5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/1

SKLEP SVETA (EU) 2017/1190

z dne 12. junija 2017

o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Odboru za GNSS Evropske unije in Švice, ki je bil ustanovljen s Sporazumom o sodelovanju v evropskih satelitskih navigacijskih programih med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, glede sprejetja poslovnika Odbora

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega odstavka člena 172 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum o sodelovanju v evropskih satelitskih navigacijskih programih med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se glede zadev, ki spadajo v pristojnost Unije, začasno uporablja od 1. januarja 2014.

(2)	Člen 20 Sporazuma ustanavlja Odbor za GNSS Evropske unije in Švice (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) ter določa, da sprejme svoj poslovnik.

(3)	Zato je primerno, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa glede sprejetja poslovnika Skupnega odbora –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Odboru za GNSS Evropske unije in Švice (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor), ustanovljenem s Sporazumom o sodelovanju v evropskih satelitskih navigacijskih programih med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, glede sprejetja poslovnika Skupnega odbora, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora, priloženega temu sklepu.

2. Predstavniki Unije v Skupnem odboru lahko sprejmejo manjše spremembe osnutka sklepa brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 12. junija 2017

Za Svet

Predsednik

C. CAMILLERI

(1) UL L 15, 20.1.2014, str. 3.

OSNUTEK

SKLEP št. 1/2017 ODBORA ZA GNSS EVROPSKE UNIJE IN ŠVICE

z dne …

o sprejetju poslovnika

ODBOR ZA GNSS EVROPSKE UNIJE IN ŠVICE JE –

ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju v evropskih satelitskih navigacijskih programih med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani in zlasti člena 20 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Odbor za GNSS Evropske unije in Švice (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) v skladu s členom 20(2) Sporazuma sprejme svoj poslovnik.

(3)	V skladu s členom 20(4) Sporazuma se Skupni odbor lahko odloči, da ustanovi delovne skupine ali skupine strokovnjakov, ki mu pomagajo pri opravljanju njegovih nalog.

(4)	V skladu s členom 27(2) Sporazuma je Skupni odbor v času začasne uporabe Sporazuma sestavljen iz predstavnikov Švice in Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Sprejme se poslovnik Skupnega odbora, kot je določen v Prilogi k temu sklepu.

Sestavljeno v angleščini v Bruslju in Bernu, dne […] oziroma […].

Za Skupni odbor

Predsednik

Sekretar za Evropsko unijo

Sekretar za Švico

(1) UL L 15, 20.1.2014, str. 3.

PRILOGA

POSLOVNIK ODBORA ZA GNSS EVROPSKE UNIJE IN ŠVICE (SKUPNI ODBOR)

Člen 1

Sestava Skupnega odbora

1. Skupni odbor sestavljajo predstavniki Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) in vlad držav članic Evropske unije na eni strani ter predstavniki zvezne vlade Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: Švica) na drugi strani. V nadaljnjem besedilu se za posamezno stran uporablja izraz „pogodbenica“, za obe strani pa „pogodbenici“.

2. Predstavnike pogodbenic lahko spremljajo drugi uradniki, ki delujejo v imenu pogodbenic.

3. V času začasne uporabe Sporazuma je Skupni odbor sestavljen iz predstavnikov Švice na eni strani in predstavnikov Evropske unije na drugi strani.

Člen 2

Predsedovanje

1. Pogodbenici izmenično predsedujeta Skupnemu odboru vsakih 12 mesecev.

V koledarskem letu, v katerem začne Sporazum veljati, Skupnemu odboru predseduje Švica.

2. Predsedujoča pogodbenica imenuje predsednika Skupnega odbora in njegovega namestnika.

3. Predsednik usmerja delo Skupnega odbora.

4. V času začasne uporabe Sporazuma se določbe tega člena uporabljajo smiselno.

Člen 3

Opazovalci

Skupni odbor se lahko s skupnim soglasjem pogodbenic odloči, da na seje Skupnega odbora kot opazovalce povabi strokovnjake ali predstavnike drugih organov, da bi zagotovili informacije o določenih temah. Skupni odbor se sporazume o pogojih, pod katerimi se lahko taki opazovalci udeležijo sej.

Člen 4

Sekretariat

1. Uradnik Evropske komisije in uradnik švicarske vlade skupaj opravljata funkcijo sekretarjev Skupnega odbora.

2. Sekretariat Skupnega odbora je odgovoren za komunikacijo med pogodbenicama, vključno za posredovanje dokumentov.

3. Naloge sekretariata so v pristojnosti predsedujoče pogodbenice.

Člen 5

Seje Skupnega odbora

1. Skupni odbor se sestaja po potrebi, načeloma enkrat na leto.

Predsednik po posvetovanju s pogodbenicama skliče sejo Skupnega odbora, ki poteka ob skupno dogovorjenem času in na skupno dogovorjenem kraju. Če se pogodbenici strinjata, se lahko izvedejo tudi avdio- in videokonference.

Predsednik na zahtevo Evropske unije ali Švice skliče izredno sejo Skupnega odbora.

Skupni odbor se sestane v 15 koledarskih dneh od zahtevka na podlagi člena 22(2) Sporazuma.

2. Skupni odbor se sestane v Bruslju ali Švici, odvisno od predsedujoče pogodbenice, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

3. Predsednik predstavnikom pogodbenic pošlje obvestilo o sklicu seje, skupaj z osnutkom dnevnega reda in dokumentacijo za sejo, vsaj 21 koledarskih dni pred sejo. Dokumentacija za seje, sklicane v skladu s členom 22(2) Sporazuma, se razpošlje vsaj sedem koledarskih dni pred sejo.

4. Predsednik lahko v soglasju s pogodbenicama skrajša roka iz odstavka 3, da bi upošteval zahteve posamezne zadeve.

5. Predsednik je vsaj sedem koledarskih dni pred sejo obveščen o sestavi delegacije vsake pogodbenice.

6. Seje Skupnega odbora niso javne, razen če pogodbenici odločita drugače.

Člen 6

Dnevni red

1. Predsednik ob pomoči sekretarjev za vsako sejo sestavi začasni dnevni red.

2. Vsaka pogodbenica lahko predlaga dodatne točke za vključitev na dnevni red. Vsaka takšna zahteva mora biti ustrezno utemeljena in v pisni obliki poslana predsedniku vsaj sedem koledarskih dni pred sejo.

3. Skupni odbor potrdi dnevni red na začetku seje.

Člen 7

Delovne skupine Skupnega odbora

1. Sestava in delovanje delovnih skupin ali skupin strokovnjakov, ki se ustanovijo v skladu s členom 20(4) Sporazuma, se opredelita na podlagi mandata, ki ga določi Skupni odbor.

2. Delovne skupine ali skupine strokovnjakov smiselno uporabljajo ta poslovnik.

3. Delovne skupine ali skupine strokovnjakov delujejo pod vodstvom Skupnega odbora, ki mu poročajo po vsaki svoji seji. Niso pooblaščene za sprejemanje odločitev, lahko pa oblikujejo priporočila za Skupni odbor.

4. Skupni odbor se lahko v skladu s členom 8 tega poslovnika odloči za spremembo ali prenehanje mandata delovnih skupin ali skupin strokovnjakov.

Člen 8

Sklepi in priporočila

1. Skupni odbor sprejema sklepe in oblikuje priporočila s skupnim soglasjem pogodbenic v skladu s Sporazumom. Ti se naslovijo „sklep“ oziroma „priporočilo“, čemur sledijo zaporedna številka, datum sprejetja in navedba vsebine.

2. Sklepe in priporočila Skupnega odbora podpišejo predsednik in sekretarja, nato pa se pošljejo pogodbenicama.

3. Vsaka pogodbenica se lahko odloči za objavo sklepa ali priporočila, ki ga sprejme Skupni odbor, v svojem uradnem listu. Pogodbenici se medsebojno obvestita o svoji nameri za objavo sklepa ali priporočila.

4. Skupni odbor lahko sklepe ali priporočila sprejme s pisnim postopkom, če se pogodbenici s tem strinjata. Pisni postopek je uradna izmenjava not med sekretarjema, ki delujeta po dogovoru s pogodbenicama. Na besedilo predloga, ki se v ta namen razpošlje v skladu s členom 5 tega poslovnika, se morebitni pridržki ali spremembe sporočijo v roku, ki ni krajši od 21 koledarskih dni. Predsednik lahko ob posvetovanju s pogodbenicama ta rok skrajša, da se upoštevajo posebne okoliščine. Ko se o besedilu doseže dogovor, sklep ali priporočilo podpišejo predsednik in sekretarja.

5. Sklepi Skupnega odbora, ki spreminjajo Prilogo I k Sporazumu, se sprejmejo v verodostojnih jezikih Sporazuma.

Člen 9

Zapisnik

1. Sekretariat pripravi osnutek zapisnika vsake seje. V njem so navedeni sprejete odločitve in oblikovana priporočila. Osnutek zapisnika se predloži Skupnemu odboru v sprejetje. Potem ko Skupni odbor zapisnik sprejme, ga podpišejo predsednik in sekretarja.

2. Osnutek zapisnika se pripravi v 21 koledarskih dneh po seji in se predloži v odobritev Skupnemu odboru bodisi po pisnem postopku bodisi na naslednji seji Skupnega odbora.

Člen 10

Zaupnost

Kadar pogodbenica Skupnemu odboru predloži informacije, ki so označene kot zaupne, druga pogodbenica navedene informacije obravnava kot take.

Člen 11

Stroški

1. Vsaka pogodbenica krije svoje stroške v zvezi z udeležbo na sejah Skupnega odbora in delovnih skupin ali skupin strokovnjakov.

2. Skupni odbor se dogovori o razdelitvi stroškov v zvezi s službenimi potovanji strokovnjakov.

3. Stroške, povezane z organizacijo sej in razmnoževanjem dokumentov, krije pogodbenica, ki je gostiteljica seje.

Člen 12

Korespondenca

Vsa korespondenca, ki se pošlje predsedniku Skupnega odbora ali jo pošlje predsednik Skupnega odbora, se pošlje sekretariatu Skupnega odbora.

Člen 13

Sprememba

Ta poslovnik se lahko spremeni s sklepom Skupnega odbora v skladu s členom 8.

5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/8

SKLEP SVETA (EU) 2017/1191

z dne 16. junija 2017

o razveljavitvi Sklepa 2014/56/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja na Hrvaškem

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je v skladu s členom 126(6) Pogodbe 28. januarja 2014 na podlagi priporočila Komisije s Sklepom 2014/56/EU (1) sklenil, da na Hrvaškem obstaja čezmerni primanjkljaj. Svet je ugotovil, da naj bi primanjkljaj sektorja država leta 2014 predvidoma dosegel 5,5 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe. Predvideni bruto dolg sektorja država naj bi leta 2014 dosegel 62 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe.

(2)	Svet je 28. januarja 2014 v skladu s členom 126(7) Pogodbe in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (2) na podlagi priporočila Komisije na Hrvaško naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta odpravila čezmerni primanjkljaj najpozneje do konca leta 2016.

(3)	Svet je 2. julija 2014 sklenil, da je Hrvaška sprejela učinkovite ukrepe v skladu s Priporočilom Sveta z dne 28. januarja 2014, izdanim na podlagi člena 126(7) Pogodbe.

(4)

V skladu s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbama, Komisija zagotovi statistične podatke za izvajanje postopka. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 (3) dvakrat na leto sporočiti statistične podatke o javnofinančnih primanjkljajih in dolgu ter drugih povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(5)

Svet mora na podlagi sporočenih statističnih podatkov sprejeti sklep o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Poleg tega se sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja lahko razveljavi le, če napoved Komisije kaže, da primanjkljaj v obdobju, ki ga zajema napoved, ne bo presegel referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe in če delež dolga izpolnjuje v prihodnost usmerjeni element merila glede zmanjšanja dolga (4).

(6)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Hrvaška poslala aprila 2016, ter na podlagi konvergenčnega programa za obdobje 2017–2020 in napovedi Komisije iz pomladi 2017 je ugotovljeno naslednje:

—

dolg sektorja država je leta 2016 dosegel 0,8 % BDP, medtem ko je leta 2015 znašal 3,4 % BDP. To izboljšanje so omogočili zlasti: (i) večji prihodki spričo velike rasti BDP in (ii) omejitev odhodkov. Tako se je primanjkljaj v roku, ki ga je določil Svet, znižal pod referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe,

—

v konvergenčnem programu za obdobje 2017–2020, ki ga je hrvaška vlada predložila 27. aprila 2017, je načrtovano, da se bo primanjkljaj sektorja država v letu 2017 povečal na 1,3 % BDP, nato pa v letu 2018 spet znižal na 0,8 % BDP. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2017 naj bi primanjkljaj v letu 2017 znašal 1,1 % BDP, v letu 2018 pa 0,9 % BDP. Primanjkljaj naj bi torej v obdobju, ki ga zajema napoved, ostal pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe,

—	strukturni saldo, tj. saldo sektorja država, prilagojen za gospodarski cikel in brez upoštevanja učinkov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, se je v obdobju 2014–2016 izboljšal za 3,0 % BDP,

—

delež javnega dolga v BDP je bil najvišji leta 2015, ko je dosegal 86,7 %, nato pa se je v letu 2016 znižal na 84,2 %, in sicer zaradi krepitve BDP ter prilagoditev stanj in tokov, ki so zmanjševali dolg. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2017 naj bi se ob močni nominalni rasti BDP delež dolga v letu 2018 še dodatno znižal na 79,4 %. Upoštevaje navedeno delež dolga iz leta 2016 izpolnjuje v prihodnost usmerjeni element referenčnega merila glede zmanjšanja dolga.

(7)	V skladu s členom 126(12) Pogodbe se sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po njegovem mnenju ustrezno zmanjšal.

(8)	Po mnenju Sveta se je čezmerni primanjkljaj na Hrvaškem ustrezno zmanjšal, zato bi bilo treba Sklep 2014/56/EU razveljaviti.

(9)

Od leta 2017, to je od leta po odpravi čezmernega primanjkljaja, velja za Hrvaško preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Potem ko je Hrvaška srednjeročni cilj dosegla že leta 2016, bi morala poskrbeti, da se od njega ne oddalji in da izpolnjuje merilo glede dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da se je čezmerni primanjkljaj na Hrvaškem ustrezno zmanjšal.

Člen 2

Sklep 2014/56/EU se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Republiko Hrvaško.

V Luxembourgu, 16. junija 2017

Za Svet

Predsednik

E. SCICLUNA

(1) Sklep Sveta 2014/56/EU z dne 28. januarja 2014 o obstoju čezmernega primanjkljaja na Hrvaškem (UL L 36, 6.2.2014, str. 13).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

(4) V skladu z dokumentom „Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenčnih programov“, dostopnim na: http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/pdf/coc/code_of_conduct_en.pdf.

5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/10

SKLEP SVETA (EU) 2017/1192

z dne 26. junija 2017

o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v Evropskem odboru za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh (CESNI) in na plenarnem zasedanju Centralne komisije za plovbo po Renu (CCNR) o sprejetju standardov v zvezi s tehničnimi zahtevami za plovila za celinsko plovbo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Namen ukrepov Unije na področju celinske plovbe bi moral biti, da se zagotovi enotnost pri razvoju tehničnih zahtev za plovila za celinsko plovbo, ki se uporabljajo v Uniji.

(2)

Evropski odbor za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh (CESNI) je bil ustanovljen 3. junija 2015 v okviru Centralne komisije za plovbo po Renu (CCNR) zaradi razvoja tehničnih standardov za celinsko plovbo na različnih področjih, zlasti v zvezi s plovili, informacijsko tehnologijo in posadko.

(3)

Za učinkovit prevoz po celinskih plovnih poteh je pomembno, da so tehnične zahteve za plovila združljive in kar najbolj usklajene v različnih pravnih sistemih v Evropi. Zlasti državam članicam, ki so tudi članice CCNR, bi morali dovoliti, da podprejo odločitve, ki usklajujejo pravila CCNR s tistimi, ki se uporabljajo v Uniji.

(4)	Pričakuje se, da bo CESNI sprejel evropski standard o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh („standard ES-TRIN“ ) 2017/1, na svojem zasedanju 6. julija 2017.

(5)

Standard ES-TRIN 2017/1 določa enotne tehnične zahteve, ki so potrebne za zagotovitev varnosti plovil za celinsko plovbo. Vključuje določbe v zvezi z ladjedelništvom ter opremljanjem plovil za celinsko plovbo in opremo za ta plovila, posebne določbe glede določenih kategorij plovil, kot so potniška plovila, potiskani sestavi in kontejnerska plovila, določbe glede opreme za sistem samodejnega prepoznavanja, določbe glede identifikacije plovil, obrazcev spričeval in registra, prehodne določbe ter navodila za uporabo tehničnega standarda.

(6)

Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta (1), bo s 7. oktobrom 2018 razveljavila Direktivo 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Priloga II k Direktivi (EU) 2016/1629 se neposredno sklicuje na tehnične zahteve za plovne objekte, ki so tiste iz standarda ES-TRIN 2015/1. Komisija je pooblaščena za prilagoditev tega sklica na zadnjo različico standarda ES-TRIN in za določitev njegovega datuma začetka uporabe.

(7)	Zato bo standard ES-TRIN 2017/1 vplival na Direktivo (EU) 2016/1629.

(8)	Unija ni članica CCNR ali CESNI. Zato je nujno, da Svet pooblasti države članice, da v teh organih izrazijo stališče Unije o sprejetju standarda ES-TRIN 2017/1 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Stališče, ki se zavzame v imenu Unije v Evropskem odboru za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh dne 6. julija 2017, je, da se sprejmeta evropski standard o določitvi tehničnih zahtev za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh („standard ES-TRIN“) 2017/1 ter dopolnilni test Standard Inland AIS 2017/1.

2. Stališče, ki se zavzame v imenu Unije na plenarnem zasedanju Centralne komisije za plovbo po Renu (CCNR), kadar se odloča o tehničnih zahtevah za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, je, da se podprejo vsi predlogi za uskladitev tehničnih zahtev z zahtevami standarda ES-TRIN 2017/1, tudi glede začetka veljavnosti in prehodnih določb.

Člen 2

1. Stališče Unije iz člena 1(1) izrazijo države članice, pri čemer ravnajo skupaj v interesu Unije.

2. Stališče Unije iz člena 1(2) izrazijo države članice, ki so članice CCNR, pri čemer ravnajo skupaj v interesu Unije.

Člen 3

Manjše tehnične spremembe stališč iz člena 1 se lahko dogovorijo, ne da bi bila potrebna nadaljnja odločitev Sveta.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 26. junija 2017

Za Svet

Predsednik

J. MIZZI

(1) Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 118).

(2) Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (UL L 389, 30.12.2006, str. 1).

5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/12

SKLEP SVETA (SZVP) 2017/1193

z dne 4. julija 2017

o spremembi Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 28, člena 42(4) in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 12. decembra 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/889/SZVP (1) o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah).

(2)	Svet je 7. julija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1107 (2) o spremembi Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP in njegovem podaljšanju do 30. junija 2017.

(3)	Na podlagi strateškega pregleda EU BAM Rafah bi bilo treba misijo podaljšati za nadaljnjih dvanajst mesecev, tj. do 30. junija 2018.

(4)	Skupni ukrep 2005/889/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Misija EU BAM Rafah se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Skupni ukrep 2005/889/SZVP se spremeni:

(1)	v členu 13(1) se doda naslednji pododstavek: „Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EU BAM Rafah, za obdobje od 1. julija 2017 do 30. junija 2018 znaša 1 980 000 EUR.“;

(2)	v členu 16 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Veljati preneha 30. junija 2018.“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. julija 2017.

V Bruslju, 4. julija 2017

Za Svet

Predsednik

M. MAASIKAS

(1) Skupni ukrep 2005/889/SZVP z dne 12. decembra 2005 o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah) (UL L 327, 14.12.2005, str. 28).

(2) Sklep Sveta (SZVP) 2016/1107 z dne 7. julija 2016 o spremembi Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah) (UL L 183, 8.7.2016, str. 64).

5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/13

SKLEP SVETA (SZVP) 2017/1194

z dne 4. julija 2017

o spremembi Sklepa 2013/354/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 28, člena 42(4) in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 3. julija 2013 sprejel Sklep 2013/354/SZVP (1), s katerim se je misija EUPOL COPPS nadaljevala tudi po 1. juliju 2013.

(2)	Svet je 7. julija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1108 (2) o spremembi Sklepa 2013/354/SZVP in njegovem podaljšanju od 1. julija 2016 do 30. junija 2017.

(3)	Na podlagi strateškega pregleda EUPOL COPPS bi bilo treba misijo podaljšati za nadaljnjih dvanajst mesecev, to je do 30. junija 2018.

(4)	Sklep 2013/354/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Misija EUPOL COPPS se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2013/354/SZVP se spremeni:

(1)	v členu 12(1) se doda naslednji pododstavek: „Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL COPPS, v obdobju od 1. julija 2017 do 30. junija 2018 je 12 372 000 EUR.“;

(2)	v členu 15 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim: „Veljati preneha 30. junija 2018.“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. julija 2017.

V Bruslju, 4. julija 2017

Za Svet

Predsednik

M. MAASIKAS

(1) Sklep Sveta 2013/354/SZVP z dne 3. julija 2013 o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) (UL L 185, 4.7.2013, str. 12).

(2) Sklep Sveta (SZVP) 2016/1108 z dne 7. julija 2016 o spremembi Sklepa 2013/354/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) (UL L 183, 8.7.2016, str. 65).

5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/14

SKLEP SVETA (SZVP) 2017/1195

z dne 4. julija 2017

o spremembi Sklepa 2014/129/SZVP o spodbujanju evropske mreže neodvisnih skupin možganskih trustov za neširjenje orožja, v podporo izvajanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 10. marca 2014 sprejel Sklep 2014/129/SZVP (1).

(2)	V Sklepu 2014/129/SZVP je določeno, da se projekti, ki zajemajo specifične dejavnosti iz člena 1(3) izvajajo v obdobju 36 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) Sklepa.

(3)	Svet je 3. aprila 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/632 (2), s katerim se obdobje izvajanja Sklepa 2014/129/SZVP podaljša do 2. julija 2017.

(4)

Subjekt, zadolžen za izvajanje (v nadaljnjem besedilu: konzorcij EU za neširjenje orožja), je 19. junija 2017 Unijo zaprosil, naj dovoli dodatno podaljšanje obdobja izvajanja Sklepa 2014/129/SZVP do 31. decembra 2017, da bi bilo v letu 2017 mogoče organizirati eno veliko letno konferenco o neširjenju orožja in razoroževanju ter tudi po 2. juliju 2017 nadalje vzdrževati in posodabljati spletno platformo konzorcija EU za neširjenje orožja.

(5)	Sklep 2014/129/SZVP bi bilo zato treba spremeniti in tako omogočiti popolno izvedbo v njem določenih dejavnosti ter v ta namen ustrezno podaljšati njegovo veljavnost –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2014/129/SZVP se spremeni:

člen 1(3)(c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

zagotavljanje sredstev za organizacijo štirih velikih letnih konferenc s tretjimi državami in civilno družbo o neširjenju orožja in razoroževanju, da se v mednarodnem okviru spodbujajo strategija Unije za neširjenje WMD in strategija Unije za SALW ter vloga institucij Unije in skupin možganskih trustov Unije na tem področju, pri čemer je cilj izboljšati prepoznavnost tozadevnih politik Unije in predstavnikom VP predložiti poročila in/ali priporočila;“;

2.	člen 3(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov, ki zajemajo dejavnosti iz člena 1(3) znaša 4 034 254,15 EUR.“;

3.	člen 5(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Uporablja se od 3. julija 2017. Veljati preneha 31. decembra 2017.“;

4.	v Prilogi se oddelek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Trajanje Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2017.“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 4. julija 2017

Za Svet

Predsednik

M. MAASIKAS

(1) Sklep Sveta 2014/129/SZVP z dne 10. marca 2014 o spodbujanju evropske mreže neodvisnih skupin možganskih trustov za neširjenje orožja, v podporo izvajanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 71, 12.3.2014, str. 3).

(2) Sklep Sveta (SZVP) 2017/632 z dne 3. aprila 2017 o spremembi Sklepa 2014/129/SZVP o spodbujanju evropske mreže neodvisnih skupin možganskih trustov za neširjenje orožja, v podporo izvajanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 90, 4.4.2017, str. 10).

5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/16

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/1196

z dne 3. julija 2017

o spremembi Izvedbenega sklepa 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 4432)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah. Navedeni ukrepi vključujejo prepoved odpreme živih prašičev, prašičjega mesa, pripravkov iz prašičjega mesa, proizvodov iz prašičjega mesa in vseh drugih proizvodov, ki so sestavljeni iz prašičjega mesa ali ga vsebujejo, z nekaterih območij zadevnih držav članic.

(2)	Člen 6 Direktive Sveta 2002/60/ES (5) priznava obstoj gospodarstev, sestavljenih iz več proizvodnih enot, in omogoča uporabo odstopanj pri različnih ravneh tveganja, ki jih lahko prizna pristojni organ. To bi bilo treba upoštevati pri odstopanjih iz člena 3 Izvedbenega sklepa 2014/709/EU.

(3)

Premiki živih prašičev za takojšnji zakol pomenijo manjše tveganje kot druge vrste premikov živih prašičev, če se izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganja. Zakol prašičev z območij iz dela III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU le na koncu dneva zakola, po katerem niso bili zaklani nobeni drugi prašiči istega dne, se lahko vključi v ukrepe za zmanjšanje tveganja. To bi bilo treba upoštevati pri odstopanjih od prepovedi odpreme pošiljk živih prašičev za takojšnji zakol iz člena 4 navedenega izvedbenega sklepa.

(4)

Člen 3 Direktive 2002/99/ES določa, da se proizvodi živalskega izvora pridobijo iz živali, ki ne prihajajo z gospodarstva, iz obrata, z ozemlja ali iz dela ozemlja, za katerega veljajo omejitve v zvezi z zdravjem živali po predpisih iz Priloge I k navedeni direktivi, vključno z ukrepi za nadzor afriške prašičje kuge iz Direktive 2002/60/ES. Posledično so klavnice, razsekovalnice in obrati za predelavo mesa, ki se nahajajo na okuženih in ogroženih območjih, opredeljenih v skladu z Direktivo 2002/60/ES, omejeni pri proizvodnji, predelavi in distribuciji prašičjega mesa, pripravkov iz prašičjega mesa, proizvodov iz prašičjega mesa in vseh drugih proizvodov, ki so sestavljeni iz prašičjega mesa ali ga vsebujejo. Ker odstopanje pomeni zanemarljivo tveganje, bi ga bilo treba predvideti za klavnice, razsekovalnice in obrate za predelavo mesa, ki se nahajajo na okuženih in ogroženih območjih, če so bili proizvodi proizvedeni, skladiščeni in predelani v obratih, ki se nahajajo na območjih iz delov I, II ali III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, in sicer pod posebnimi pogoji.

(5)

Treba je pregledati ukrepe, ki se izvajajo za odpremo živih prašičev z območij iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU v druge države članice in tretje države, da bi se upoštevala odsotnost bolezni na območjih iz dela I navedene priloge. Za zagotovitev trajnostnih ukrepov bi bilo treba predvideti sorazmerno prožnost samo v primeru prašičev, ki se premikajo z območja iz dela I navedene priloge na druga gospodarstva, ki se nahajajo na območju iz dela I navedene priloge, če se drugi okrepi za zmanjšanje tveganja še naprej izvajajo.

(6)

Treba je obravnavati potrebo po zmanjšanju tveganja, ki ga prinaša prevoz živih divjih prašičev iz držav članic iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta praksa vključuje pošiljke s posebej velikim tveganjem, zato bi jo bilo treba preprečiti z okrepitvijo in razširitvijo ukrepov, ki se že izvajajo za divje prašiče.

(7)

Za zagotovitev, da se informacije o zahtevah v zvezi z veljavnimi omejitvami iz Izvedbenega sklepa 2014/709/EU za proizvode prašičjega izvora, vključno s proizvodi iz divjih prašičev, učinkovito sporočijo potnikom, prevoznikom v potniškem prometu in izvajalcem poštnih storitev, bi bilo treba na navedene zahteve opozoriti potnike, ki se gibljejo na območjih iz Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(8)

Maja 2017 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v občini Tukuma (Tukuma novads) in na nekaterih območjih občine Ventspils (Ventspils novads) v Latviji, tj. na območju, ki je trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU in je v bližini območij, trenutno navedenih v delu I navedene priloge. Ti primeri pomenijo povečanje ravni tveganja, ki ga je treba upoštevati. Zato bi bilo zdaj treba zadevna območja v Latviji navesti v delu II namesto v delu I navedene priloge.

(9)

Tveganje za širjenje afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem v populacijah divjih prašičev in tudi z ukrepi ljudi, kot je dokumentirano v znanstvenih poročilih, ki jih je pripravila Evropska agencija za varnost hrane (6). Da bi se upoštevali epidemiološki dogodki v Uniji od leta 2014 v zvezi s to boleznijo, obravnavalo tveganje, ki ga pomeni afriška prašičja kuga, ter ukrepalo proaktivno pri določanju območij, ki jih je treba vključiti v Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, bi bilo treba v del I navedene priloge vključiti območja z večjim tveganjem zadostne velikosti okoli območij iz delov II in III navedene priloge za vnose za Latvijo, Litvo in Poljsko. Ta nova območja v Prilogi bi morala upoštevati sezonsko naravo bolezni v regiji, Komisija pa bi jih morala pregledati oktobra 2017, ko bo tveganje za širjenje ponovno ocenjeno na podlagi razvoja epidemioloških razmer.

(10)

Pri oceni tveganja, ki ga predstavlja zdravstveno stanje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v Latviji, Litvi in na Poljskem, bi bilo treba upoštevati razvoj trenutnih epidemioloških razmer v Uniji v zvezi z navedeno boleznijo. Da bi osredotočili nadzorne ukrepe za zdravje živali, preprečili nadaljnje širjenje afriške prašičje kuge in morebitne nepotrebne motnje za trgovino v Uniji ter se izognili neupravičenim trgovinskim oviram v tretjih državah, bi bilo treba seznam Unije z območji, za katera veljajo nadzorni ukrepi za zdravje živali, iz dela I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU spremeniti, da bi se upoštevalo zdravstveno stanje živali v zvezi z navedeno boleznijo v zadevnih treh državah članicah.

(11)	Izvedbeni sklep 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep 2014/709/EU se spremeni:

(1)

v členu 3 se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„1.

so prašiči vsaj 30 dni ali od rojstva bivali na gospodarstvu, z območij iz delov II, III in IV Priloge pa vsaj 30 dni pred datumom premika niso bili vneseni nobeni živi prašiči:

(a)	na navedeno gospodarstvo ali

(b)

v proizvodno enoto, kjer se vzrejajo prašiči za odpremo iz tega člena; proizvodno enoto lahko opredeli samo pristojni organ, če uradni veterinar potrdi, da so struktura, velikost in razdalja med proizvodnimi enotami ter postopki, ki se v njih izvajajo, taki, da imajo proizvodne enote popolnoma ločene objekte za nastanitev, vzrejanje in krmljenje, tako da se virus ne more razširiti iz ene proizvodne enote na drugo; in“;

(2)

v členu 4 se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„5.	se prašiči po prihodu v klavnico vzrejajo in zakoljejo ločeno od drugih prašičev, in sicer na določen dan, ko je predviden le zakol prašičev z območij iz dela III Priloge, ali na koncu dneva zakola, po katerem niso bili zaklani nobeni drugi prašiči istega dne;“;

(3)

v členu 8 se točka (a) odstavka 2 nadomesti z naslednjim:

„(a)	so vsaj 30 dni pred datumom odpreme ali od rojstva neprekinjeno bivali na gospodarstvu, na navedeno gospodarstvo pa vsaj 30 dni pred datumom odpreme niso bili vneseni nobeni živi prašiči z območij iz delov II, III in IV Priloge;“;

(4)

vstavi se naslednji člen 12a:

„Člen 12a

Odstopanje za klavnice, razsekovalnice in obrate za predelavo mesa, ki se nahajajo na okuženih in ogroženih območjih

Brez poseganja v člene 4, 5 in 6 ter 11, 12 in 13 tega sklepa ter z odstopanjem od prepovedi iz člena 3(3)(a) Direktive 2002/99/ES lahko zadevne države članice dovolijo odpremo prašičjega mesa, pripravkov iz prašičjega mesa, proizvodov iz prašičjega mesa in vseh drugih proizvodov, ki so sestavljeni iz prašičjega mesa ali ga vsebujejo, iz klavnic, razsekovalnic in obratov za predelavo mesa, ki se nahajajo na okuženih in ogroženih območjih iz Direktive 2002/60/ES, če so taki proizvodi:

(a)	proizvedeni, skladiščeni in predelani v obratih, ki se nahajajo na območjih iz delov I, II ali III Priloge in so odobreni v skladu s členom 12; ter

(b)

pridobljeni iz prašičev, ki izvirajo in prihajajo z gospodarstev, ki se ne nahajajo na območjih iz delov II, III ali IV Priloge, ali iz prašičev, ki izvirajo in prihajajo z gospodarstev, ki se nahajajo na območjih iz dela II Priloge, če izpolnjujejo zahteve iz točke 1 člena 3 in točke 2 ali točke 3 člena 3; ter

(c)	označeni v skladu s členom 16.“;

(5)

člen 15 se spremeni:

(a)

točka (a) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„(a)

nobeni živi divji prašiči niso odpremljeni iz držav članic iz Priloge, razen v primeru območij, prostih afriške prašičje kuge in z učinkovitimi geografskimi ovirami ločenih od območij iz Priloge, v druge države članice ali z območij iz Priloge na katera koli druga območja, ki so ali niso navedena v Prilogi, na ozemlju iste države članice;“;

(b)

dodata se naslednja odstavka 3 in 4:

„3. Z odstopanjem od odstavka 1(a) lahko zadevne države članice dovolijo odpremo živih divjih prašičev z območij, ki niso navedena v Prilogi, na druga območja na ozemlju iste države članice, ki niso navedena v Prilogi, in v druge države članice, če:

(a)	so nekdanji divji prašiči vsaj 30 dni bivali na gospodarstvu, na navedeno gospodarstvo pa vsaj 30 dni pred datumom premika niso bili vneseni nobeni živi prašiči;

(b)	gospodarstvo izvaja ukrepe biološke zaščite;

(c)	nekdanji divji prašiči izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 in odstavka 2 ali odstavka 3 člena 3.

4. Za pošiljke živih divjih prašičev, ki izpolnjujejo pogoje za odstopanje iz odstavka 3, se v ustrezne veterinarske dokumente in/ali zdravstvena spričevala iz člena 5(1) Direktive 64/432/EGS in člena 3(1) Odločbe 93/444/EGS doda naslednje besedilo: ‚Prašiči izpolnjujejo zahteve iz člena 15(3) Izvedbenega sklepa Komisije 2014/709/EU.‘“;

(6)

vstavi se naslednji člen 15a:

„Člen 15a

Informacije, ki jih morajo sporočiti prevozniki v potniškem prometu in izvajalci poštnih storitev

Prevozniki v potniškem prometu, vključno z letališkimi in pristaniškimi izvajalci dejavnosti, potovalne agencije ter izvajalci poštnih storitev svoje stranke opozorijo na pravila iz tega sklepa, zlasti z ustreznim sporočanjem informacij o pravilih iz členov 2 in 15 potnikom, ki se gibljejo z ozemlja katere koli zadevne države članice, in strankam poštnih storitev.“;

(7)	Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 3. julija 2017

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5) Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L 192, 20.7.2002, str. 27).

(6) EFSA Journal 2015;13(7):4163 [92 str.] in EFSA Journal 2017;15(3):4732 [73 str.].

PRILOGA

„

PRILOGA

DEL I

1. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Hiiu maakond.

2. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Aizputes novads,

—	Alsungas novads,

—	Auces novads,

—	Bauskas novada Īslīces, Gailīšu, Brunavas un Ceraukstes pagasts,

—	Bauskas pilsēta,

—	Brocēnu novads,

—	Dobeles novada Zebrenes, Naudītes, Penkules, Auru, Krimūnu un Bērzes pagasti, Jaunbērzes pagasta daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa P98, un Dobeles pilsēta,

—	Jelgavas novada Glūdas, Svētes, Platones, Vircavas, Jaunsvirlaukas, Zaļenieku, Vilces, Lielplatones, Elejas un Sesavas pagasts,

—	Kandavas novada Vānes un Matkules pagast,

—	Kuldīgas novads,

—	Pāvilostas novada Sakas pagasts un Pāvilostas pilsēta,

—	republikas pilsēta Jelgava,

—	Rundāles novads,

—	Saldus novada Ezeres, Jaunauces, Jaunlutriņu, Kursīšu, Lutriņu, Novadnieku, Pampāļu, Rubas, Saldus, Vadakstes, Zaņas, Zirņu, Zvārdes un Šķēdes pagastis, Saldus pilsēta.,

—	Skrundas novads,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Talsu novada Ģibuļu pagasts,

—	Talsu pilsēta,

—	Tērvetes novads,

—	Ventspils novada Jūrkalnes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts.

3. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Joniškio rajono savivaldybė,

—	Jurbarko rajono savivaldybė,

—	Kalvarijos savivaldybė,

—	Kazlų Rūdos savivaldybė,

—	Kelmės rajono savivaldybė,

—	Marijampolės savivaldybė,

—	Pakruojo rajono savivaldybė,

—	Panevėžio rajono savivaldybė: Krekenavos seniūnijos dalis į vakarus nuo Nevėžio upės,

—	Pasvalio rajono savivaldybė: Joniškelio apylinkių, Joniškelio miesto, Namišių, Pasvalio apylinkių, Pumpėnų, Pušaloto, Saločių ir Vaškų seniūnijos,

—	Radviliškio rajono savivaldybė,

—	Raseinių rajono savivaldybė,

—	Šakių rajono savivaldybė,

—	Šiaulių miesto savivaldybė,

—	Šiaulių rajono savivaldybė,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybė.

4. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

—	gminy Kalinowo, i Prostki, Stare Juchy i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

—	gmina gminy Biała Piska, Orzysz, Pisz i Ruciane Nida w powiecie piskim,

—	gminy Miłki i Wydminy w powiecie giżyckim,

—	gminy Olecko, Świętajno i Wieliczki w powiecie oleckim.

w województwie podlaskim:

—

gmina Brańsk z miastem Brańsk, gminy Boćki, Rudka, Wyszki, część gminy Bielsk Podlaski położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 (w kierunku północnym od miasta Bielsk Podlaski) i przedłużonej przez wschodnią granicę miasta Bielsk Podlaski i drogę nr 66 (w kierunku południowym od miasta Bielsk Podlaski), miasto Bielsk Podlaski, część gminy Orla położona na zachód od drogi nr 66 w powiecie bielskim,

—	gminy Dąbrowa Białostocka, Kuźnica, Janów, Nowy Dwór, Sidra, Sokółka, Suchowola i Korycin w powiecie sokólskim,

—	gminy Drohiczyn, Dziadkowice, Grodzisk i Perlejewo w powiecie siemiatyckim,

—	powiat kolneński,

—	gminy Juchnowiec Kościelny, Suraż, Turośń Kościelna, Łapy i Poświętne w powiecie białostockim,

—	powiat zambrowski,

—	gminy Bakałarzewo, Raczki, Rutka-Tartak, Suwałki i Szypliszki w powiecie suwalskim,

—	gminy Sokoły, Kulesze Kościelne, Nowe Piekuty, Szepietowo, Klukowo, Ciechanowiec, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

—	powiat augustowski,

—	powiat łomżyński,

—	powiat miejski Białystok,

—	powiat miejski Łomża,

—	powiat miejski Suwałki,

—	powiat sejneński.

w województwie mazowieckim:

—	gminy Bielany, Ceranów, Jabłonna Lacka, Sabnie, Sterdyń, Repki i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

—	gminy Domanice, Korczew, Kotuń, Mokobody, Przesmyki, Paprotnia, Skórzec, Suchożebry, Mordy, Siedlce, Wiśniew i Zbuczyn w powiecie siedleckim,

—	powiat miejski Siedlce,

—	gminy Rzekuń, Troszyn, Czerwin i Goworowo w powiecie ostrołęckim,

—	gminy Olszanka i Łosice w powiecie łosickim,

—	powiat ostrowski,

w województwie lubelskim:

—	gminy Hanna, Wyryki i gmina wiejska Włodawa w powiecie włodawskim,

—	gminy Kąkolewnica Wschodnia, Komarówka Podlaska, Radzyń Podlaski, Ulat-Majorat i Wohyń w powiecie radzyńskim,

—	gmina Międzyrzec Podlaski z miastem Międzyrzec Podlaski, gminy Drelów, Rossosz, Sławatycze, Wisznica, Sosnówka, Łomazy i Tuczna w powiecie bialskim,

—	gmina Trzebieszów i gmina wiejska Łuków w powiecie łukowskim,

—	gminy Dębowa Kłoda, Jabłoń, Milanów, Parczew, Podedwórze i Siemień w powiecie parczewskim.

DEL II

1. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Abja vald,

—	Alatskivi vald,

—	Elva linn,

—	Haaslava vald,

—	Haljala vald,

—	Halliste vald,

—	Harju maakond (välja arvatud osa Kuusalu vallast, mis asub lõuna pool maanteest nr 1 (E20), Aegviidu vald ja Anija vald),

—	Ida-Viru maakond,

—	Kambja vald,

—	Karksi vald,

—	Kihelkonna vald,

—	Konguta vald,

—	Kõpu vald,

—	Kuressaare linn,

—	Lääne maakond,

—	Lääne-Saare vald,

—	Laekvere vald,

—	Leisi vald,

—	Luunja vald,

—	Mäksa vald,

—	Meeksi vald,

—	Muhu vald,

—	Mustjala vald,

—

Nõo vald,

—	Orissaare vald,

—	osa Tamsalu vallast, mis asub kirde pool Tallinna-Tartu raudteest,

—	Pärnu maakond,

—	Peipsiääre vald,

—	Piirissaare vald,

—	Pöide vald,

—	Põlva maakond,

—	Puhja vald,

—	Rägavere vald,

—	Rakvere linn,

—	Rakvere vald,

—	Rannu vald,

—	Rapla maakond,

—	Rõngu vald,

—	Ruhnu vald,

—	Salme vald,

—	Sõmeru vald,

—	Suure-Jaani vald,

—	Tähtvere vald,

—	Tartu linn,

—	Tartu vald,

—	Tarvastu vald,

—	Torgu vald,

—	Ülenurme vald,

—	Valga maakond,

—	Vara vald,

—	Vihula vald,

—	Viljandi linn,

—	Viljandi vald,

—	Vinni vald,

—	Viru-Nigula vald,

—	Võhma linn,

—	Võnnu vald,

—	Võru maakond.

2. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Ādažu novads,

—	Aglonas novads,

—	Aizkraukles novads,

—	Aknīstes novads,

—	Alojas novads,

—	Alūksnes novads,

—	Amatas novads,

—	Apes novada Trapenes, Gaujienas un Apes pagasts, Apes pilsēta,

—	Babītes novads,

—	Baldones novads,

—	Baltinavas novads,

—	Balvu novada Vīksnas, Bērzkalnes, Vectilžas, Lazdulejas, Briežuciema, Tilžas, Bērzpils un Krišjāņu pagasts,

—	Bauskas novada Mežotnes, Codes, Dāviņu un Vecsaules pagasts,

—	Beverīnas novads,

—	Burtnieku novads,

—	Carnikavas novads,

—	Cēsu novads,

—	Cesvaines novads,

—	Ciblas novads,

—	Dagdas novads,

—	Daugavpils novada Vaboles, Līksnas, Sventes, Medumu, Demenas, Kalkūnes, Laucesas, Tabores, Maļinovas, Ambeļu, Biķernieku, Naujenes, Vecsalienas, Salienas un Skrudalienas pagasts,

—	Dobeles novada Dobeles, Annenieku, Bikstu pagasti un Jaunbērzes pagasta daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa P98,

—	Dundagas novads,

—	Engures novads,

—	Ērgļu novads,

—	Garkalnes novada daļa, kas atrodas uz ziemeļrietumiem no autoceļa A2,

—	Gulbenes novada Līgo pagasts,

—	Iecavas novads,

—	Ikšķiles novada Tīnūžu pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidaustrumiem no autoceļa P10, Ikšķiles pilsēta,

—	Ilūkstes novads,

—	Jaunjelgavas novads,

—	Jaunpils novads,

—	Jēkabpils novads,

—	Jelgavas novada Kalnciema, Līvbērzes un Valgundes pagasts,

—	Kandavas novada Cēres, Kandavas, Zemītes un Zantes pagasts, Kandavas pilsēta,

—	Kārsavas novads,

—	Ķeguma novads,

—	Ķekavas novads,

—	Kocēnu novads,

—	Kokneses novads,

—	Krāslavas novads,

—	Krimuldas novada Krimuldas pagasta daļa, kas atrodas uz ziemeļaustrumiem no autoceļa V89 un V81, un Lēdurgas pagasta daļa, kas atrodas uz ziemeļaustrumiem no autoceļa V81 un V128,

—	Krustpils novads,

—	Lielvārdes novads,

—	Līgatnes novads,

—	Limbažu novada Skultes, Limbažu, Umurgas, Katvaru, Pāles un Viļķenes pagasts, Limbažu pilsēta,

—	Līvānu novads,

—	Lubānas novads,

—	Ludzas novads,

—	Madonas novads,

—	Mālpils novads,

—	Mārupes novads,

—	Mazsalacas novads,

—	Mērsraga novads,

—	Naukšēnu novads,

—	Neretas novads,

—	Ogres novads,

—	Olaines novads,

—	Ozolnieku novads,

—	Pārgaujas novads,

—	Pļaviņu novads,

—	Preiļu novada Saunas pagasts,

—	Priekuļu novads,

—	Raunas novada Raunas pagasts,

—	republikas pilsēta Daugavpils,

—	republikas pilsēta Jēkabpils,

—	republikas pilsēta Jūrmala,

—	republikas pilsēta Rēzekne,

—	republikas pilsēta Valmiera,

—	Rēzeknes novads,

—	Riebiņu novada Sīļukalna, Stabulnieku, Galēnu un Silajāņu pagasts,

—	Rojas novads,

—	Ropažu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa P10,

—	Rugāju novada Lazdukalna pagasts,

—	Rūjienas novads,

—	Salacgrīvas novads,

—	Salas novads,

—	Saulkrastu novads,

—	Siguldas novada Mores pagasts un Allažu pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidiem no autoceļa P3,

—	Skrīveru novads,

—	Smiltenes novada Brantu, Blomes, Smiltenes, Bilskas un Grundzāles pagasts un Smiltenes pilsēta,

—	Strenču novads,

—	Talsu novada Ķūļciema, Balgales, Vandzenes, Laucienes, Virbu, Strazdes, Lubes, Īves, Valdgales, Laidzes, Ārlavas, Lībagu un Abavas pagasts, Sabiles, Stendes un Valdemārpils pilsēta,

—	Tukuma novads,

—	Valkas novads,

—	Varakļānu novads,

—	Vecpiebalgas novads,

—	Vecumnieku novads,

—	Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes un Puzes pagastis, Piltenes pilsēta,

—	Viesītes novads,

—	Viļakas novads,

—	Viļānu novads,

—	Zilupes novads.

3. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Alytaus miesto savivaldybė,

—	Alytaus rajono savivaldybė,

—	Anykščių rajono savivaldybė,

—	Birštono savivaldybė,

—	Biržų miesto savivaldybė,

—	Biržų rajono savivaldybė: Nemunėlio Radviliškio, Pabiržės, Pačeriaukštės ir Parovėjos seniūnijos,

—	Druskininkų savivaldybė,

—	Elektrėnų savivaldybė,

—	Ignalinos rajono savivaldybė,

—	Jonavos miesto savivaldybė,

—	Jonavos rajono savivaldybė,

—	Kaišiadorių miesto savivaldybė,

—	Kaišiadorių rajono savivaldybė,

—	Kauno miesto savivaldybė,

—	Kauno rajono savivaldybė,

—	Kėdainių rajono savivaldybė,

—	Kupiškio rajono savivaldybė: Noriūnų, Skapiškio, Subačiaus ir Šimonių seniūnijos,

—	Lazdijų rajono savivaldybė,

—	Molėtų rajono savivaldybė,

—	Prienų miesto savivaldybė,

—	Prienų rajono savivaldybė,

—	Rokiškio rajono savivaldybė,

—	Šalčininkų rajono savivaldybė,

—	Širvintų rajono savivaldybė,

—	Švenčionių rajono savivaldybė,

—	Trakų rajono savivaldybė,

—	Ukmergės rajono savivaldybė,

—	Utenos rajono savivaldybė,

—	Varėnos rajono savivaldybė,

—	Vilniaus miesto savivaldybė,

—	Vilniaus rajono savivaldybė,

—	Visagino savivaldybė,

—	Zarasų rajono savivaldybė.

4. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie podlaskim:

—	gmina Dubicze Cerkiewne, części gmin Kleszczele i Czeremcha położone na wschód od drogi nr 66 w powiecie hajnowskim,

—	gmina Kobylin-Borzymy w powiecie wysokomazowieckim,

—	gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Michałowo, Supraśl, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady i Choroszcz w powiecie białostockim,

—

część gminy Bielsk Podlaski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 (w kierunku północnym od miasta Bielsk Podlaski) i przedłużonej przez wschodnią granicę miasta Bielsk Podlaski i drogę nr 66 (w kierunku południowym od miasta Bielsk Podlaski), część gminy Orla położona na wschód od drogi nr 66 w powiecie bielskim,

—	gminy Szudziałowo i Krynki w powiecie sokólskim,

w województwie mazowieckim:

—	gmina Platerów w powiecie łosickim,

w województwie lubelskim:

—	gminy Piszczac i Kodeń w powiecie bialskim.

DEL III

1. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Aegviidu vald,

—	Anija vald,

—	Järva maakond,

—	Jõgeva maakond,

—	Kadrina vald,

—	Kolga-Jaani vald,

—

Kõo vald,

—	Laeva vald,

—	Laimjala vald,

—	osa Kuusalu vallast, mis asub lõuna pool maanteest nr 1 (E20),

—	osa Tamsalu vallast, mis asub edela pool Tallinna-Tartu raudteest,

—	Pihtla vald,

—	Rakke vald,

—	Tapa vald,

—	Väike-Maarja vald,

—	Valjala vald.

2. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Apes novada Virešu pagasts,

—	Balvu novada Kubuļu un Balvu pagasts un Balvu pilsēta,

—	Daugavpils novada Nīcgales, Kalupes, Dubnas un Višķu pagasts,

—	Garkalnes novada daļa, kas atrodas uz dienvidaustrumiem no autoceļa A2,

—	Gulbenes novada Beļavas, Galgauskas, Jaungulbenes, Daukstu, Stradu, Litenes, Stāmerienas, Tirzas, Druvienas, Rankas, Lizuma un Lejasciema pagasts un Gulbenes pilsēta,

—	Ikšķiles novada Tīnūžu pagasta daļa, kas atrodas uz ziemeļrietumiem no autoceļa P10,

—	Inčukalna novads,

—	Jaunpiebalgas novads,

—	Krimuldas novada Krimuldas pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidrietumiem no autoceļa V89 un V81, un Lēdurgas pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidrietumiem no autoceļa V81 un V128,

—	Limbažu novada Vidrižu pagasts,

—	Preiļu novada Preiļu, Aizkalnes un Pelēču pagasts un Preiļu pilsēta,

—	Raunas novada Drustu pagasts,

—	Riebiņu novada Riebiņu un Rušonas pagasts,

—	Ropažu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa P10,

—	Rugāju novada Rugāju pagasts,

—	Salaspils novads,

—	Sējas novads,

—	Siguldas novada Siguldas pagasts un Allažu pagasta daļa, kas atrodas uz ziemeļiem no autoceļa P3, un Siguldas pilsēta,

—	Smiltenes novada Launkalnes, Variņu un Palsmanes pagasts,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Vārkavas novads.

3. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Biržų rajono savivaldybė: Vabalninko, Papilio ir Širvenos seniūnijos,

—	Kupiškio rajono savivaldybė: Alizavos ir Kupiškio seniūnijos,

—	Panevėžio miesto savivaldybė,

—	Panevėžio rajono savivaldybė: Karsakiškio, Miežiškių, Naujamiesčio, Paįstrio, Raguvos, Ramygalos, Smilgių, Upytės, Vadoklių, Velžio seniūnijos ir Krekenavos seniūnijos dalis į rytus nuo Nevėžio upės,

—	Pasvalio rajono savivaldybė: Daujėnų ir Krinčino seniūnijos.

4. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie podlaskim:

—	powiat grajewski,

—	powiat moniecki,

—	gminy Czyże, Białowieża, Hajnówka z miastem Hajnówka, Narew, Narewka i części gminy Czeremcha i Kleszczele położone na zachód od drogi nr 66 w powiecie hajnowskim,

—	gminy Mielnik, Milejczyce, Nurzec-Stacja, Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim,

w województwie mazowieckim:

—	gminy Sarnaki, Stara Kornica i Huszlew w powiecie łosickim,

w województwie lubelskim:

—	gminy Konstantynów, Janów Podlaski, Leśna Podlaska, Rokitno, Biała Podlaska, Zalesie i Terespol z miastem Terespol w powiecie bialskim,

—	powiat miejski Biała Podlaska.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

—	tutto il territorio della Sardegna.

“

5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/30

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/1197

z dne 3. julija 2017

o spremembi Izvedbenega sklepa 2012/340/EU o pripravi začasnega poskusa na podlagi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES v zvezi z poljskim pregledom pod uradnim nadzorom za osnovno seme in žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 4442)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (1) in zlasti člena 13a Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (2) in zlasti člena 13a Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (3) in zlasti člena 19 Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (4) in zlasti člena 33 Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (5) ter zlasti člena 16 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2012/340/EU (6) določa pripravo začasnega poskusa do 31. decembra 2017, v katerem lahko sodeluje katera koli država članica, da se omogoči izbira med uradnimi poljskimi pregledi in poljskimi pregledi pod uradnim nadzorom za osnovno seme in žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom v skladu z direktivami Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES.

(2)

Ocena, ali je lahko izbira med uradnimi poljskimi pregledi in poljskimi pregledi pod uradnim nadzorom boljša alternativa zahtevi glede uradnih poljskih pregledov za osnovno seme in žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom, še ni zaključena, ker je treba zbrati več podatkov za dokončanje poskusa, zlasti v zvezi z najnižjo ravnijo uradnega kontrolnega testiranja. Zato je treba podaljšati trajanje začasnega poskusa.

(3)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V členu 7 Izvedbenega sklepa 2012/340/EU se besedilo „31. decembra 2017“ nadomesti z besedilom „31. decembra 2019“.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 3. julija 2017

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66.

(2) UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66.

(3) UL L 193, 20.7.2002, str. 12.

(4) UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

(5) UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

(6) Izvedbeni sklep Komisije 2012/340/EU o pripravi začasnega poskusa na podlagi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES v zvezi z poljskim pregledom pod uradnim nadzorom za osnovno seme in žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom (UL L 166, 27.6.2012, str. 90).

5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/32

SKLEP (EU) 2017/1198 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 27. junija 2017

o poročanju pristojnih nacionalnih organov Evropski centralni banki o načrtih financiranja kreditnih institucij (ECB/2017/21)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) in zlasti člena 6(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (2) ter zlasti člena 21 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Nadzornega odbora,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski bančni organ (EBA) je 19. junija 2014 sprejel Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 (3) (v nadaljnjem besedilu: smernice EBA). Namen smernic EBA je vzpostaviti dosledne, uspešne in učinkovite nadzorniške prakse z uskladitvijo predlog in opredelitev pojmov, da se omogoči poročanje kreditnih institucij o načrtih financiranja.

(2)

Smernice EBA so naslovljene na pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter na institucije, ki o načrtih financiranja poročajo svojim pristojnim organom v skladu z nacionalnim okvirom za izvajanje Priporočila ESRB 2012/2 Evropskega odbora za sistemska tveganja (5).

(3)

Izključno za namene opravljanja nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko (ECB) s členom 4(1) in (2) ter členom 5(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013, se ECB po potrebi šteje za pristojni organ ali imenovani organ v sodelujočih državah članicah, kot je določeno s pravom Unije. Zato je ECB naslovnik smernic EBA v zvezi s kreditnimi institucijami, ki se razvrstijo kot pomembne v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013.

(4)	ECB bi morala za skladnost s smernicami EBA zagotoviti, da bodo pomembne kreditne institucije poročale o svojih načrtih financiranja v skladu z usklajenimi predlogami in opredelitvami, navedenimi v predlogi za načrt financiranja, ki je priložena smernicam EBA.

(5)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in členom 21 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) pristojni nacionalni organi brez poseganja v pooblastila ECB, na podlagi katerih ta neposredno prejema informacije, ki jih poročajo kreditne institucije, ali ima do teh informacij ves čas neposreden dostop, zagotavljajo ECB zlasti vse informacije, ki jih ECB potrebuje za opravljanje nalog, ki so nanjo prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013.

(6)	Glede na to, da so informacije o načrtih financiranja potrebne za mikrobonitetne in makrobonitetne namene, je ECB odločila, da zahteva, da ji pristojni nacionalni organi predložijo načrte financiranja kreditnih institucij.

(7)	Treba je določiti, kako naj pristojni nacionalni organi načrte financiranja predložijo ECB. Zlasti je treba določiti obliko, pogostost in roke za predložitev informacij ter podrobnosti glede preverjanja kakovosti, ki ga opravijo pristojni nacionalni organi, preden predložijo informacije ECB –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Področje uporabe

Ta sklep zahteva, da pristojni nacionalni organi predložijo ECB načrte financiranja nekaterih pomembnih in manj pomembnih kreditnih institucij, ter določa postopke v zvezi s predložitvijo teh načrtov financiranja ECB.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) skupaj z naslednjimi opredelitvami pojmov:

(1)	„pomembna kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, ki ima status pomembnega nadzorovanega subjekta v skladu z Uredbo (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17), in

(2)	„manj pomembna kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, ki nima statusa pomembnega nadzorovanega subjekta v skladu z Uredbo (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17).

Člen 3

Zahteve za poročanje o načrtih financiranja

1. Pristojni nacionalni organi predložijo ECB načrte financiranja naslednjih kreditnih institucij s sedežem v njihovi sodelujoči državi članici, ki so skladni s smernicami EBA:

(a)	pomembnih kreditnih institucij na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah na konsolidirani podlagi;

(b)	pomembnih kreditnih institucij, ki niso del nadzorovane skupine, na posamični podlagi;

(c)

manj pomembnih kreditnih institucij, v zvezi s katerimi mora zadevni pristojni nacionalni organ poročati organu EBA o ustreznih načrtih financiranja v skladu s Sklepom EBA/DC/2015/130 Evropskega bančnega organa (6), na konsolidirani podlagi ali na posamični podlagi, če te institucije niso del nadzorovane skupine.

2. Pristojni nacionalni organi, ki zbirajo načrte financiranja pomembnih kreditnih institucij, ki niso navedene v točkah (a) in (b) odstavka 1, predložijo te načrte financiranja ECB, če so skladni s smernicami EBA.

3. Načrti financiranja se predložijo ECB v skladu z usklajenimi predlogami in opredelitvami, navedenimi v predlogi za načrt financiranja, ki je priložena smernicam EBA. Referenčni datum načrtov financiranja je 31. december preteklega leta.

Člen 4

Datumi predložitve

1. Pristojni nacionalni organi predložijo ECB načrte financiranja pomembnih kreditnih institucij iz člena 3(1)(a) in (b) do desetega delovnega dne po datumih predložitve, navedenih v odstavku 8 smernic EBA.

2. Pristojni nacionalni organi predložijo ECB načrte financiranja kreditnih institucij iz člena 3(1)(c) in člena 3(2) do 12.00 po srednjeevropskem času na datume, do katerih morajo pristojni organi načrte financiranja predložiti organu EBA v skladu z odstavkom 8 smernic EBA.

Člen 5

Preverjanje kakovosti podatkov

1. Pristojni nacionalni organi spremljajo in zagotavljajo kakovost in zanesljivost podatkov, ki jih dajo na voljo ECB. Pristojni nacionalni organi uporabijo validacijska pravila, ki jih pripravi in vzdržuje EBA, ter dodatno preverjanje kakovosti podatkov, ki ga določi ECB v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi.

2. Podatki se, poleg tega, da so skladni z validacijskimi pravili in prestanejo preverjanje kakovosti, predložijo v skladu z naslednjimi dodatnimi minimalnimi standardi za točnost:

(a)	pristojni nacionalni organi po potrebi zagotovijo informacije o gibanjih v predloženih podatkih in

(b)	informacije morajo biti popolne: obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti ECB in jih po potrebi brez nepotrebnega odlašanja zapolniti.

Člen 6

Kvalitativne informacije

1. Pristojni nacionalni organi v primeru, da ni mogoče zagotoviti kakovosti podatkov v posamezni tabeli v taksonomiji, brez nepotrebnega odlašanja predložijo ECB ustrezna pojasnila.

2. Poleg tega pristojni nacionalni organi sporočijo ECB razloge za morebitne znatne popravke, ki jih predložijo.

Člen 7

Določitev oblike prenosa

1. Pristojni nacionalni organi predložijo podatke, določene v tem sklepu, ob uporabi veljavne taksonomije razširljivega jezika za poslovno poročanje (eXtensible Business Reporting Language), da zagotovijo enotno tehnično obliko za izmenjavo podatkov v zvezi s smernicami EBA.

2. Nadzorovani subjekti se v ustreznem prenosu označijo z uporabo identifikatorja pravnih subjektov (Legal Entity Identifier).

Člen 8

Prvi referenčni datumi poročanja

Prvi referenčni datum za poročanje v skladu s členom 3 je 31. december 2017.

Člen 9

Začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati na dan, ko so o njem uradno obveščeni naslovniki.

Člen 10

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na pristojne nacionalne organe sodelujočih držav članic.

V Frankfurtu na Majni, 27. junija 2017

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2) UL L 141, 14.5.2014, str. 1.

(3) EBA/GL/2014/04.

(4) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(5) Priporočilo ESRB/2012/2 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. decembra 2012 o financiranju kreditnih institucij (UL C 119, 25.4.2013, str. 1).

(6) Decision EBA/DC/2015/130 of the European Banking Authority of 23 September 2015 on reporting by competent authorities to the EBA (Sklep EBA/DC/2015/130 Evropskega bančnega organa z dne 23. septembra 2015 o poročanju pristojnih organov organu EBA).

5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/36

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1986 z dne 11. novembra 2015 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 842/2011

( Uradni list Evropske unije L 296 z dne 12. novembra 2015 )

Stran 3, člen 4:

besedilo:

„XVI“

se glasi:

„XVII“.

5.7.2017

Uradni list Evropske unije

L 172/36

Popravek Sklepa Komisije 2014/955/EU z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

( Uradni list Evropske unije L 370 z dne 30. decembra 2014 )

Priloga, ki nadomešča Prilogo k Odločbi 2000/532/ES:

stran 48, vrstica, ki vsebuje kodo 19:

besedilo:

„Odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki, čistilnih naprav zunaj kraja nastanka ter iz priprave pitne vode in vode za industrijsko rabo“

se glasi:

„Odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki, čistilnih naprav za odpadno vodo zunaj kraja nastanka ter iz priprave pitne vode in vode za industrijsko rabo“;

stran 59, vrstica, ki vsebuje kodo 07 06 11*:

besedilo:

„Blato, ki vsebuje nevarne snovi, iz čiščenja odpadnih voda na kraju nastanka snovi“

se glasi:

„Blato, ki vsebuje nevarne snovi, iz čiščenja odpadnih voda na kraju nastanka“;

stran 60, vrstica, ki vsebuje kodo 07 07 11*:

besedilo:

„Blato, ki vsebuje nevarne snovi, iz čiščenja odpadnih voda na kraju nastanka snovi“

se glasi:

„Blato, ki vsebuje nevarne snovi, iz čiščenja odpadnih voda na kraju nastanka“;

stran 70, vrstica, ki vsebuje kodo 11 01 05*:

besedilo:

„Kisline za luženja“

se glasi:

„Kisline za luženje“;

stran 74, vrstica, ki vsebuje kodo 16 01:

besedilo:

„Izrabljena motorna vozila iz različnih vrst prevoza (vključno z mobilnimi stroji) in odpadki iz razstavljanja izrabljenih vozil ter vzdrževanja vozil (razen 13, 14, 16 06 in 16 08)“

se glasi:

„Izrabljena vozila iz različnih vrst prevoza (vključno z mobilnimi stroji) in odpadki iz razstavljanja izrabljenih vozil ter vzdrževanja vozil (razen 13, 14, 16 06 in 16 08)“;

stran 79, vrstica, ki vsebuje kodo 17 06 05:

besedilo:

„17 06 05“

se glasi:

„17 06 05*“;

stran 80, vrstica, ki vsebuje kodo 19:

besedilo:

„ODPADKI IZ NAPRAV ZA RAVNANJE Z ODPADKI, ČISTILNIH NAPRAV ZUNAJ KRAJA NASTANKA TER IZ PRIPRAVE PITNE VODE IN VODE ZA INDUSTRIJSKO RABO“

se glasi:

„ODPADKI IZ NAPRAV ZA RAVNANJE Z ODPADKI, ČISTILNIH NAPRAV ZA ODPADNO VODO ZUNAJ KRAJA NASTANKA TER IZ PRIPRAVE PITNE VODE IN VODE ZA INDUSTRIJSKO RABO“;

stran 82, vrstica, ki vsebuje kodo 19 08:

besedilo:

„Odpadki iz čistilnih naprav, ki niso navedeni drugje“

se glasi:

„Odpadki iz čistilnih naprav za odpadno vodo, ki niso navedeni drugje“.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 172

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 5. julij 2017

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/1190 z dne 12. junija 2017 o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Odboru za GNSS Evropske unije in Švice, ki je bil ustanovljen s Sporazumom o sodelovanju v evropskih satelitskih navigacijskih programih med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, glede sprejetja poslovnika Odbora	1
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/1191 z dne 16. junija 2017 o razveljavitvi Sklepa 2014/56/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja na Hrvaškem	8
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/1192 z dne 26. junija 2017 o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v Evropskem odboru za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh (CESNI) in na plenarnem zasedanju Centralne komisije za plovbo po Renu (CCNR) o sprejetju standardov v zvezi s tehničnimi zahtevami za plovila za celinsko plovbo	10
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2017/1193 z dne 4. julija 2017 o spremembi Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah)	12
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2017/1194 z dne 4. julija 2017 o spremembi Sklepa 2013/354/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS)	13
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2017/1195 z dne 4. julija 2017 o spremembi Sklepa 2014/129/SZVP o spodbujanju evropske mreže neodvisnih skupin možganskih trustov za neširjenje orožja, v podporo izvajanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje	14
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1196 z dne 3. julija 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 4432) ( 1 )	16
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1197 z dne 3. julija 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa 2012/340/EU o pripravi začasnega poskusa na podlagi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES v zvezi z poljskim pregledom pod uradnim nadzorom za osnovno seme in žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 4442) ( 1 )	30
	*	Sklep (EU) 2017/1198 Evropske centralne banke z dne 27. junija 2017 o poročanju pristojnih nacionalnih organov Evropski centralni banki o načrtih financiranja kreditnih institucij (ECB/2017/21)	32

	Popravki
*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1986 z dne 11. novembra 2015 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 842/2011 ( UL L 296, 12.11.2015 )	36
*	Popravek Sklepa Komisije 2014/955/EU z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 370, 30.12.2014 )	36


	(1) Besedilo velja za EGP.