(1)

Svet je 18. januarja 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 36/2012.

(2)

S seznama fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012 (v nadaljnjem besedilu: seznam), bi bilo treba črtati eno osebo.

(3)

Na seznam subjektov iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012 bi bilo treba dodati en subjekt.

(4)

Podatke, ki se nanašajo na eno od oseb iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012, bi bilo treba tudi posodobiti.

(5)

Prilogo II k Uredbi (EU) št. 36/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Člen 21 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (2) določa zahteve v zvezi z vlogami za pomoč na žival in zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival. V primeru vrst s kratkim proizvodnim ciklom, tj. s hitrim menjavanjem živali, se število živali, za katere je bil predložen zahtevek za plačilo na žival v okviru ukrepa iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), lahko bistveno spremeni v letu zahtevka. To lahko povzroči precejšnjo razliko med številom prijavljenih živali v zahtevku za plačilo na žival in številom živali, ki bodo morda imele korist od boljših pogojev za njihovo dobrobit. Posledično se število živali, navedeno v zahtevku za plačilo na žival, izkaže le kot okvirno. V zvezi z navedenimi vrstami s kratkim proizvodnim ciklom bi bilo zato državam članicam treba omogočiti, da vzpostavijo sistem, ki upravičencu omogoča, da zaprosi za podporo glede vseh živali, ki so upravičene do podpore na datum ali v obdobju, ki ga določi država članica. Če računalniških zbirk podatkov ni, bi moralo biti mogoče določiti dejansko število živali na podlagi potrdil o zakolu ali drugih spremnih dokumentov, predloženih pristojnemu organu po datumu predložitve zahtevka za plačilo na žival.

(2)

Uporaba meril za izbiro ni obvezna za vse ukrepe ali vrste operacij. Zato bi morali upravni pregledi, opravljeni v zvezi z vlogami za podporo, vključevati le preverjanje navedenega elementa, kadar je to potrebno.

(3)

Preverjanje razumnosti stroškov se izvede v fazi upravnih pregledov v zvezi z vlogo za podporo in na podlagi natančno opredeljenega sistema ocenjevanja. Posebna pravila pa bi se morala uporabiti, kadar je tveganje nerazumnih stroškov nizko ali kadar vsebine stroškov ni mogoče opredeliti pred izvedbo operacije.

(4)

V skladu s členom 67(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) se lahko znesek podpore določi na podlagi standardnih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj. V takih primerih upravni pregledi ne bi smeli zajemati preverjanja zneska nastalih stroškov in plačil, ki jih je opravil upravičenec.

(5)

Pravila o pregledih, ki veljajo za finančne instrumente, bi bilo treba prilagoditi, da se zagotovi skladnost s pravili za upravljanje in kontrolo iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 (5) ter upošteva posebnosti podpore, ki se odobri v obliki finančnega instrumenta.

(6)

Pregledi na kraju samem ne bi smeli veljati za izdatke, ki jih je treba plačati, temveč za izdatke, ki se uveljavljajo pri plačilni agenciji. Glede na to, da se izdatki, ki jih je treba plačati, lahko določijo šele po vseh opravljenih pregledih, bi pregled na podlagi navedenih izdatkov povzročil, da je doseganje stopnje kontrole nepredvidljivo. Poleg tega izdatki, ki so predmet pregledov na kraju samem, ne bi smeli vključevati izdatkov, ki jih izvede plačilna agencija le za predplačila, ker navedeni izdatki ne ustrezajo izdatkom, ki jih je imel upravičenec. Poleg tega bi bilo treba izdatke v zvezi s finančnimi instrumenti všteti v doseganje najmanjše stopnje kontrole le v obsegu, kakor jih dejansko preveri pristojni organ. Za zagotovitev izpolnjevanja najmanjše stopnje kontrole za vsako koledarsko leto, bi morali biti pregledi opravljeni do datuma, določenega za predložitev kontrolnih podatkov in kontrolne statistike iz člena 9 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014.

(7)

Da ne bi po nepotrebnem podvajali preverjanj, bi morali pregledi na kraju samem zajemati le elemente, ki še niso bili predmet upravnih pregledov.

(8)

V skladu s členoma 48 in 51 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 morajo pregledi med drugim preveriti skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi. Poleg tega mora v skladu s členom 50(4)(a) navedene izvedbene uredbe vzorec operacij, ki jih je treba pregledati na kraju samem, upoštevati potrebo po preverjanju ustrezne kombinacije operacij različnih vrst in obsegov. Določbe, povezane z ukrepom, ki zadevajo predmet ali intenzivnost pregledov iz členov od 54 do 59 Izvedbene Uredbe (EU) št. 809/2014, so zato nepotrebne.

(9)

Kar zadeva upravne kazni, da bi zagotovili enako obravnavo izbranih operacij in operacij, ki niso bile izbrane za preglede na kraju samem, morajo biti pregledani izdatki v obeh primerih izdatki, ki se uveljavljajo.

(10)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 809/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Spremembe, uvedene s to uredbo, bi se morale uporabljati za vloge za podporo ali zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leta zahtevka ali premijska obdobja od 1. januarja 2018. Vendar bi bilo ob upoštevanju težav, ki so jih v letu zahtevka 2015 imele države članice, ki so morale prilagoditi svoje sisteme, da bi upoštevale rok za predložitev zahtevka za plačilo na žival iz člena 13 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, ter sistem znižanj, izključitev in kazni, določenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 640/2014 (6), treba za zahtevke za plačilo na žival, ki se nanašajo na leta zahtevkov od 1. januarja 2016, uporabljati določbo, ki omogoča, da se dejansko število živali vrst s kratkim proizvodnim ciklom določi na podlagi potrdil o zakolu ali drugih spremnih dokumentov, predloženih pristojnemu organu po predložitvi zahtevka za plačilo na žival.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj podeželja –

(1)

v členu 21 se vstavi naslednji odstavek 4a:

(2)

člen 48 se spremeni:

(3)

člen 50 se spremeni:

(4)

člen 51 se spremeni:

(5)

členi od 54 do 59 se črtajo.

(6)

v členu 60 se doda naslednji odstavek 4:

(7)

člen 61 se spremeni:

(8)

v členu 63 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(1)

Ukrepanje Unije v sektorju pomorskega prometa bi moralo biti namenjeno izboljšanju pomorske varnosti in varstvu morskega okolja.

(2)

Odbor za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: MSC) Mednarodne pomorske organizacije (IMO) je na 97. zasedanju odobril spremembe pravila II-1/23 in pravila II-2/9.4.1.3 Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (v nadaljnjem besedilu: konvencija SOLAS), mednarodnih kodeksov o visokohitrostnih plovilih iz let 1994 in 2000 (v nadaljnjem besedilu: kodeksa HSC), Mednarodnega kodeksa o reševalni opremi (v nadaljnjem besedilu: kodeks LSA) ter Priloge k Resoluciji MSC.81(70). Te spremembe bodo predvidoma sprejete na 98. zasedanju odbora MSC, ki bo junija 2017.

(3)

Odbor IMO za varstvo morskega okolja (v nadaljnjem besedilu: MEPC) se je na 70. zasedanju strinjal s spremembami Dodatka V Priloge VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (v nadaljnjem besedilu: Priloga VI h konvenciji MARPOL glede informacij, navedenih na dobavnici za gorivo (v nadaljnjem besedilu: BDN). Te spremembe bodo predvidoma sprejete na 71. zasedanju odbora MEPC, ki bo julija 2017.

(4)

Odbor MSC IMO je na 95. in 96. zasedanju odobril več osnutkov sprememb pravila II-1 konvencije SOLAS glede predpisov o pregrajevanju in stabilnosti v poškodovanem stanju. Stališče, ki se zavzame v imenu Evropske unije glede teh sprememb je bilo določeno v Sklepu Sveta (EU) 2016/2077 (1).

(5)

Odbor MSC IMO se je na 97. zasedanju dogovoril, da bo sprejetje večine osnutkov sprememb pravila II-1 konvencije SOLAS glede predpisov o pregrajevanju in stabilnosti v poškodovanem stanju odložil do svojega 98. zasedanja, glede sprememb pravila II1/6 o formuli za zahtevani indeks pregrajevanja R pa se je strinjal, da nadaljnje spremembe pravila II-1/6 ne bi smele zmanjšati sedanje ravni varnosti.

(6)

Stališče, ki se zavzame v imenu Unije, kot je določeno v členu 2(1)(a) in členu 2(2) Sklepa (EU) 2016/2077, se torej še naprej uporablja.

(7)

Odbor MSC IMO se je na 97. zasedanju strinjal z uskladitvijo besedila pravil II-1/22, II-1/23 in II-1/24 glede obstoja različnih izrazov za podobne zahteve ter posodobitvijo obstoječih navzkrižnih sklicev, ne da bi se pri tem spremenila vsebina predhodno odobrenih sprememb. Pravilo II-1/23 se nanaša na posebne zahteve za ro-ro potniške ladje in ni zajeto v stališču, ki se zavzame v imenu Unije, kot je določeno v Sklepu (EU) 2016/2077. Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) se uporablja za potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki opravljajo notranja potovanja. V členu 6(2)(a)(i) navedene direktive je določeno, da so nove potniške ladje razreda A v celoti skladne z zahtevami konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena.

(8)

Spremembe pravila II-2/9.4.1.3 konvencije SOLAS pojasnjujejo zahteve glede protipožarne celovitosti oken na potniških ladjah, ki prevažajo največ 36 potnikov, in ladjah za posebne namene z več kot 60, vendar ne več kot 240 osebami na krovu. Ladje, ki prevažajo največ 36 potnikov, bi morale imeti enako raven varnosti kot ladje, ki prevažajo več kot 36 potnikov. Direktiva 2009/45/ES se uporablja za potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki opravljajo notranja potovanja. V členu 6(2)(a)(i) navedene direktive je določeno, da so nove potniške ladje razreda A v celoti skladne z zahtevami konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena. Poleg tega del B.10.4 poglavja II-2 Priloge I k navedeni direktivi določa, da se pri potniških ladjah, ki prevažajo največ 36 potnikov, posebna pozornost nameni protipožarni celovitosti oken, ki so obrnjena proti odprtim ali zaprtim območjem za vkrcanje v rešilne čolne in rešilne splave, ter protipožarni celovitosti oken pod takimi območji na mestu, zaradi katerega bi njihova odpoved med požarom ovirala vkrcanje v rešilne čolne in rešilne splave ali njihovo spuščanje v vodo.

(9)

Spremembe kodeksov HSC pojasnjujejo uporabo odstavkov 8.10.1.4 do 8.10.1.6 kodeksov HSC o izvzetju prevoza reševalnih čolnov za visokohitrostna plovila, ki so krajša od 20 m oziroma krajša od 30 m. Visokohitrostno plovilo, krajše od 30 m za namene kodeksa HSC iz leta 2000 oziroma 20 m za namene kodeksa HSC iz leta 1994, je lahko izvzeto iz obveznosti prevoza reševalnega čolna, če so izpolnjene zahteve iz odstavka 8.10.1.6 kodeksov HSC, ki vključuje novo točko, in sicer da mora biti mogoče rešiti nemočno osebo iz vode v vodoravnem ali skoraj vodoravnem položaju. Direktiva 2009/45/ES se uporablja za potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki opravljajo notranja potovanja. V členu 6(2)(a)(i) navedene direktive je določeno, da so nove potniške ladje razreda A v celoti skladne z zahtevami konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena.

(10)

Kodeks LSA določa mednarodne zahteve za reševalno opremo, zajete v poglavju III konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena. Spremembe odstavkov 6.1.1.5 in 6.1.1.6 kodeksa LSA ter odstavka 8.1.1 dela 1 Priloge k resoluciji MSC.81(70) zagotavljajo skladnost statičnih preskusov in preskusnih obremenitev, ki jih morajo vzdržati naprave za spuščanje v vodo, vključno s konstrukcijskimi elementi in vitli. Te spremembe bi bilo treba obravnavati kot manjše popravke. Naprave za spuščanje v vodo in vitli so navedeni v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/306 (3), ki se nanaša na kodeks LSA in Resolucijo MSC.81(70), in sicer glede naprav za spuščanje v vodo v zvezi s točkami MED/1.21, 1.23, 1.24 in 1.25 ter glede vitlov v zvezi s točkami MED/1.41a, 1.41b, 1.41c, 1.41d in 1.41e. Zato ta oprema spada na področje uporabe Direktive 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(11)

Spremembe Dodatka V Priloge VI h konvenciji MARPOL pojasnjujejo, da ladje, ki izpolnjujejo zahteve Priloge VI h konvenciji MARPOL glede vsebnosti žvepla v gorivu na območjih nadzora nad emisijami (žvepla) (v nadaljnjem besedilu: SECA) na enakovreden način (s sistemi čiščenja izpušnih plinov (v nadaljnjem besedilu: EGCS)), lahko dovoljujejo dobavitelju, da po obvestilu kupca na BDN navede, da je gorivo namenjeno za uporabo na ladji, ki izpolnjuje zahteve glede vsebnosti žvepla v gorivu na enakovreden način. Glede na vse večje število ladij, opremljenih z EGCS, so spremembe Dodatka V k Prilogi VI h konvenciji MARPOL nujne za prilagoditev standardnega besedila BDN dejstvu, da lahko ladje še naprej uporabljajo goriva z večjo vsebnostjo žvepla tudi po začetku veljavnosti zahtev po 0,10-odstotni vsebnosti žvepla na območjih SECA s 1. januarjem 2015. Zahteve iz Priloge VI h konvenciji MARPOL glede omejitve emisij SOx se v pravu Unije izvajajo z Direktivo (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Člen 6(9)(b) in (c) ter člen 13(2)(a) navedene direktive se nanašajo na BDN kot glavni mehanizem za zagotavljanje skladnosti z navedeno direktivo. Za enakovreden način zagotavljanja skladnosti veljajo alternativne metode za zmanjšanje emisij, kot so opredeljene v členu 2(o) navedene direktive, in se lahko uporabijo pod pogojem, da ladje, ki uporabljajo metode za zmanjšanje emisij, stalno dosegajo zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, ki je vsaj enakovredno zmanjšanju, ki bi se doseglo z uporabo ladijskih goriv, ki izpolnjujejo zahteve navedene direktive.

(12)

Unija ni članica IMO niti pogodbenica zadevnih konvencij in kodeksov. Svet bi moral zato pooblastiti države članice, da izrazijo stališče Unije in da privolijo, da jih te spremembe zavezujejo, kolikor te spremembe spadajo v izključno pristojnost Unije –

(a)

sprememb pravila II-1/23 konvencije SOLAS v skladu s Prilogo 1 k dokumentu IMO MSC 97/WP.5 ob upoštevanju sprememb, predlaganih v dokumentih IMO MSC 97/3/5 in MSC 97/3/4;

(b)

sprememb pravila II-2/9.4.1.3 konvencije SOLAS v skladu s Prilogo 13 k dokumentu IMO MSC 97/22/Add.1;

(c)

sprememb kodeksov HSC v skladu s prilogama 15 in 16 k dokumentu IMO MSC 97/22/Add.1;

(d)

sprememb kodeksa LSA in Priloge k resoluciji MSC.81(70) v skladu s Prilogo 17 k dokumentu IMO MSC 97/22/Add.1 in Prilogo 1 k dokumentu IMO MSC 98/3/1.

(1)

Evropski svet je 23. oktobra 2014 sprejel Sklep 2014/749/EU (2) o imenovanju Evropske komisije za obdobje do 31. oktobra 2019.

(2)

Predsednik Komisije Jean-Claude JUNCKER je v pismu z dne 28. oktobra 2016 obvestil Svet, da je Kristalina GEORGIEVA odstopila s položaja podpredsednice in članice Komisije z učinkom od 1. januarja 2017.

(3)

V skladu z drugim odstavkom člena 246 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba mesto, ki se izprazni zaradi odstopa člana, za preostanek njegovega mandata zapolniti z novim članom z istim državljanstvom.

(4)

Zato bi bilo treba imenovati novega člana Komisije –

(1)

Svet je 31. maja 2013 sprejel Sklep 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji.

(2)

S seznama fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Sklepu 2013/255/SZVP (v nadaljnjem besedilu: seznam) bi bilo treba črtati eno osebo.

(3)

Na seznam subjektov iz Priloge I k Sklepu 2013/255/SZVP bi bilo treba dodati en subjekt.

(4)

Obenem bi bilo treba posodobiti podatke, ki se nanašajo na eno od oseb s seznama iz Priloge I k Sklepu 2013/255/SZVP.

(5)

Prilogo I k Sklepu 2013/255/SZVP bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

(1)

Enotni odbor za reševanje (SRB) je 7. junija 2017 ob 5:13 Komisiji v skladu s členom 18(7) Uredbe (EU) št. 806/2014 poslal shemo za reševanje za Banco Popular Español S.A.

(2)

Enotni odbor za reševanje v shemi za reševanje navaja, da so vsi pogoji za reševanje, določeni v prvem pododstavku člena 18(1) Uredbe (EU) št. 806/2014, v zvezi z Banco Popular Español S.A. izpolnjeni, in pojasnjuje, zakaj je ukrep za reševanje potreben zaradi javnega interesa.

(3)

Shema za reševanje daje Banco Popular Español S.A. v skladu s členom 18(6) Uredbe (EU) št. 806/2014 v postopek reševanja in za institucijo v postopku reševanja določa uporabo instrumenta prodaje poslovanja. Shema za reševanje navaja tudi razloge, zakaj so vsi navedeni elementi ustrezni.

(4)

Komisija se strinja s shemo za reševanje. Zlasti se strinja z razlogi, ki jih je navedel Enotni odbor za reševanje, zakaj je reševanje potrebno zaradi javnega interesa v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 806/2014.

(5)

Shemo za reševanje, ki jo je predložil Enotni odbor za reševanje, bi bilo zato treba odobriti –