2106 navedeno, da ta tarifna številka med drugim vsebuje živila, pogosto imenovana „prehranska dopolnila“, ki so jim dodani vitamini in včasih tudi zelo majhne količine zmesi železa ter so pakirana v embalažo z navedbo, da vzdržujejo splošno zdravje in dobro počutje.

(6)

Prehranska dopolnila iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta iz tarifne številke 1901 ali iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki so pakirana v odmerjenih dozah, kot so kapsule, tablete, pastile in pilule, niso zajeta pod tarifno številko 1901, saj posebno pakiranje kaže na njihovo funkcijo kot prehranska dopolnila. Prehranska dopolnila so posebna vrsta živil, omenjena samo v pojasnjevalnih opombah harmoniziranega sistema k tarifni številki 2106, na splošno pa so pakirana v odmerjenih dozah. Zato živila, namenjena uporabi kot prehranska dopolnila, ki so pakirana v odmerjenih dozah in proizvedena iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta iz tarifne številke 1901 ali iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ne morejo izpolnjevati zahtev iz tarifne številke 1901 in bi jih bilo treba uvrstiti pod tarifno številko 2106.

(7)

Zaradi pravne varnosti bi morale določbe kombinirane nomenklature upoštevati zgoraj navedeno sodno prakso. To je bilo delno doseženo z uvedbo dodatne opombe 5 k poglavju 21 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 698/2013 (3). Zaradi doslednosti in skladnosti z navedenim predhodnim ukrepom bi bilo treba tudi v poglavje 19 vstaviti dodatno opombo.

(8)

Zato bi bilo treba v poglavje 19 drugega dela kombinirane nomenklature dodati novo dodatno opombo, da se zagotovi enotna razlaga kombinirane nomenklature po vsej Uniji.

(9)

Uredbo (EGS) št. 2658/87 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa nomenklaturo blaga (v nadaljnjem besedilu: kombinirana nomenklatura ali KN), ki je del Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

Sedanje besedilo dodatnih opomb 4 in 5 k poglavju 17 ter dodatnih opomb 3 in 4 k poglavju 21 kombinirane nomenklature se sklicuje na člen 42 Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 (2), ki določa metode izračuna vsebnosti saharoze v surovem sladkorju in nekaterih sirupih.

(3)

Odstavki 2, 3 in 4 člena 42 Uredbe (ES) št. 951/2006 se črtajo z učinkom od 1. oktobra 2017 zaradi spremembe sistema proizvodnih kvot za sladkor na podlagi sprememb kmetijske politike. Zato sklicevanja na člen 42 Uredbe (ES) št. 951/2006 v dodatnih opombah 4 in 5 k poglavju 17 ter dodatnih opombah 3 in 4 k poglavju 21 ne bodo več ustrezna.

(4)

Zaradi pravne varnosti in da bi se izognili nastanku pravne praznine, je treba navedene dodatne opombe spremeniti in analitske metode, ki se uporabljajo, vključiti neposredno v navedene opombe.

(5)

Glede na izboljšave analitskih metod za določanje vsebnosti sladkorja bi bilo treba analitsko metodo, ki se trenutno uporablja za izračun vsebnosti sladkorja v nekaterih proizvodih, ki se uvrščajo v poglavje 17, in na katero lahko vplivajo matrika vzorca ali moteče spojine, nadomestiti z metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (v nadaljnjem besedilu: metoda HPLC).

(6)

Vendar pa se metoda HPLC za številne druge proizvode, ki se uvrščajo v poglavje 17, ter proizvode, ki se uvrščajo v poglavje 21, ne more uporabljati, če vsebnost sladkorja ne temelji zgolj na saharozi, fruktozi, glukozi in maltozi zaradi prisotnosti drugih sladkorjev. Za te proizvode bi se morala vsebnost saharoze, vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženih kot saharoza, določiti z refraktometrično metodo v skladu s Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 974/2014 (3).

(7)

Zaradi enotne razlage kombinirane nomenklature po vsej Uniji v zvezi z določanjem vsebnosti sladkorja v nekaterih proizvodih bi bilo treba dodatni opombi 4 in 5 k poglavju 17 ter dodatni opombi 3 in 4 k poglavju 21 drugega dela kombinirane nomenklature spremeniti.

(8)

Uredbo (EGS) št. 2658/87 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Odstavki 2, 3 in 4 člena 42 Uredbe (ES) št. 951/2006 se razveljavijo z učinkom od 1. oktobra 2017. Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od istega datuma.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(a)

v poglavju 17 se dodatni opombi 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

(*1)   Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 974/2014 z dne 11. septembra 2014 o refraktometrični metodi merjenja suhega topnega ostanka v predelanem sadju in zelenjavi za namen njegove uvrstitve v kombinirano nomenklaturo (UL L 274, 16.9.2014, str. 6).“;"

(b)

v poglavju 21 se dodatni opombi 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

(*2)   Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 974/2014 z dne 11. septembra 2014 o refraktometrični metodi merjenja suhega topnega ostanka v predelanem sadju in zelenjavi za namen njegove uvrstitve v kombinirano nomenklaturo (UL L 274, 16.9.2014, str. 6).“ "

(1)

Ribolovne kvote za leto 2016 so bile določene z:

(2)

Ribolovne kvote za leto 2017 so bile določene z:

(3)

Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovne kvote, ki so ji bile dodeljene, v skladu s členom 105(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih kvot navedene države članice.

(4)

Člen 105(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 določa, da se morajo ti odbitki izvesti v naslednjem letu ali letih z uporabo ustreznih množilnih količnikov, določenih v navedenih odstavkih.

(5)

Nekatere države članice so prekoračile svoje ribolovne kvote za leto 2016. Zato je primerno, da se za leto 2017, in če je ustrezno, poznejša leta za prelovljene staleže izvedejo odbitki od ribolovnih kvot, ki so jim bile dodeljene.

(6)

V Izvedbenih uredbah Komisije (EU) 2016/2226 (10) in (EU) 2017/162 (11) so določeni odbitki od ribolovnih kvot za nekatere države in vrste za leto 2016. Vendar so bili za nekatere države članice odbitki, ki se uporabljajo za nekatere vrste, večji od njihovih razpoložljivih kvot za leto 2016 in se zato v navedenem letu niso mogli v celoti izvesti. Za zagotovitev, da se v teh primerih za zadevne staleže odbije celotna količina, bi bilo treba preostale količine upoštevati pri določanju odbitkov od kvot za leto 2017 in po potrebi od poznejših kvot.

(7)

Z dopisom z dne 16. novembra 2016 je Belgija v skladu s členom 3(3) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (12) zaprosila Komisijo za dovoljenje, da v okviru omejitev, ki znašajo 10 % kvote, iztovori dodatne količine romba in gladkega romba v vode Unije območij IIa in IV (T/B/2AC4-C). Za dodatne količine, ki so se v letu 2016 dodelile po navedenem postopku, bi se moralo šteti, da za namen odbitkov iz člena 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009 presegajo dovoljene iztovore.

(8)

Odbitki od ribolovnih kvot, kot so določeni s to uredbo, bi se morali uporabljati brez poseganja v odbitke od kvot za leto 2017 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 185/2013 (13).

(9)

Ker so kvote izražene v tonah, se količine, vključno s prelovom, manjše od ene tone, ne upoštevajo –

(1)

Aarhuška konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (1) (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija) je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena 17. februarja 2005 s Sklepom Sveta 2005/370/ES (2).

(2)

Unija je izvedla obveznosti iz Aarhuške konvencije glede njenih institucij in organov, zlasti z Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(3)

V skladu s členom 15 Aarhuške konvencije je bil ustanovljen Odbor za skladnost z Aarhuško konvencijo (v nadaljnjem besedilu: Odbor), ki je pristojen za pregled skladnosti pogodbenic z določbami Aarhuške konvencije.

(4)

Unija je 17. marca 2017 prejela ugotovitve v zadevi ACCC/C/2008/32 glede dostopa do pravnega varstva na ravni Unije (v nadaljnjem besedilu: ugotovitve). V odstavku 123 ugotovitev je Odbor menil, da „pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz odstavkov 3 in 4 člena 9 Konvencije glede dostopa javnosti do pravnega varstva, saj tako uredba o Aarhuški konvenciji kot sodna praksa Sodišča Evropske unije ne izvajata obveznosti, ki izhajajo iz navedenih odstavkov, in z njimi nista skladni“.

(5)

Organi Aarhuške konvencije so bili seznanjeni z izjavo, ki jo je Unija podala ob podpisu in ponovila ob odobritvi Aarhuške konvencije, v kateri je navedla, da „bodo institucije Skupnosti v okviru institucionalnega in pravnega okvira Skupnosti uporabljale to konvencijo v okviru obstoječih in bodočih predpisov o dostopu do dokumentov ter drugih ustreznih predpisov Skupnosti na področju, ki ga ureja ta konvencija“.

(6)

Ena izmed ugotovitev v zadevi ACCC/C/2008/32, namreč da Unija ne izpolnjuje obveznosti iz odstavkov 3 in 4 člena 9 Aarhuške konvencije, je bila vključena v osnutek sklepa VI/8f, ki bo predložen na šestem zasedanju pogodbenic Aarhuške konvencije, ki bo potekalo septembra 2017 v Budvi v Črni gori.

(7)

Unija bi morala raziskati načine in sredstva za skladnost z Aarhuško konvencijo na način, ki je združljiv s temeljnimi načeli pravnega reda Unije in njenim sistemom sodnega pregleda.

(8)

Ob upoštevanju delitve pristojnosti v Uniji Svet ne more dati navodil ali priporočil Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v zvezi z njegovo sodno dejavnostjo. Zato priporočil iz osnutka sklepa VI/8f v zvezi s Sodiščem in njegovo sodno prakso ni mogoče sprejeti.

(9)

Unija bo še naprej v celoti podpirala pomembne cilje Aarhuške konvencije.

(10)

Unija bi morala določiti stališče, ki se zastopa na šestem zasedanju pogodbenic Aarhuške konvencije v zvezi z osnutkom sklepa VI/8f –