7.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 174/3

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1221

z dne 22. junija 2017

o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 v zvezi z metodologijo za določitev emisij izhlapevanja (preskus tipa 4)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (1) ter zlasti člena 14(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 715/2007 zahteva, da so nova lahka vozila skladna z določenimi mejnimi vrednostmi emisij, vključno z emisijami izhlapevanja. Posebni tehnični ukrepi, potrebni za izvajanje navedene uredbe, so bili sprejeti z Uredbo Komisije (ES) št. 692/2008 (2).

(2)

Komisija je marca 2011 oblikovala delovno skupino, v kateri so bile zastopane vse zainteresirane strani, in sicer za pregled obstoječe metodologije za merjenje emisij izhlapevanja in za razvoj nove metodologije, pri čemer so se obravnavali glavni vidiki strategije regeneracije, učinki etanola na delovno zmogljivost, trajnost in prepustnost posod ter njihove emisije iz njih pri oskrbi z gorivom.

(3)

Delovna skupina je svoje delo opravljala na podlagi številnih elementov iz dveh poročil, ki ju je objavilo Skupno raziskovalno središče Komisije z naslovom „Ocena stroškov in koristi uvedbe novega evropskega preskusnega postopka za emisije izhlapevanja“ in „Pregled evropskega preskusnega postopka za emisije izhlapevanja: glavni vidiki in predlagane rešitve“.

(4)

Analiza delovne skupine je odkrila številne pomanjkljivosti, ki spodkopavajo učinkovitost nadzora nad emisijami izhlapevanja in jih je potrebno odpraviti, da bi se zagotovila zadovoljiva raven varovanja okolja. Zato je ustrezno uvesti dva nova postopka za staranje posod z aktivnim ogljem in opredelitev prepustnosti gorivnega sistema v obstoječem postopku homologacije.

(5)	Dodajanje etanola v evropska bencinska goriva, zlasti pri dodajanju v pripravljen bencin, vpliva na parni tlak goriva. Pri preskušanju bi se zato moralo uporabljati referenčno gorivo E10, da bi se bolje odražala sedanja poraba goriv v Uniji.

(6)	V Uniji se še vedno prodajajo enoslojni plastični rezervoarji in pričakuje se, da bodo do leta 2030 pomemben del evropskega voznega parka. Vendar takšni rezervoarji prepuščajo etanol, ki se potem oddaja v okolje. Da bi se to upoštevalo, je potreben namenski postopek merjenja prepuščanja etanola.

(7)	Za dodajanje etanola je bilo v študijah švedske državne uprave za ceste in TÜV Nord tudi ugotovljeno, da vpliva na trajnost posod z aktivnim ogljem. Za staranje posode bi zato bilo treba dodati nov postopek. Starano posodo bi potem bilo treba uporabiti v preskusnem vozilu med preskusom SHED.

(8)

Sedanje strategije regeneracije, ki se uporabljajo v vozilih v Uniji, niso ustrezne zlasti za mestno vožnjo in zato lahko vodijo k emisijam zaradi difuzije ogljikovodikov. Zato je bila pregledana preskusna vožnja pred preskusom SHED in trajanje preskusa dnevnih emisij bi se moralo podaljšati na 48 ur.

(9)	Uredbo (ES) št. 692/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 692/2008

Uredba (ES) št. 692/2008 se spremeni:

(1)

v členu 2 se dodajo točke 45 do 48:

„45.	‚sistem za shranjevanje goriva‘ pomeni naprave, ki omogočajo shranjevanje goriva, sestavljen pa je iz rezervoarja za gorivo, nastavka za polnjenje rezervoarja, pokrova rezervoarja in črpalke za gorivo;

46.	‚faktor prepustnosti (FP)‘ pomeni emisije ogljikovodikov, kot se odražajo v prepustnosti sistema za shranjevanja goriva;

47.	‚enoslojni rezervoar‘ pomeni rezervoar za gorivo iz enega sloja materiala;

48.	‚večslojni rezervoar‘ pomeni rezervoar za gorivo iz vsaj dveh različnih slojev materiala, pri čemer je eden neprepusten za ogljikovodike, vključno z etanolom.“;

(2)	v členu 17 se za drugim pododstavkom vstavi naslednji odstavek: „Priloga VI, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2017/1221 (1), se uporablja od 1. septembra 2019 za vsa nova vozila, registrirana na ta datum ali po njem. (1) UL L 174, 7.7.2017, str. 3“;"

(3)	Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. junija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 171, 29.6.2007, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).

PRILOGA

„

PRILOGA VI

1. Uvod

1.1 Ta priloga opisuje postopek za preskus tipa 4, s katerim se določijo emisije ogljikovodikov zaradi izhlapevanja iz gorivnih sistemov na vozilih z motorji s prisilnim vžigom.

2. Tehnične zahteve

2.1 Uvod

Ta postopek obsega preskusni postopek za emisije izhlapevanja in dva dodatna preskusa, enega za staranje posode z aktivnim ogljem, kot je opisan v točki 5.1, in enega za prepustnost sistema za shranjevanja goriva, kot je opisan v točki 5.2.

Preskus emisij izhlapevanja (slika 1) je namenjen določanju emisij izhlapevanja ogljikovodikov, ki so posledica dnevnega nihanja temperature, odstavljanja segretega vozila med parkiranjem in mestne vožnje.

2.2 Preskus emisij izhlapevanja je sestavljen iz:

a)	preskusne vožnje z mestnim (del 1) in izvenmestnim (del 2) voznim ciklom, temu pa sledita dva mestna (del 1) vozna cikla;

b)	določitve izgube zaradi odstavitve segretega vozila;

c)	določitve dnevnih izgub.

Masne emisije ogljikovodikov iz izgub zaradi odstavitve segretega vozila in dnevnih izgub se združijo skupaj s faktorjem prepustnosti, da se dobi celoten rezultat za preskus.

3. Vozilo in gorivo

3.1 Vozilo

3.1.1 Vozilo mora biti v dobrem tehničnem stanju in pred preskusom imeti najmanj 3 000 prevoženih kilometrov. Zaradi določitve emisij izhlapevanja se zapišejo prevoženi kilometri in starost vozila, ki se uporabi za certificiranje. Sistem za uravnavanje emisij zaradi izhlapevanja mora biti priključen in v času preskusa pravilno delovati; posode z aktivnim ogljem so bile normalno uporabljane, torej niso bile izpostavljene premočni regeneraciji ali neobičajni obremenitvi. Posode z aktivnim ogljem, starane v skladu s postopkom iz točke 5.1, se priključijo, kot je opisano v sliki 1.

3.2 Gorivo

3.2.1 Uporabi se referenčno gorivo tipa I E10, opredeljeno v Prilogi IX k Uredbi (ES) št. 692/2008. Za namene te uredbe referenca E10 pomeni referenčno gorivo tipa I, razen za staranje posod, kot je določeno v točki 5.1.

4. Preskusna oprema za preskus emisij zaradi izhlapevanja

4.1 Dinamometer z valji

Dinamometer z valji izpolnjuje zahteve iz Dodatka 1 Priloge 4a k Pravilniku UN/ECE št. 83.

4.2 Prostor za merjenje emisij izhlapevanja

Prostor za merjenje emisij izhlapevanja izpolnjuje zahteve iz točke 4.2 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

Slika 1

Določitev emisij izhlapevanja

Čas utekanja 3 000 km (brez odvečne regeneracije/obremenitve)

Uporaba staranih posod

Čiščenje vozila s paro (če je potrebno)

Zmanjšanje ali odstranitev virov emisij iz ozadja, ki niso povezani z gorivi (če je dogovorjeno)

Opombe:

1.	Uravnavanje emisij izhlapevanja – kot v točki 3.2 Priloge I

2.	Emisije izpušnih plinov se lahko izmerijo med preskusno vožnjo tipa I, vendar se ne uporabljajo za zakonodajne namene. Zakonodajni preskus emisij izpušnih plinov ostane ločen.

4.3 Analizni sistemi

Analizni sistemi izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4.3 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

4.4 Zapisovanje temperature

Zapisovanje temperature izpolnjuje zahteve iz odstavka 4.5 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

4.5 Zapisovanje tlaka

Zapisovanje tlaka izpolnjuje zahteve iz odstavka 4.6 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

4.6 Ventilatorji

Ventilatorji izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4.7 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

4.7 Plini

Plini izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4.8 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

4.8 Dodatna oprema

Dodatna oprema izpolnjuje zahteve iz odstavka 4.9 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

5. Preskusni postopek

5.1 Staranje posod na preskusni mizi

Pred preskusom pri odstavitvi segretega vozila in preskusom dnevnih izgub, je potrebno staranje posod po postopku na sliki 2.

Slika 2

Postopek staranja posod na preskusni mizi

5.1.1 Temperaturni preskus

V posebni temperaturni komori so posode izpostavljene cikličnim spremembam temperature od – 15 °C do 60 °C z najmanj tridesetminutno stabilizacijo pri – 15 °C in 60 °C. Vsak cikel traja 210 minut, kot je na sliki 3. Temperaturni gradient je čim bližje 1 °C/min. Skozi posode ni prisilnega zračnega toka.

Cikel se zaporedoma ponovi 50 krat. Skupaj ta preskus traja 175 ur.

Slika 3

Temperaturni cikel

5.1.2 Preskus tresenja posode

Po postopku temperaturnega staranja se posode izpostavijo tresenju vzdolž vertikalne osi, pri čemer so posode nameščene tako kot v vozilu, kvadratni koren od G (Grms) (1) pa je večji od 1,5m/sek2 pri frekvenci 30 ± 10 Hz. Preskus traja 12 ur.

5.1.3 Preskus staranja posode z gorivom

5.1.3.1 Staranje goriva s 300 cikli

5.1.3.1.1 Po temperaturnem poskusu in poskusu tresenja se posode starajo z mešanico tržnega goriva tipa I E10, kot je določeno v točki 5.1.3.1.1.1, in dušika ali zraka s prostornino hlapov goriva 50 ± 15 %. Stopnja polnjenja hlapov goriva mora biti 60 ± 20 g/h.

Posode se obremenijo do ustreznega preboja. Preboj je trenutek, ko skupna količina oddanih ogljikovodikov doseže 2 grama. Alternativno se obremenitev lahko obravnava kot končana, ko ekvivalentna stopnja koncentracije na odprtini za zrak doseže 3 000 ppm.

5.1.3.1.1.1 Tržno gorivo E10, ki se uporablja za ta preskus, v naslednjih točkah izpolnjuje iste zahteve kot referenčno gorivo E10:

—	gostota pri 15 °C;

—	tlak hlapov (DVPE);

—	destilacija (samo izhlapevanje)

—	analiza ogljikovodikov (samo benzen, olefini, aromati);

—	vsebnost kisika;

—	vsebnost metanola.

5.1.3.1.2 Posode se regenerirajo v skladu s postopkom iz odstavka 5.1.3.8 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83. Standardni pogoji so pri 273,2 K in 101,33 kPa.

Posoda se regenerira od 5 minut do največ 1 ure po obremenitvi.

5.1.3.1.3 Koraki v postopku iz točk 5.1.3.1.1 in 5.1.3.1.2 se ponovijo 50-krat, temu pa sledi meritev delovne zmogljivosti absorpcije butana (BWC), ki pomeni zmogljivost posode z aktivnim ogljem, da absorbira in desorbira butan iz suhega zraka pod določenimi pogoji, in sicer v petih ciklih z butanom, kot je opisano v točki 5.1.3.1.4. Staranje s hlapi goriva se nadaljuje, dokler ni doseženih 300 ciklov. Po 300 ciklih se opravi meritev BWC v ciklih z butanom, kot je določeno v točki 5.1.3.1.4.

5.1.3.1.4 Po 50 in 300 ciklih staranja z gorivom se opravi meritev BWC. Ta meritev obsega obremenitev posode v skladu z odstavkom 5.1.6.3 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83. Vrednost BWC se zapiše.

Potem se posode regenerirajo v skladu s postopkom iz odstavka 5.1.3.8 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

Posoda se regenerira od 5 minut do največ 1 ure po obremenitvi.

Korak obremenitve z butanom se ponovi petkrat. Vrednost BWC se zapiše po vsakem koraku obremenitve z butanom. Vrednost BWC50 se izračuna kot povprečje petih vrednosti BWC in se zapiše.

V celoti se posode starajo s 300 cikli staranja z gorivom in 10 cikli z butanom ter se obravnavajo kot stabilizirane.

5.1.3.2 Če posode zagotovijo dobavitelji, proizvajalci vnaprej obvestijo homologacijske organe, če želijo biti prisotni med katerim koli delom postopka staranja na lokaciji dobavitelja.

5.1.3.3 Proizvajalec organu za homologacijo predloži poročilo o preskusu z vsaj naslednjimi elementi:

—	vrsta aktivnega oglja;

—	stopnja obremenitve:

—	specifikacije goriva;

—	meritve BWC.

5.2 Določitev faktorja prepustnosti gorivnega sistema (slika 4)

Slika 4

Določitev faktorja prepustnosti

Izbere se reprezentativni sistem za shranjevanje goriva, ki se pritrdi na stojalo in za 20 tednov napolni z referenčnim gorivom E10 pri 40 °C +/– 2 °C. Sistem za shranjevanje goriva je na stojalu usmerjen podobno kot na vozilu.

5.2.1 Rezervoar se napolni s svežim referenčnim gorivom E10 pri temperaturi 18 °C ± 8 °C. Napolni se do 40 +/– 2 % nazivne zmogljivosti. Nato se stojalo, na katero je nameščen sistem za gorivo, za tri tedne postavi v poseben in varovan prostor z nadzorovano temperaturo 40 °C +/– 2 °C.

5.2.2 Na koncu tretjega tedna se rezervoar izprazni in ponovno napolni z referenčnim gorivom E10 pri temperaturi 18 °C ± 8 °C do 40 +/– 2 % nazivne zmogljivosti.

V roku 6 do 36 ur se pri temperaturi 20 °C ± 2 °C stojalo s sistemom za gorivo za zadnjih 6 ur postavi v komoro VT-SHED in začne se 24-urni postopek za določanje dnevnih izgub v skladu s postopkom iz odstavka 5.7 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83. Sistem za gorivo se odzračuje izven komore VT-SHED, da se izloči možnost štetja emisij zaradi odzračevanja rezervoarja kot prepuščanje. Izmerijo se emisije HC, vrednost pa se zapiše kot HC3W.

5.2.3 Nato se stojalo, na katero je nameščen sistem za gorivo, za preostalih 17 tednov ponovno postavi v poseben in varovan prostor z nadzorovano temperaturo 40 °C +/– 2 °C.

5.2.4 Na koncu sedemnajstega tedna se rezervoar izprazni in ponovno napolni z referenčnim gorivom pri temperaturi 18 °C ± 8 °C do 40 +/– 2 % nazivne zmogljivosti.

V roku 6 do 36 ur se pri temperaturi 20 °C ± 2 °C stojalo s sistemom za gorivo za zadnjih 6 ur postavi v komoro VT-SHED in začne se 24-urni postopek za določanje dnevnih izgub v skladu s postopkom iz odstavka 5.7. Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83. Sistem za gorivo se odzračuje izven komore VT-SHED, da se izloči možnost štetja emisij zaradi odzračevanja rezervoarja kot prepuščanje. Izmerijo se emisije HC, vrednost pa se zapiše kot HC20 W.

5.2.5 Faktor prepustnosti je trimestna razlika med HC20W in HC3W v g/24h.

5.2.6 Če faktor prepustnosti določijo dobavitelji, proizvajalci vnaprej obvestijo homologacijske organe, da želijo biti prisotni med preverjanjem na lokaciji dobavitelja.

5.2.7 Proizvajalec homologacijskemu organu predloži poročilo o preskusu z vsaj naslednjimi elementi:

a)	popoln opis preskušenega sistema za shranjevanje goriva, vključno z informacijami o tipu rezervoarja, ki se je preskušal, ali je rezervoar enoslojen ali večslojen, ter katere vrste materialov so se uporabile za rezervoar in druge dele sistema za shranjevanje goriva;

b)	srednje tedenske vrednosti temperature, pri katerih je potekalo staranje;

c)	vrednost HC, izmerjena v 3. tednu (HC3W);

d)	vrednost HC, izmerjena v 20. tednu (HC20 W);

e)	ugotovljeni faktor prepustnosti (FP).

5.2.8 Kot izjema od točk 5.2.1 do 5.2.7 se lahko proizvajalci, ki uporabljajo večslojne rezervoarje, odločijo, da bodo namesto celotnega zgornjega merilnega postopka uporabili naslednji dodeljeni faktor prepustnosti (DFP):

DFP večslojni rezervoar = 120 mg/24h

5.2.8.1 Kadar se proizvajalec odloči, da bo uporabil dodeljeni faktor prepustnosti, homologacijskemu organu predloži izjavo, v kateri je jasno opredeljen tip rezervoarja, in izjavo o uporabljenih vrstah materialov.

5.3 Vrstni red meritev pri odstavitvi segretega vozila in meritev dnevnih izgub

Vozilo se pripravi v skladu z odstavkoma 5.1.1 in 5.1.2 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83. Na zahtevo proizvajalca in z odobritvijo pristojnega organa se lahko viri emisij iz ozadja, ki niso povezani z gorivi, odstranijo ali zmanjšajo pred preskusom (npr. segrevanje pnevmatike ali vozila, odstranitev tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla).

5.3.1 Odstavitev vozila

Vozilo se parkira za najmanj 12 ur in največ 36 ur na območje, ki je temu namenjeno. Temperatura motornega olja in hladilne tekočine na koncu obdobja doseže temperaturo območja oz. se nahaja znotraj pasu ± 3 °C.

5.3.2 Črpanje goriva in ponovno polnjenje

Črpanje goriva in ponovno polnjenje z njim poteka v skladu z odstavkom 5.1.7 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

5.3.3 Vožnja za predkondicioniranje

V roku ene ure po črpanju goriva in ponovnem polnjenju z njim se vozilo postavi na dinamometer z valji, nato pa se z njim opravi vožnja skozi en vozni cikel del 1 in dva vozna cikla del 2 tipa I, in sicer v skladu s Prilogo 4a k Pravilniku UN/ECE št. 83.

Emisije izpušnih plinov se pri tem ne vzorčijo.

5.3.4 Odstavitev vozila

V petih minutah od predkondicioniranja se vozilo parkira za najmanj 12 ur in največ 36 ur na območje, ki je temu namenjeno. Temperatura motornega olja in hladilne tekočine na koncu obdobja doseže temperaturo območja oz. se nahaja znotraj pasu ± 3 °C.

5.3.5 Točka preboja za posodo

Posode, starane v skladu s postopkom, opisanim v točki 5.1, se obremenijo do točke preboja v skladu s postopkom iz odstavka 5.1.4 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

5.3.6 Preskus na dinamometru

5.3.6.1 V roku ene ure po obremenitvi posode se vozilo postavi na dinamometer z valji, nato pa se z njim opravi vožnja skozi en vozni cikel del 1 in en vozni cikel del 2 tipa I, in sicer v skladu s Prilogo 4a k Pravilniku UN/ECE št. 83. Nato se motor ugasne. Pri tem je mogoče vzorčiti emisije izpušnih plinov, vendar se rezultati ne uporabijo za namen homologacije emisij izpušnih plinov.

5.3.6.2 V dveh minutah od zaključka preskusne vožnje tipa I iz točke 5.3.6.1 se z vozilom opravi dodatna vožnja za kondicioniranje, ki je sestavljena iz dveh preskusnih ciklov del 1 (vroč zagon) tipa I. Nato se motor ponovno ugasne. Pri tem ciklu ni treba vzorčiti emisij izpušnih plinov.

5.3.7 Odstavitev segretega vozila

Po preskusu na dinamometru se opravi preskus emisij izhlapevanja na odstavljenem segretem vozilu, in sicer v skladu z odstavkom 5.5 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83. Izgube pri odstavitvi segretega vozila se izračunajo v skladu z odstavkom 6 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83 in zapišejo kot MHS.

5.3.8 Odstavitev vozila

Po preskusu emisij izhlapevanja na odstavljenem segretem vozilu se vozilo odstavi v skladu z odstavkom 5.6 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

5.3.9 Preskus dnevnih emisij

5.3.9.1 Po odstavitvi se opravi prva štiriindvajseturna meritev dnevnih izgub v skladu z odstavkom 5.7 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83. Emisije se izračunajo v skladu z odstavkom 6 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83. Pridobljena vrednost se zapiše kot MD1.

5.3.9.2 Po prvi štiriindvajseturni meritvi dnevnih izgub se opravi druga štiriindvajseturna meritev dnevnih izgub v skladu z odstavkom 5.7 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83. Emisije se izračunajo v skladu z odstavkom 6 Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 83. Pridobljena vrednost se zapiše kot MD2.

5.3.10 Izračun

Rezultat MHS+ MD1+ MD2+ 2FP mora biti pod mejno vrednostjo, opredeljeno v tabeli 3 Priloge 1 k Uredbi (ES) št. 715/2007.

5.3.11 Proizvajalec homologacijskemu organu predloži poročilo o preskusu z vsaj naslednjimi elementi:

a)	opis obdobij odstavitve vozila, skupaj s časom in srednjimi vrednostmi temperatur;

b)	opis uporabljene starane posode in sklic na pripadajoče poročilo o staranju;

c)	srednja vrednost temperature med preskusom pri odstavljenem segretem vozilu;

d)	meritev med preskusom pri odstavljenem segretem vozilu, HSL;

e)	prva meritev dnevnih izgub, DIprvi dan;

f)	druga meritev dnevnih izgub, DIdrugi dan;

g)	končni rezultat preskusa, izračunan kot „MHS+ MD1+ MD2+ 2FP“.

“

(1)

Grms : vrednost kvadratnega korena aritmetične sredine kvadratov vibracijskega signala se izračuna s kvadratom jakosti signala na vsaki točki, potem se izračuna povprečna vrednost tega kvadrata jakosti, nato pa se izračuna kvadratni koren povprečne vrednosti. Dobljeno število je vrednost Grms.

7.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 174/16

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1224

z dne 6. julija 2017

o spremembi Priloge V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (1) in zlasti člena 31(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Snov 2-metil-2H-izotiazol-3-on, ki je bila poimenovana Methylisothiazolinone (metilizotiazolinon) v skladu z mednarodno nomenklaturo za kozmetične sestavine (INCI), številka CAS 2682-20-4), je trenutno dovoljena kot konzervans v kozmetičnih izdelkih, ki se izperejo, v koncentraciji do 0,01 mas. % (100 ppm) na podlagi vnosa 57 v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1223/2009.

(2)

Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP) je 15. decembra 2015 (2) sprejel mnenje o varnosti metilizotiazolinona. Ugotovil je, da za kozmetične proizvode, ki se izperejo, metilizotiazolinon v koncentraciji do 0,0015 % (15 ppm) šteje za varno snov za potrošnike z vidika povzročanja kontaktne alergije.

(3)	Glede na mnenje ZOVP je pomembno, da se prouči povečana pojavnost alergij zaradi metilizotiazolinona, zato bi bilo treba to snov v izdelkih, ki se izperejo, še bolj omejiti.

(4)	Uredbo (ES) št. 1223/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Industrija bi morala imeti dovolj časa, da pripravi potrebne prilagoditve formulacij izdelka z namenom dajanja na trg in umik neskladnih izdelkov s trga.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Od 27. januarja 2018 se na trg Unije dajejo le kozmetični izdelki, ki so skladni s to uredbo.

Od 27. aprila 2018 so na trgu Unije na voljo le kozmetični izdelki, ki so skladni s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 342, 22.12.2009, str. 59.

(2) ZOVP/1557/15 (predloga III)

PRILOGA

V Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se vnos 57 nadomesti z naslednjim:

Referenčna številka	Opredelitev snovi				Pogoji			Besedilo pogojev uporabe in opozoril
Referenčna številka	Kemijsko ime/INN	Ime iz glosarja skupnih imen sestavin	Številka CAS	Številka ES	Vrsta izdelka, deli telesa	Najvišja koncentracija v izdelkih, pripravljenih za uporabo	Drugo
a	b	c	d	e	f	g	h	i
„57	2-metil-2H-izotiazol-3-on	Methylisothiazolinone (*1)	2682-20-4	220-239-6	izdelki, ki se izperejo	0,0015 %

(*1) Methylisothiazolinone je urejen tudi v vnosu 39 Priloge V v mešanici s methylchloroisothiazolinone. Vnosa se medsebojno izključujeta: uporaba mešanice Methylchloroisothiazolinone in Methylisothiazolinone ni združljiva z uporabo samostojnega Methylisothiazolinone v istem izdelku.“

7.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 174/19

SKLEP SVETA (EU) 2017/1225

z dne 16. junija 2017

o razveljavitvi Sklepa 2010/288/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja na Portugalskem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je v skladu s členom 126(6) Pogodbe 2. decembra 2009 na podlagi priporočila Komisije s Sklepom 2010/288/EU (1) sklenil, da na Portugalskem obstaja čezmerni primanjkljaj. Svet je ugotovil, da naj bi primanjkljaj sektorja država leta 2009 predvidoma dosegel 5,9 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe. Predvideni bruto dolg sektorja država (ki je bil od leta 2005 nad referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe) naj bi leta 2009 dosegel 74,5 % BDP.

(2)

Svet je 2. decembra 2009 v skladu s členom 126(7) Pogodbe in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (2) na podlagi priporočila Komisije na Portugalsko naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta odpravila čezmerni primanjkljaj najpozneje do konca leta 2013. Svet je določil tudi rok za sprejetje učinkovitih ukrepov, in sicer 2. junij 2010.

(3)

Svet je Portugalski po prošnji njenih organov za finančno pomoč Unije, držav članic, katerih valuta je euro, in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) odobril finančno pomoč (3). Komisija in portugalski organi so 17. maja 2011 podpisali Memorandum o soglasju o posebnih pogojih gospodarske politike. Po tem je Svet na Portugalsko naslovil dve novi priporočili na podlagi člena 126(7) Pogodbe (9. oktobra 2012 in 21. junija 2013), v katerih je podaljšal rok za odpravo čezmernega primanjkljaja na leto 2014 oziroma 2015. Svet je v obeh primerih menil, da je Portugalska sprejela učinkovite ukrepe, vendar je prišlo do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V skladu s členom 10(2)(a) Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila Portugalska opravičena zahteve o ločeni predložitvi poročil v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in je poročala v okviru svojega programa za makroekonomsko prilagoditev (5).

(4)

Svet je v skladu s členom 126(8) Pogodbe 12. julija 2016 sklenil, da Portugalska v odgovor na priporočilo Sveta z dne 21. junija 2013 ni sprejela učinkovitih ukrepov. Dne 8. avgusta 2016 je Svet v skladu s členom 126(9) Pogodbe sprejel sklep, s katerim je Portugalsko pozval, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so bili po njegovem mnenju potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2016. Svet je določil tudi rok za sprejetje učinkovitih ukrepov, in sicer 15. oktober 2016.

(5)	Svet je 16. novembra 2016 sklenil, da je Portugalska sprejela učinkovite ukrepe v skladu s Sklepom Sveta z dne 8. avgusta 2016, izdanim na podlagi člena 126(9) Pogodbe.

(6)

V skladu s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbama, Komisija zagotovi statistične podatke za izvajanje postopka. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 (6) dvakrat na leto sporočiti statistične podatke o javnofinančnih primanjkljajih in dolgu ter drugih povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(7)

Svet mora na podlagi sporočenih statističnih podatkov sprejeti sklep o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Poleg tega bi bilo treba sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti le, če napovedi Komisije kažejo, da primanjkljaj v obdobju, ki ga zajemajo napovedi, ne bo presegel referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe (7).

(8)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Portugalska poslala aprila 2017, ter na podlagi programa za stabilnost za obdobje 2017–2021 in napovedi Komisije iz pomladi 2017 je ugotovljeno naslednje:

—

potem ko je leta 2015 dosegel 4,4 % BDP (3,1 % BDP brez upoštevanja enkratnih ukrepov), se je primanjkljaj sektorja država leta 2016 znižal na 2,0 % BDP (2,3 % BDP brez upoštevanja enkratnih ukrepov). V primerjavi s cilji iz proračuna za leto 2016 se je primanjkljaj v letu 2016 zmanjšal predvsem zaradi omejitve tekočih odhodkov (– 0,9 % BDP), zlasti pri vmesni potrošnji, in nižjega obsega naložb v osnovna sredstva (– 0,5 % BDP), kar je več kot nadomestilo izpad prihodkov (1,1 % BDP) iz davčnih in nedavčnih virov,

—

v programu za stabilnost za obdobje 2017–2021, ki ga je portugalska vlada predložila 28. aprila 2017, je načrtovano, da se bo primanjkljaj sektorja država v letu 2017 znižal na 1,5 % BDP, v letu 2018 pa na 1,0 % BDP. V napovedi Komisije iz pomladi 2017 predvideni primanjkljaj za leto 2017 znaša 1,8 % BDP, za leto 2018 pa 1,9 % BDP, s čimer naj bi v obdobju, ki ga zajema napoved, ostal pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe. Te napovedi ne upoštevajo ukrepov za podporo bankam, ki bi lahko potencialno povečali primanjkljaj, kar pa ne bi smelo ogroziti trajnega zmanjšanja primanjkljaja,

—	strukturni saldo, tj. saldo sektorja država, prilagojen za gospodarski cikel in brez upoštevanja učinkov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, se je leta 2016 izboljšal za 0,3 % BDP,

—

bruto javni dolg kot odstotek BDP se je s 129 % BDP v letu 2015 povečal na 130,4 % BDP v letu 2016, in sicer zaradi prilagoditev stanj in tokov, ki so povečale dolg. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2017 naj bi se javni dolg zaradi primarnih presežkov v letu 2017 znižal na 128,5 %, v letu 2018 pa na 126,2 %.

(9)	V skladu s členom 126(12) Pogodbe se sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po njegovem mnenju ustrezno zmanjšal.

(10)	Po mnenju Sveta se je čezmerni primanjkljaj na Portugalskem ustrezno zmanjšal, zato bi bilo treba Sklep 2010/288/EU razveljaviti.

(11)

Od leta 2017, to je od leta po odpravi čezmernega primanjkljaja, velja za Portugalsko preventivni del Pakta za stabilnost in rast, zato bi se morala z ustrezno hitrostjo začeti približevati svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju, vključno s spoštovanjem referenčne vrednosti za odhodke, ter izpolnjevati merilo glede dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da se je čezmerni primanjkljaj na Portugalskem ustrezno zmanjšal.

Člen 2

Sklep 2010/288/EU se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko.

V Luxembourgu, 16. junija 2017

Za Svet

Predsednik

E. SCICLUNA

(1) Sklep Sveta 2010/288/EU z dne 2. decembra 2009 o obstoju čezmernega primanjkljaja na Portugalskem (UL L 125, 21.5.2010, str. 44).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(3) Izvedbeni sklep Sveta 2011/344/EU z dne 17. maja 2011 o finančni pomoči Unije Portugalski (UL L 159, 17.6.2011, str. 88).

(4) Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

(5) Vsi dokumenti, povezani s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Portugalsko, so na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/economic-and-fiscal-policy-coordination/eu-economic-governance-monitoring-prevention-correction/stability-and-growth-pact/corrective-arm-excessive-deficit-procedure/excessive-deficit-procedures-overview_en.

(6) Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

(7) V skladu z dokumentom „Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenčnih programov“, ki ga je 5. julija 2016 sprejel Ekonomsko-finančni odbor, dostopnim na: http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/legal_texts/index_en.htm.

7.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 174/22

IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2017/1226

z dne 30. junija 2017

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2016/544 o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo (2015/1411)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (1) in zlasti člena 7(5) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS) je 16. julija 2015 pozval Komisijo, naj se skupaj z Evropsko centralno banko (v nadaljnjem besedilu: ECB), EMS, grškimi organi in, kjer je ustrezno, Mednarodnim denarnim skladom (v nadaljnjem besedilu: MDS) dogovori o programu za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo v obliki posojila. Program je bil pripravljen v skladu s postopkom, določenim v členu 7(1) Uredbe (EU) št. 472/2013. Navedene institucije so 11. avgusta 2015 z grško vlado dosegle dogovor na tehnični ravni o programu za makroekonomsko prilagoditev (v nadaljnjem besedilu: program). Svet je na podlagi predloga Komisije program sprejel v obliki izvedbenega sklepa Sveta (2).

(2)	V skladu z navedenim dogovorom je Grčija sprejela celovit sveženj ukrepov, ki naj bi se izvedel v okviru triletnega programa EMS za makroekonomsko prilagoditev v obdobju od 3. četrtletja leta 2015 do 3. četrtletja leta 2018.

(3)

Celovit sveženj ukrepov, določen v Memorandumu EMS o soglasju o posebnem gospodarskopolitičnem pogojevanju (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju) z dne 19. avgusta 2015, je namenjen obnovitvi zaupanja v finančni trg, ponovni vzpostavitvi dobrih makroekonomskih ravnotežij in omogočanju ponovne trajnostne gospodarske rasti. Temelji na štirih stebrih: obnovitvi fiskalne vzdržnosti, zaščiti finančne stabilnosti, povečanju konkurenčnosti in rasti ter posodobitvi državne in javne uprave.

(4)

Po zaključku prvega pregleda programa in po izjavi Euroskupine z dne 25. maja 2016, pozitivni oceni Komisije in ECB o izvajanju programa ter odobritvi EMS sta Grčija in Komisija, v imenu EMS, 16. junija 2016 podpisali dodatni memorandum o soglasju. V dodatnem memorandumu o soglasju so pogoji politike iz memoranduma o soglasju posodobljeni tako, da odražajo napredek pri izvajanju programa.

(5)

25. maja 2016 je Euroskupina obravnavala tudi vzdržnost grškega dolga. Dogovorila se je o svežnju ukrepov za odpravo dolga, ki naj bi se uvajali postopoma in kot je potrebno za dosego dogovorjenih ciljev za bruto potrebe po financiranju. Euroskupina se je dogovorila, da bo prvi sklop ukrepov izveden v kratkem roku, tj. po zaključku prvega pregleda in do konca programa. Sveta direktorjev EMS in evropskega instrumenta za finančno stabilnost sta 23. januarja 2017 sprejela pravila za izvedbo niza kratkoročnih ukrepov za odpis dolga Grčiji, ki so se začeli izvajati. Euroskupina se je 25. maja 2016 dogovorila tudi, da bo po uspešni izvedbi programa do sredine leta 2018 pričakovala izvajanje morebitnega drugega sklopa ukrepov, če bodo potrebni za dosego dogovorjenih ciljev glede vzdržnosti dolga.

(6)

Euroskupina je 25. maja 2016 pozdravila namero vodstva MDS, da izvršnemu odboru MDS predlaga odobritev finančnega aranžmaja za Grčijo. To stališče je potrdila 5. decembra 2016, poudarila pa je tudi potrebo po deljeni pogojenosti, o kateri bi se morale dogovoriti vse institucije in Grčija. Euroskupina je 5. decembra 2016 institucije in Grčijo tudi pozvala, naj hitro nadaljujejo pogajanja, da bi se dosegel dogovor na delovni ravni (čim prej, na podlagi take deljene pogojenosti), ter pooblastila delovno skupino Euroskupine za oceno tega dogovora na delovni ravni. Navedena pogojenost vključuje sprejetje predhodno uzakonjenega svežnja fiskalnih ukrepov, ki naj bi pomagal zagotoviti primarni presežek v višini 3,5 % BDP v srednjeročnem obdobju.

(7)

Grško gospodarstvo je pokazalo visoko stopnjo odpornosti na okoliščine povečane negotovosti in uvedbe kapitalskih kontrol, saj se je BDP leta 2015 zmanjšal le za 0,2 %. Leta 2016 je grško gospodarstvo stagniralo, porast zasebne potrošnje pa se je izravnala z zmanjšanjem javne porabe in neto izvoza. Po pomladanski napovedi Komisije iz leta 2017 naj bi grško gospodarstvo v letu 2017 zraslo za 2,1 %, v letu 2018 pa za 2,5 %, saj naj bi večje zaupanje v gospodarstvo podpiralo naložbe in potrošnjo.

(8)

Po navedeni napovedi naj bi delež javnega dolga v BDP v letu 2016 znašal 179,0 %, v letu 2017 178,8 %, v letu 2018 174,6 % in v letu 2019 165,2 %. Delež javnega dolga v BDP naj bi se tako od leta 2017 zmanjševal. Grčija je imela v letu 2015 primarni presežek v višini 0,5 % BDP, v letu 2016 pa v višini 4,2 % BDP, s čimer je presegla cilja iz programa, ki sta bila za ti leti – 0,25 % oziroma 0,5 % BDP. Grški organi bodo izvajali fiskalno usmeritev, ki temelji na ciljnih primarnih presežkih v višini 1,75 % BDP v letu 2017 ter 3,5 % BDP v letu 2018 in v srednjeročnem obdobju. Načrt za doseganje fiskalnih ciljev je skladen s pričakovanimi stopnjami rasti grškega gospodarstva, ko bo okrevalo po doslej največji zabeleženi recesiji.

(9)

Ob upoštevanju posodobljenih napovedi služb Komisije in rezultatov drugega pregleda, ki ga je izvedla Komisija v povezavi z ECB in, kadar je bilo primerno, z MDS, bi bilo treba obstoječi program posodobiti tako, da bo odražal reforme, ki so jih grški organi začeli izvajati do konca prvega četrtletja 2017. Na podlagi tega bi morala posodobljena pogojenost opredeljevati niz politik, potrebnih za uspešno izvajanje programa v prihodnosti, z namenom vrnitve grškega gospodarstva na pot trajnostne rasti. Zato je primerno Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/544 spremeniti.

(10)

Vsaka oblika finančne pomoči, ki jo Grčija prejme kot pomoč za izvajanje politik v okviru programa, bi morala biti v skladu s pravnimi zahtevami in politikami Unije, zlasti z okvirom ekonomskega upravljanja Unije in Listino o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Listina). Kolikor kateri koli od ukrepov, predvidenih v programu za makroekonomsko prilagoditev, omejuje uresničevanje pravic in svoboščin, priznanih z Listino, so te omejitve v skladu s členom 52(1) Listine. Kakršno koli intervencijo za podporo finančnim institucijam bi bilo treba izvesti v skladu s pravili Unije o konkurenci. Komisija bi morala zagotoviti, da so vsi ukrepi iz memoranduma o soglasju glede prošnje za finančno pomoč v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost popolnoma skladni s tem sklepom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 2 Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2016/544 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1. Grčija izvaja konsolidacijo javnih financ s sprejetjem visokokakovostnih trajnih ukrepov s čim manjšim učinkom teh ukrepov na prikrajšane osebe. Grški organi so zavezani zagotavljanju vzdržnih javnih financ in srednjeročnemu doseganju obsežnih in trajnih primarnih presežkov, ki bodo postopno zmanjšali delež javnega dolga v BDP. Grčija v skladu s tem izvaja fiskalno usmeritev, ki temelji na ciljnih primarnih presežkih v višini 1,75 % BDP v letu 2017 in 3,5 % BDP od leta 2018 in v srednjeročnem obdobju. Grški organi se zavezujejo, da bodo sprejeli dodatne strukturne ukrepe, ki bodo doprinesli 0,3 % BDP do leta 2018, da se doseže začrtana pot primarnega presežka. Ukrepi za doseganje teh ciljev glede primarnega presežka, dogovorjeni v okviru drugega pregleda, vključujejo: racionalizacijo socialnih prejemkov in odpravo davčnih odhodkov na podlagi priporočil iz pregleda sistema socialne varnosti, ki ga je opravila Svetovna banka; racionalizacijo porabe za zdravstveno varstvo z razširitvijo področja uporabe zaprtega proračunskega okvira in znižanjem praga za vračilo sredstev; uvedbo davka na kratkoročni najem turističnih nastanitev ter racionalizacijo nekaterih spodbud za uspešnost in dodatkov v javnem sektorju.

2. Grški organi v podporo ponovnemu uravnoteženju proračuna v smeri politik, ki so rasti bolj prijazne in omogočajo pravičnejšo razdelitev, ob hkratnem zagotavljanju izpolnjevanja srednjeročnih fiskalnih ciljev izvedejo naslednje zakonodajne ukrepe:

(i)	sprejmejo srednjeročno fiskalno strategijo za obdobje 2018–2021 v skladu z dogovorjenimi srednjeročnimi cilji, ki bi jih bilo treba doseči brez ukrepov, ki zavirajo rast;

(ii)	izvedejo pokojninsko reformo, ki bo zagotovila neto prihranke v višini 1 % BDP v letih 2019-2022, in dohodninsko reformo, ki bo zagotovila neto prihranke v višini 1 % BDP v letu 2020, 2021 in 2022;

(iii)

sprejmejo davčni sveženj, namenjen spodbujanju rasti, ki v neto zneskih ustreza prihodkom iz dohodninske reforme in zajema: (i) znižanje stopenj dohodnine in solidarnostnega davka s srednjeročnim fiskalnim učinkom v višini 0,8 % BDP; (ii) znižanje stopenj davka od dohodkov pravnih oseb s srednjeročnim fiskalnim učinkom v višini 0,1 % BDP in (iii) znižanje davka na nepremičnine (ENFIA) z učinkom v višini 0,1 % BDP;

(iv)

sprejmejo sveženj ciljno usmerjene porabe, ki v neto zneskih ustreza prihodkom iz pokojninske reforme in zajema: (i) povečanje porabe za ciljne socialne prejemke (stanovanjski dodatek; otroški dodatek; šolski obroki; izobraževanje in varstvo v zgodnjem otroštvu/predšolska vzgoja; zmanjšana doplačila v zdravstvu na podlagi premoženjskega stanja) v višini 0,7 % BDP, (ii) naložbe v visokokakovostno javno infrastrukturo v višini 0,15 % BDP ter (iii) aktivne politike trga dela v višini 0,15 % BDP;

(v)

izvedejo dohodninske ukrepe v letu 2019, če se na podlagi v prihodnost usmerjene ocene v okviru končnega pregleda programa ugotovi potreba po hitrejšem izvajanju, da se doseže dogovorjeni fiskalni cilj za leto 2019, in sicer primarni presežek v višini 3,5 % BDP, kateri se mora doseči brez ukrepov, ki škodujejo rasti;

(vi)	ekspanzivni sveženj naj bi se začel izvajati leta 2019, in sicer glede na oceno in dogovor iz končnega pregleda programa po preglednem postopku, in v znesku, ki ga institucije napovedujejo kot znesek, ki ga bo Grčija presegla pri doseganju dogovorjenih srednjeročnih ciljev.

3. Grški organi dokončajo potrebni okvir za celovito uvedbo neodvisnega organa za javne prihodke in za njegovo uspešno delovanje. Sprejmejo nadaljnje ukrepe za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, vključno z zakonodajo za spodbujanje in olajševanje uporabe elektronskega plačevanja. Ukrepi za okrepitev boja proti davčnim utajam si med drugim prizadevajo za izboljšanje modela sodelovanja med pravosodnimi organi in davčnimi upravami.

4. Grški organi sprejmejo ukrepe za nadaljnjo krepitev proračunskega procesa in upravljanja javnih financ. Zagotovijo, da je nacionalna zakonodaja popolnoma v skladu s Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (fiskalni pakt). Grški organi tudi pripravijo srednjeročen akcijski načrt za zagotovitev opravljanja plačil v skladu z Direktivo 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*1). Okrepijo okvir javnega naročanja, med drugim s spodbujanjem centralnih javnih naročil.

5. Grški organi v celoti izvajajo nove zakonodajne določbe celovite pokojninske reforme iz leta 2016. Z namenom racionalizacije javne porabe za zdravstvo sprejmejo strukturne ukrepe, ki se osredotočajo na izboljšanje učinkovitosti, vključno z zaprtim proračunom (prag za vračilo sredstev), da se zajamejo postavke, pri katerih se prej sredstva niso vračala. Grški organi objavijo posodobljen bilten cen, da se znižajo cene farmacevtskih izdelkov, redno posodabljajo in objavljajo pozitivne in negativne sezname ter sprejmejo nadaljnje ukrepe za izboljšanje uveljavljanja generičnih zdravil na trgu.

6. Grški organi zagotovijo nemoteno uvedbo in izvajanje sistema socialno-solidarnostnega dohodka. Začnejo obsežno reformo sistema socialnega varstva na podlagi ustreznih priporočil iz pregleda sistema socialne varnosti, ki ga je opravila Svetovna banka. Ta reforma je namenjena racionalizaciji sistema in boljšemu usmerjanju v potrebe najbolj ranljivih, vključno s preusmerjanjem sredstev za financiranje nacionalne uvedbe novega sistema socialno-solidarnostnega dohodka.

7. Grški organi zaradi zaščite finančne stabilnosti objavijo časovni načrt za sprostitev kapitalskih kontrol, pri čemer se izogibajo nepotrebnim zamudam, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost. Ocenijo in odpravljajo ovire za sekundarni trg s slabimi posojili, opredeljene v poročilu o pregledu izvajanja zakona 4354/2015, da se poenostavi postopek za izdajo licenc serviserjem slabih posojil. Grški organi vzpostavijo shemo za zunajsodno prestrukturiranje slabih posojil in zagotovijo njeno nemoteno izvajanje. Shema velikim in manjšim dolžnikom z dolgovi, ki presegajo minimalni prag, omogoči dostop do mehanizma za prestrukturiranje dolga in vanj zajamejo vse elemente dolga, vključno z zasebnim in javnim dolgom, razen prispevkov za socialno varnost in davčnih odtegljajev. Grški organi tudi posodobijo okvir za insolventnost gospodarskih družb in zagotovijo njegovo učinkovito izvajanje, pri čemer se osredotočijo zlasti na vlogo stečajnih upraviteljev. Grški organi ponovno pregledajo zakon o pravdnem postopku, da bi se uskladil z najboljšimi praksami Unije.

8. Grški organi za spodbujanje rasti, konkurenčnosti in naložb še naprej pripravljajo in izvajajo številne reforme proizvodnih trgov. Te reforme so usmerjene v doseganje najboljših praks Unije. Reforme vključujejo: nadaljnje izvajanje priporočil iz nabora orodij OECD za odpravo ovir za konkurenco v širokem naboru sektorjev; reforme za liberalizacijo licenciranja naložb in zmanjšanje upravnih bremen pri ustanavljanju podjetij; nadaljnje ukrepe za liberalizacijo reguliranih poklicev; reforme za modernizacijo okvira za rabo zemljišč, vključno s prostorskim načrtovanjem in katastrom, ter ukrepe za okrepitev delovanja vodnega in prometnega sektorja.

9. Grčija glede trgov dela sprejme zakonodajo za pojasnitev, da bodo reforme kolektivnega pogajanja iz leta 2011 podaljšane do konca programa. Grški organi sedanji upravni okvir za kolektivno odpuščanje nadomestijo s postopkom odpovednega roka, ki ni daljši od treh mesecev in ne vključuje predhodne odobritve, ter spremenijo zakonodajo o kolektivnih ukrepih. Grški organi sprejmejo tudi dodatne ukrepe za preprečevanje neprijavljenega dela, okrepitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izvedbo triletnega akcijskega načrta za izobraževanje.

10. Grški organi še naprej izvajajo obsežne reforme energetskih trgov, da se ti uskladijo z zakonodajo in politikami Unije, postanejo sodobnejši in konkurenčnejši, da bo na njih manj monopolističnih rent in neučinkovitosti, da se bodo spodbujale inovacije, da bodo bolj naklonjeni večji uporabi energije iz obnovljivih virov in plina ter da se zagotovi prenos koristi vseh navedenih sprememb na potrošnike. Na trgu z električno energijo grški organi za uskladitev tržnega deleža prvotnega ponudnika z dogovorjenimi cilji še naprej izvajajo dražbe električne energije in predlagajo brezpogojne strukturne ukrepe za odprodajo deleža proizvodne zmogljivosti prvotnega ponudnika v skladu z ustreznimi sklepi Komisije, katere je podprlo Splošno sodišče v svojih sodbah (*2). Grški organi tudi nadaljujejo postopek za popolno lastniško ločevanje operaterja prenosnega sistema od prvotnega operaterja, še naprej izvajajo reformo spodbud za obnovljive vire energije in zagotovijo pravočasno izvajanje drugih tržnih reform. Na trgu s plinom nadaljnje izvajanje sedanjih reform med drugim privede do polne pravice do zamenjave dobavitelja za vse odjemalce do leta 2018, kakor je načrtovano. Grški organi sprejmejo dodatne ukrepe za odpravo preostalih ovir za učinkovito konkurenco na veleprodajnih in maloprodajnih trgih s plinom ter za spodbujanje medsebojnih povezav in diverzifikacije virov oskrbe.

11. Grški organi še naprej izvajajo ambiciozen program privatizacije in politike, ki podpirajo naložbe. Grški organi se zavezujejo, da bodo olajšali proces privatizacije in dokončali vse potrebne vladne ukrepe, da omogočijo uspešno izvajanje razpisov. V zvezi s tem grški organi dokončajo vse potrebne ukrepe, kakor so dogovorjeni vsako četrtletje med grškim skladom za razvoj premoženja (v nadaljnjem besedilu: HRADF), institucijami in grško vlado. Seznam ukrepov, ki jih mora sprejeti vlada, je potrdil svet direktorjev HRADF. Po ustanovitvi helenske družbe za upravljanje premoženja in deležev, ki bo imela v posesti vredna grška sredstva, grški organi zagotovijo, da so upravljanje te družbe in njena notranja pravila v skladu z mednarodnimi standardi in najboljšimi praksami, vključno s smernicami OECD o upravljanju podjetij v državni lasti. Skupni cilj helenske družbe za upravljanje premoženja in deleže so upravljanje vrednih grških sredstev ter zaščita, ustvarjanje in nazadnje doseganje njihove najvišje vrednosti, ki se unovči s privatizacijo ali na druge načine.

12. Sodobna državna in javna uprava ostaja ključna prednostna naloga programa. Grški organi posebno pozornost namenijo izvajanju ukrepov, ki so že bili sprejeti na podlagi programa, da se poveča učinkovitost javnega sektorja pri zagotavljanju osnovnih javnih dobrin in storitev, s posebnim poudarkom na zaposlovanju in depolitizaciji vodilnih delavcev, ocenjevanju uspešnosti ter mobilnosti. Sprejmejo se ukrepi za večjo učinkovitost pravosodnega sistema, vključno z omogočanjem uvedbe elektronskih dražb, in za okrepitev boja proti korupciji. Z nadaljnjim izvajanjem sprejetih reform se krepi institucionalna in operativna neodvisnost ključnih institucij, kot sta davčna uprava in statistični urad (Elstat).

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.

V Bruslju, 30. junija 2017

Za Svet

Predsednica

H. DALLI

(1) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(2) Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/544 z dne 15. februarja 2016 o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo (2015/1411) (UL L 91, 7.4.2016, str. 27).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 174

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 7. julij 2017

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1220 z dne 16. junija 2017 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Malatya Kayısısı (ZOP))	1
	*	Uredba Komisije (EU) 2017/1221 z dne 22. junija 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 v zvezi z metodologijo za določitev emisij izhlapevanja (preskus tipa 4) ( 1 )	3
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1222 z dne 26. junija 2017 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Kiełbasa biała parzona wielkopolska (ZGO))	13
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1223 z dne 5. julija 2017 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Tomme de Savoie (ZGO))	14
	*	Uredba Komisije (EU) 2017/1224 z dne 6. julija 2017 o spremembi Priloge V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih ( 1 )	16
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/1225 z dne 16. junija 2017 o razveljavitvi Sklepa 2010/288/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja na Portugalskem	19
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2017/1226 z dne 30. junija 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2016/544 o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo (2015/1411)	22