ISSN 1977-0804
Uradni list
Evropske unije
L 170
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 60
1. julij 2017
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 170 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 60 |
|
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
|
MEDNARODNI SPORAZUMI |
|
|
|
* |
||
|
|
|
UREDBE |
|
|
|
* |
Uredba Komisije (EU) 2017/1164 z dne 22. junija 2017 o spremembi prilog II in III k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za akrinatrin, metalaksil in tiabendazol v ali na nekaterih proizvodih ( 1 ) |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
|
SKLEPI |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1178 z dne 2. junija 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2016/2008 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z vozličastim dermatitisom v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 3624) ( 1 ) |
|
|
|
|
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI |
|
|
|
* |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/1 |
SKLEP SVETA (EU) 2017/1163
z dne 20. junija 2017
o sklenitvi, v imenu Unije in njenih držav članic, Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 217 v povezavi s točko (a)(i) drugega pododstavka člena 218(6) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,
ob upoštevanju Akta o pristopu Republike Hrvaške in zlasti drugega pododstavka člena 6(2) Akta,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2017/75 (2) je bil 15. decembra 2016 podpisan Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Protokol), s pridržkom njegove sklenitve. |
|
(2) |
Za sklenitev Protokola se glede zadev, ki spadajo na področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, uporablja ločen postopek. |
|
(3) |
Protokol bi bilo treba odobriti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji se odobri v imenu Unije (3) in njenih držav članic.
Člen 2
Predsednik Sveta imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Unije in njenih držav članic deponira(-jo) listino o odobritvi iz člena 7 Protokola (4).
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 20. junija 2017
Za Svet
Predsednica
H. DALLI
(1) Odobritev z dne 16. maja 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Sklep Sveta (EU) 2017/75 z dne 21. novembra 2016 o podpisu v imenu Unije in njenih držav članic ter o začasni uporabi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (UL L 12, 17.1.2017, str. 1).
(3) Besedilo Protokola je bilo objavljeno v UL L 12 z dne 17. januarja 2017 skupaj s sklepom o podpisu Protokola.
(4) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Protokola.
UREDBE
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/3 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1164
z dne 22. junija 2017
o spremembi prilog II in III k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za akrinatrin, metalaksil in tiabendazol v ali na nekaterih proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) in zlasti člena 14(1)(a) in člena 49(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za akrinatrin so bile določene v delu A Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005. Za metalaksil in tiabendazol so bile MRL določene v Prilogi II in delu B Priloge III k navedeni uredbi. |
|
(2) |
Za akrinatrin je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložila obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih MRL v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 (2). Predlagala je spremembo opredelitve ostanka. Pri MRL za banane, melone, papriko, lubenice, breskve in marelice je ugotovila tveganje za potrošnike. Zato je te MRL primerno znižati. Za druge proizvode je priporočila dvig ali ohranitev obstoječih MRL. Ugotovila je, da v zvezi z MRL za motovilec, endivijo/eskarijolko, krešo, rukvico, ogrščico, sojo in vse proizvode živalskega izvora nekatere informacije niso na voljo in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Ker tveganja za potrošnike ni, bi bilo treba MRL za navedene proizvode določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na obstoječi ravni ali ravni, ki jo določi Agencija. Te MRL bodo pregledane, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v dveh letih od objave te uredbe. Agencija je ugotovila, da kljub pomanjkljivim podatkom kritična dobra kmetijska praksa ni bila skladna z omejitvami odobritve za akrinatrin za pečkato sadje, marelice, češnje, breskve, slive, jagode, banane, česen, čebulo, paradižnik, papriko, jajčevce, okro/jedilni slez, bučnice z užitno lupino, kumarice za vlaganje, bučke, melone, orjaške buče, lubenice, solato, fižol (svež, s stroki) in sojo in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. MRL za te proizvode bi bilo treba določiti v višini specifične meje določljivosti. |
|
(3) |
Za metalaksil je Agencija predložila obrazloženo mnenje glede obstoječih MRL v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 (3). Predlagala je spremembo opredelitve ostanka in priporočila znižanje MRL za glavnato zelje, kitajski kapus, kolerabice, špinačo, liste blitve, fižol (svež, s stroki ali brez), grah (svež, s stroki ali brez), šparglje/beluše, por, fižol (sušen), grah (sušen), bel volčji bob (sušen), lanena semena, mak, semena oljne ogrščice, gorčična semena, seme navadnega rička, koruzo, prašičje meso in maščevje, goveje meso in maščevje, ovčje meso in maščevje, kozje meso in maščevje, perutninsko meso in maščevje, mleko in ptičja jajca. Ugotovila je, da v zvezi z MRL za grenivke, pomaranče, limone, limete, mandarine, jabolka, hruške, namizno grozdje, vinsko grozdje, jagode, čebulo, papriko, sojo, prašičja jetra in ledvice, goveja jetra in ledvice, ovčja jetra in ledvice ter perutninska jetra nekatere informacije niso na voljo in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Ker tveganja za potrošnike ni, bi bilo treba MRL za navedene proizvode določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na obstoječi ravni ali ravni, ki jo določi Agencija. Te MRL bodo pregledane, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v dveh letih od objave te uredbe. Agencija je ugotovila, da v zvezi z MRL za kutine, nešplje, japonske nešplje, avokado, kumarice za vlaganje, bombaževo seme, ječmen, ajdo, proso, oves, riž, rž, sirek, pšenico, začimbe iz semen in sladkorno peso (koren) ni na voljo nobenih informacij in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. MRL za te proizvode bi bilo treba določiti v višini specifične meje določljivosti. MRL za začimbe iz sadja bi bilo treba določiti kot začasne MRL. Te MRL bodo pregledane, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v štirih letih od objave te uredbe. |
|
(4) |
Za tiabendazol je Agencija predložila obrazloženo mnenje glede obstoječih MRL v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 (4). Pri MRL za mango in gojene gobe je ugotovila tveganje za potrošnike. Zato je te MRL primerno znižati. Agencija je predlagala spremembo opredelitve ostanka za mleko in druge proizvode živalskega izvora. Priporočila je znižanje MRL za jabolka, hruške, krompir, vitlof, prašičje mišičevje in maščevje ter perutninsko mišičevje in maščevje. Za druge proizvode je priporočila dvig ali ohranitev obstoječih MRL. Ugotovila je, da v zvezi z MRL za grenivke, pomaranče, limone, limete, mandarine, kutine, nešplje, japonske nešplje, kumkvate, avokado, banane, papaje, krompir, vitlof in vse proizvode živalskega izvora nekatere informacije niso na voljo in da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Ker tveganja za potrošnike ni, bi bilo treba MRL za navedene proizvode določiti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 na obstoječi ravni ali ravni, ki jo določi Agencija. Te MRL bodo pregledane, pri pregledu pa se bodo upoštevale informacije, ki bodo na voljo v dveh letih od objave te uredbe. |
|
(5) |
Kar zadeva proizvode, na katerih uporaba zadevnega fitofarmacevtskega sredstva ni dovoljena in za katere ne obstajajo nobene uvozne tolerance ali mejne vrednosti ostankov iz Codexa (CXL), bi bilo treba MRL določiti v višini specifične meje določljivosti ali uporabljati privzeto MRL, kot je določeno v členu 18(1)(b) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
|
(6) |
Komisija se je glede potrebe po prilagoditvi nekaterih mej določljivosti posvetovala z referenčnimi laboratoriji Evropske unije za ostanke pesticidov. Pri številnih snoveh so navedeni laboratoriji ugotovili, da je zaradi tehničnega razvoja za nekatere proizvode treba določiti specifične meje določljivosti. |
|
(7) |
Iz obrazloženih mnenj Agencije in ob upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je razvidno, da ustrezne spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
|
(8) |
Upoštevane so bile pripombe, ki so jih glede novih MRL v okviru posvetovanj v Svetovni trgovinski organizaciji izrazili trgovinski partnerji Unije. |
|
(9) |
Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(10) |
Da bi se omogočili normalno trgovanje s proizvodi ter njihova predelava in uživanje, bi bilo treba v tej uredbi določiti prehodno ureditev za proizvode, ki so bili proizvedeni pred spremembo MRL in za katere je iz informacij razvidno, da je ohranjena visoka raven varstva potrošnikov. Ker tveganja za potrošnike pri sedanjih MRL ni mogoče izključiti, bi bilo treba vrednost za akrinatrin v višini 0,01 mg/kg v in na bananah, melonah, papriki, lubenicah, breskvah in marelicah in vrednost 0,01 mg/kg za tiabendazol v in na mangu in gojenih gobah uporabljati za vse proizvode od datuma začetka uporabe te uredbe. |
|
(11) |
Državam članicam, tretjim državam in nosilcem živilske dejavnosti bi bilo treba pred začetkom uporabe spremenjenih MRL omogočiti primerno obdobje, da se bodo lahko pripravili na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale ob spremembi MRL. |
|
(12) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Različica Uredbe (ES) št. 396/2005 pred spremembami s to uredbo se še naprej uporablja za proizvode, ki so bili proizvedeni pred 21. januarjem 2018:
|
(1) |
kar zadeva aktivno snov metalaksil v in na vseh proizvodih; |
|
(2) |
kar zadeva aktivno snov akrinatrin v in na vseh proizvodih, razen banan, melon, paprike, lubenic, breskev in marelic; |
|
(3) |
kar zadeva aktivno snov tiabendazol v in na vseh proizvodih, razen manga in gojenih gob. |
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 21. januarja 2018.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. junija 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) Evropska agencija za varnost hrane; Reasoned opinion on the review of the existing maximum residue levels (MRLs) for acrinathrin according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov (MRL) za akrinatrin v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2015;13(7):4203.
(3) Evropska agencija za varnost hrane; Reasoned opinion on combined review of the existing maximum residue levels (MRLs) for the active substances metalaxyl and metalaxyl-M. (Obrazloženo mnenje o skupnem pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov (MRL) za aktivni snovi metalaksil in metalaksil-M). EFSA Journal 2015;13(4):4076.
(4) Evropska agencija za varnost hrane; Reasoned opinion on the revision of the review of the existing maximum residue levels (MRLs) for thiabendazole (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov (MRL) za tiabendazol). EFSA Journal 2016;14(6):4516
PRILOGA
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:
|
(1) |
Priloga II se spremeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(2) |
V Prilogi III se črtajo stolpci za akrinatrin, metalaksil in tiabendazol. |
(*1) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja.
(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
(*2) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja.
(2) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/31 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1165
z dne 20. aprila 2017
o določitvi začasnih izrednih podpornih ukrepov za proizvajalce nekaterih vrst sadja
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 219(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Ruska vlada je 7. avgusta 2014 uvedla prepoved uvoza nekaterih proizvodov, vključno s sadjem in zelenjavo, iz Unije v Rusko federacijo. Ta prepoved je povzročila resno nevarnost motenj na trgu zaradi znatnih padcev cen, saj pomemben izvozni trg ni bil več na voljo. Ta prepoved je bila 29. junija 2016 podaljšana do konca leta 2017. |
|
(2) |
V odziv na prepoved uvoza je Komisija sprejela vrsto začasnih izrednih podpornih ukrepov. Ti ukrepi so bili vključeni v Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 913/2014 (2) ter so bili nato podaljšani in okrepljeni z delegiranimi uredbami Komisije (EU) št. 932/2014 (3), (EU) št. 1031/2014 (4), (EU) 2015/1369 (5) in (EU) 2016/921 (6). |
|
(3) |
Proizvodnja v netrajnih nasadih se lahko lažje prilagodi in se zato proizvajalci pri tovrstni proizvodnji hitreje prilagodijo tržnim razmeram. Komisija na podlagi rednega spremljanja in ocenjevanja razmer na trgu Unije ugotavlja, da so se tržne razmere, kar se tiče netrajnih nasadov (zelenjava in nekatere vrste sadja), izboljšale, saj je večina proizvodnje, ki jo je prizadela ruska prepoved, preusmerjena in so se cene zato ustalile. |
|
(4) |
Ker so trajni nasadi (nekatere vrste sadja) bolj rigidni in je za prilagoditev potrebno več časa, se tržne razmere za nekatere trajne nasade niso še dovolj izboljšale. |
|
(5) |
V takih okoliščinah še naprej obstaja nevarnost motenj na trgu Unije v zvezi z nekaterimi stalnimi nasadi, kot so nasadi koščičastega sadja, agrumov, jabolk in hrušk, zato je treba sprejeti in izvajati ustrezne ukrepe, dokler takšne razmere trajajo. |
|
(6) |
Zaradi tega na trgu Unije še zmeraj vladajo razmere, za katere se zdi, da običajni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ne zadostujejo. |
|
(7) |
Začasni izredni podporni ukrepi so torej še naprej potrebni in bi jih bilo zato treba za nekatere stalne nasade podaljšati še za eno leto. |
|
(8) |
Dodeliti bi bilo treba finančno pomoč Unije, ob upoštevanju ocene količin, ki jih prepoved zadeva. Navedene količine bi bilo treba izračunati za vsako državo članico posebej v skladu s stopnjo umaknjenih proizvodov od začetka veljavnosti teh začasnih izrednih podpornih ukrepov. Poleg tega bi bilo treba količine bistveno zmanjšati zaradi upoštevanja dejstva, da so proizvajalci imeli več časa za prilagoditev in preusmeritev proizvodnje. |
|
(9) |
Proizvode, katerih umaknjene količine so bile leta 2016 še posebej majhne v primerjavi s količinami, umaknjenimi od sredine leta 2014, bi bilo treba izključiti iz ukrepov iz te uredbe. Začasni izredni podporni ukrepi bi morali torej veljati le za jabolka, hruške, koščičasto sadje in agrume. |
|
(10) |
Kadar je bila uporaba začasnih izrednih podpornih ukrepov za določen proizvod v državi članici zelo majhna in so zaradi tega nastali nesorazmerno visoki upravni stroški zagotavljanja podpore, bi morala imeti navedena država članica možnost, da se odloči, da ukrepov iz te uredbe ne izvaja. |
|
(11) |
Proizvodi, zajeti v tej uredbi, ki bi bili izvoženi v Rusijo, so bili že preusmerjeni ali se pričakuje, da bodo preusmerjeni, na trge drugih držav članic. Proizvajalci teh proizvodov v tistih državah članicah, ki svojih proizvodov tradicionalno ne izvažajo v Rusijo, se bodo zato še vedno lahko soočali z znatnimi motnjami na trgu in padcem cen. Zato bi za večjo stabilnost trga finančna pomoč Unije morala biti na voljo navedenim proizvajalcem v vseh državah članicah v zvezi z enim ali več proizvodi, ki jih zajema ta uredba, vendar zadevna količina ne bi smela presegati 2 000 ton na državo članico. |
|
(12) |
Umik s trga, opustitev spravila in zeleno obiranje so učinkoviti ukrepi za obvladovanje kriz v primeru presežka sadja zaradi začasnih in nepredvidljivih okoliščin. Države članice bi morale imeti možnost, da količine, ki so jim na voljo, dodelijo za enega ali več teh ukrepov z namenom, da bi razpoložljive količine kar najučinkoviteje uporabile. |
|
(13) |
Kot je določeno v Delegirani uredbi (EU) št. 932/2014, bi bilo treba začasno ukiniti obstoječo 5-odstotno omejitev obsega tržne proizvodnje v podporo umikov s trga. Finančno pomoč Unije bi bilo zato treba zagotoviti tudi, če umiki presegajo zgornjo mejo 5 %. |
|
(14) |
Finančna pomoč Unije za umike s trga bi morala temeljiti na ustreznih zneskih, določenih v Prilogi XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 543/2011 (7) za umike s trga za brezplačno razdelitev in za umike s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi. Za proizvode, za katere znesek ni določen v Prilogi XI, bi bilo najvišje zneske treba določiti v tej uredbi. |
|
(15) |
Zaradi izjemnih motenj na trgu in za zagotovitev, da Unija podpre vse proizvajalce sadja, bi se finančna pomoč Unije za umike s trga morala razširiti na proizvajalce nekaterih vrst sadja, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev. |
|
(16) |
Da bi spodbudili brezplačno razdelitev sadja, umaknjenega s trga, nekaterim organizacijam, kot so dobrodelne organizacije in šole, ali za kakršne koli druge enakovredne namene, ki jih odobrijo države članice, bi se 100 % najvišjih zneskov, določenih v Prilogi XI k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011, moralo uporabljati tudi za proizvajalce, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev. V primeru proizvodov, umaknjenih s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi, se dodeli 50 % najvišjega določenega zneska. V zvezi s tem bi morali proizvajalci, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev, izpolnjevati enake ali podobne pogoje kot organizacije proizvajalcev. Zato bi morale zanje, kot tudi za priznane organizacije proizvajalcev, veljati ustrezne določbe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011. |
|
(17) |
Organizacije proizvajalcev so temeljni udeleženci v sektorju sadja ter so najprimernejši subjekti za zagotovitev izplačila finančne pomoči Unije za umike s trga proizvajalcem, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev. Zagotoviti bi morali, da se takšna pomoč proizvajalcem, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev, izplača na podlagi sklenitve pogodbe. Ker vse države članice na trgu sadja in zelenjave nimajo enake stopnje organiziranosti na strani ponudbe, je ustrezno omogočiti, da pristojni organ držav članic izplača podporo neposredno proizvajalcem, kadar je to ustrezno upravičeno. |
|
(18) |
Države članice določijo zneske podpore za opustitev spravila in zeleno obiranje na hektar na ravni, ki ne krije več kot 90 % najvišjih zneskov za umike s trga, ki se uporabljajo za umike, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi, navedenih v Prilogi XI k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011, ali za proizvode, za katere v navedeni prilogi znesek ni bil določen, navedenih v tej uredbi. Opustitev spravila bi bilo treba podpreti tudi takrat, kadar se na zadevni površini ne pridobivajo več tržni proizvodi med običajnim proizvodnim ciklusom. |
|
(19) |
Organizacije proizvajalcev zbirajo ponudbo in so sposobne delovati hitreje kot proizvajalci, ki niso člani teh organizacij, kadar gre za obvladovanje večjih količin s takojšnjim učinkom na trg. Zato je zaradi boljše učinkovitosti izvajanja izrednih podpornih ukrepov, določenih v tej uredbi, in pospešitve stabilizacije trga primerno, da se za proizvajalce, ki so člani priznane organizacije proizvajalcev, finančna pomoč Unije za umike, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi, poveča na 75 % ustreznih najvišjih zneskov podpore za umike, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi. |
|
(20) |
Finančno pomoč Unije bi bilo treba tako kot pri umiku s trga tudi pri opustitvi spravila in zelenem obiranju razširiti na proizvajalce, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev. Finančna pomoč bi morala znašati 50 % najvišjega zneska podpore, določenega za organizacije proizvajalcev. |
|
(21) |
Glede na veliko število proizvajalcev, ki niso člani organizacij proizvajalcev, in potrebo po zanesljivem, vendar izvedljivem preverjanju, se finančna pomoč Unije za proizvajalce, ki niso člani organizacij proizvajalcev, ne sme odobriti za zeleno obiranje sadja, za katero se je običajno obiranje že začelo, ali za ukrepe opustitve spravila, kadar se na zadevni površini ne pridobivajo več tržni proizvodi med običajnim proizvodnim ciklusom. V okviru tega bi za proizvajalce, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev, kot tudi za priznane organizacije proizvajalcev morale veljati ustrezne določbe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011. |
|
(22) |
Za proizvajalce, ki niso člani organizacije proizvajalcev, bi moral plačilo finančne pomoči Unije za postopke opustitve spravila in zelenega obiranja izvesti neposredno pristojni organ države članice. Omenjeni pristojni organ bi moral proizvajalcem plačati ustrezne zneske v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 ter zadevnimi nacionalnimi pravili in postopki. |
|
(23) |
Za zagotovitev, da se finančna pomoč Unije za proizvajalce nekaterih vrst sadja uporablja za predvidene namene ter da se zagotovi učinkovita uporaba proračuna Unije, bi morale države članice izvesti razumno raven pregledov. Zlasti bi bilo treba opraviti dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede ter preglede na kraju samem, ki zajemajo ustrezno količino proizvodov, površin, organizacij proizvajalcev in proizvajalcev, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev. |
|
(24) |
Države članice bi morale Komisijo redno obveščati o ukrepih, ki so jih izvedli organizacije proizvajalcev in proizvajalci, ki niso člani teh organizacij. |
|
(25) |
Da bi imela takojšen učinek na trg in pripomogla k ustalitvi cen, bi ta uredba morala začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba določa pravila za finančno pomoč Unije (v nadaljnjem besedilu: finančna pomoč) za začasne podporne ukrepe, ki se odobrijo organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja, priznanim v skladu s členom 154 Uredbe (EU) št. 1308/2013, in proizvajalcem, ki niso člani teh organizacij.
Ti začasni podporni ukrepi zajemajo umike ter postopke opustitve spravila in zelenega obiranja.
2. Podpora iz odstavka 1 se odobri za naslednje proizvode sektorja sadja, ki so za potrošnjo namenjeni sveži:
|
(a) |
jabolka z oznako KN 0808 10; |
|
(b) |
hruške z oznako KN 0808 30; |
|
(c) |
slive z oznako KN 0809 40 05; |
|
(d) |
sladke pomaranče z oznakami KN 0805 10 22, 0805 10 24 in 0805 10 28; |
|
(e) |
klementine z oznako KN 0805 22 00; |
|
(f) |
mandarine (vključno s tangerinami in mandarinami satsuma), mandarine wilking in podobni hibridi agrumov z oznakami KN 0805 21 10, 0805 29 00 in 0805 21 90; |
|
(g) |
limone z oznako KN 0805 50 10; |
|
(h) |
breskve in nektarine z oznako KN 0809 30; |
|
(i) |
češnje z oznako KN 0809 29 00; |
|
(j) |
kakiji z oznako KN 0810 70 00. |
3. Podporni ukrepi iz odstavka 1 zajemajo dejavnosti, ki se izvajajo v obdobju od datuma začetka veljavnosti te uredbe do datuma, ko se količine, določene v členu 2(1), v vsaki zadevni državi članici izčrpajo, ali 30. junija 2018, kar koli nastopi prej.
4. Če se razmere v zvezi z uvozom nekaterih proizvodov iz Unije v Rusijo spremenijo pred 30. junijem 2018, lahko Komisija to uredbo ustrezno spremeni ali razveljavi.
Člen 2
Dodelitev največjih količin državam članicam
1. Finančna pomoč za podporne ukrepe iz člena 1(1) je državam članicam na voljo za količine proizvodov, določene v Prilogi I.
Poleg tega je državam članicam finančna pomoč na voljo za ukrepe umika s trga, zelenega obiranja ali opustitve spravila v zvezi z enim ali več proizvodi iz člena 1(2), kakor določi država članica, če ta dodatna količina ne presega 2 000 ton na državo članico.
2. V zvezi s skupnimi količinami na državo članico iz odstavka 1 lahko države članice za vsak proizvod iz člena 1(2) določijo:
|
(a) |
količine, umaknjene s trga in namenjene brezplačni razdelitvi; |
|
(b) |
količine, umaknjene s trga, ki niso namenjene brezplačni razdelitvi; |
|
(c) |
ustrezno površino za zeleno obiranje in opustitev spravila. |
3. Kadar dejansko umaknjene količine s trga v državi članici v obdobju med 1. julijem 2016 in 30. junijem 2017 v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2016/921 za kategorijo proizvodov, opredeljeno v Prilogi I k navedeni uredbi, znašajo manj kot 5 % skupnih količin, dodeljenih navedeni državi članici za navedeno kategorijo proizvodov, se država članica lahko odloči, da količine, ki ji je bila dodeljena za navedeno kategorijo proizvodov v skladu s Prilogo I, ne bo uporabila. V tem primeru zadevna država članica o svoji odločitvi uradno obvesti Komisijo do 31. oktobra 2017. Od uradnega obvestila dalje ukrepi umika s trga, opustitve spravila in zelenega obiranja, ki se izvedejo za navedeno kategorijo proizvodov v navedeni državi članici, niso upravičeni do finančne pomoči.
4. Države članice se lahko odločijo, da v celoti ali delno ne bodo uporabile količine 2 000 ton iz drugega pododstavka odstavka 1. V navedenem primeru zadevne države članice o svoji odločitvi uradno obvestijo Kmisijo do 31. oktobra 2017. Od tega uradnega obvestila dalje ukrepi umika s trga, opustitve spravila in zelenega obiranja, ki se izvedejo v okviru količine 2 000 ton iz drugega pododstavka odstavka 1 v navedeni državi članici, niso upravičeni do finančne pomoči.
Člen 3
Dodelitev količin proizvajalcem
Države članice razdelijo količine iz člena 2(1) med organizacije proizvajalcev in proizvajalce, ki niso člani organizacij proizvajalcev, po načelu „kdor prej pride, prej melje“.
Vendar se države članice lahko odločijo za drugačen sistem razdelitve količin, če ta temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih. Države članice lahko v ta namen upoštevajo obseg posledic, ki jih ima ruska prepoved uvoza za zadevne proizvajalce.
Člen 4
Skupne določbe za ukrepe umika s trga, opustitve spravila in zelenega obiranja, ki jih izvedejo organizacije proizvajalcev
1. Podpora za ukrepe umika s trga, opustitve spravila in zelenega obiranja, ki jih v skladu s to uredbo izvajajo organizacije proizvajalcev, se organizacijam proizvajalcev odobri tudi, če te v svojih operativnih programih in nacionalnih strategijah držav članic ne predvidevajo takih ukrepov.
Pomoč iz prvega pododstavka se ne upošteva pri izračunu zgornjih mej iz člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Člen 32(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člen 55(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 se ne uporabljata za finančno pomoč v okviru te uredbe.
2. Zgornja meja tretjine izdatkov iz četrtega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in zgornja meja največ 25 % za povečanje operativnega sklada iz člena 66(3)(c) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 se ne uporabljata v zvezi z izdatki za ukrepe umika s trga, opustitve spravila in zelenega obiranja v okviru te uredbe.
3. Izdatki, ki nastanejo na podlagi členov 5 in 7, so del operativnega sklada organizacij proizvajalcev.
4. Kadar se priznanje organizacije proizvajalcev začasno prekliče v skladu s členom 114(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, člani te organizacije proizvajalcev za namene členov 6 in 8 veljajo za proizvajalce, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev.
Člen 5
Finančna pomoč organizacijam proizvajalcev za umike
1. Zgornja meja 5 % iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člena 79(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 se ne uporablja za ukrepe v okviru te uredbe.
2. Najvišji zneski finančne pomoči organizacijam proizvajalcev za umike so zneski, določeni v Prilogi II.
3. Z odstopanjem od člena 34(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je finančna pomoč za umike s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi, enaka 75 % najvišjega zneska podpore za druge namene iz Priloge II k tej uredbi.
Člen 6
Finančna pomoč proizvajalcem, ki niso člani organizacij proizvajalcev, za umike
1. Najvišji zneski finančne pomoči, dodeljene proizvajalcem, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev, za umike s trga, namenjene za brezplačno razdelitev, so zneski, ki so navedeni v Prilogi II.
Najvišji zneski finančne pomoči, dodeljene proizvajalcem, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev, za umike s trga, ki niso namenjeni za brezplačno razdelitev, znašajo 50 % zneskov, navedenih v Prilogi II.
2. Proizvajalci, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev, sklenejo pogodbo z eno od takšnih organizacij za celotno količino proizvodov, ki se dobavijo. Organizacije proizvajalcev sprejmejo vse razumne zahtevke proizvajalcev, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev. Količine, ki jih dobavijo proizvajalci, ki niso člani nobene organizacije proizvajalcev, so skladne z regionalnim pridelkom in zadevno površino.
Proizvajalcem, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev, finančno pomoč izplača organizacija proizvajalcev, s katero so podpisali tako pogodbo.
Zneske, ki ustrezajo dejanskim stroškom, ki jih je imela organizacija proizvajalcev zaradi umika zadevnih proizvodov, zadrži organizacija proizvajalcev. Ti stroški se dokažejo s predložitvijo računov.
3. Države članice lahko nediskriminatorno in iz ustrezno utemeljenih razlogov, kot je omejena stopnja organiziranosti proizvajalcev v zadevni državi članici, odobrijo, da lahko proizvajalec, ki ni član priznanih organizacij proizvajalcev, namesto podpisa pogodbe iz odstavka 2 pristojnemu organu države članice pošlje uradno obvestilo o količini proizvodov, ki se dobavi. Za takšna uradna obvestila se smiselno uporablja člen 78 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011. Količine, ki jih dobavijo proizvajalci, ki niso člani nobene organizacije proizvajalcev, so skladne z regionalnim pridelkom in zadevno površino.
V navedenih primerih pristojni organ države članice finančno pomoč izplača neposredno proizvajalcu. Države članice sprejmejo nova oziroma uporabijo že obstoječa nacionalna pravila ali postopke za ta namen.
4. Uredba (EU) št. 1308/2013 in Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 ter člen 4 te uredbe se smiselno uporabljajo za ta člen.
Člen 7
Finančna pomoč organizacijam proizvajalcem za opustitve spravila in zeleno obiranje
1. Z odstopanjem od člena 85(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 države članice določijo zneske podpore, ki vključujejo finančno pomoč Unije in prispevek organizacij proizvajalcev za opustitve spravila in zeleno obiranje, in sicer na hektar na ravni, ki ne krije več kot 90 % zneskov, določenih za umike s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi, iz Priloge II k tej uredbi. Podpora za zeleno obiranje zajema samo proizvode, ki so fizično na polju in so dejansko obrani pred običajnim začetkom spravila.
Z odstopanjem od člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 finančna pomoč Unije za ukrepe opustitve spravila in zelenega obiranja znaša 75 % zneskov, ki jih države članice določijo v skladu s prvim pododstavkom.
2. Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 85(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 se lahko ukrepi opustitve spravila iz člena 84(1)(b) navedene uredbe sprejmejo tudi, kadar se na zadevni površini ne pridobivajo več tržni proizvodi med običajnim proizvodnim ciklusom. V takih primerih se zneski podpore iz odstavka 1 tega člena sorazmerno znižajo, ob upoštevanju že spravljenega pridelka, kot je določen na podlagi evidence zalog in računovodskih izkazov zadevnih organizacij proizvajalcev.
Člen 8
Finančna pomoč proizvajalcem, ki niso člani organizacij proizvajalcev, za opustitve spravila in zeleno obiranje
1. Z odstopanjem od člena 85(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 se uporabljajo naslednje določbe:
|
(a) |
podpora za zeleno obiranje zajema samo proizvode, ki so fizično na polju ter so dejansko obrani pred običajnim začetkom spravila in se zanje obiranje še ni začelo; |
|
(b) |
ukrepi opustitve spravila se ne sprejmejo, kadar se na zadevni površini ne pridobivajo več tržni proizvodi med običajnim proizvodnim ciklusom; |
|
(c) |
v nobenem primeru ni dovoljeno, da se zeleno obiranje in opustitev spravila hkrati uporabljata za isti proizvod in isto pridelovalno površino. |
2. Zneski finančne pomoči za ukrepe opustitve spravila in zelenega obiranja znašajo 50 % zneskov, ki jih države članice določijo v skladu s členom 7(1).
3. Proizvajalci, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev, ustrezno uradno obvestijo pristojni organ države članice v skladu s podrobnimi določbami, ki jih je država članica sprejela v skladu s členom 85(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011.
4. Pristojni organ države članice finančno pomoč izplača neposredno proizvajalcu. Države članice sprejmejo nova oziroma uporabijo že obstoječa nacionalna pravila ali postopke za ta namen.
5. Uredba (EU) št. 1308/2013 in Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 se smiselno uporabljata za ta člen.
Člen 9
Pregledi za ukrepe umika s trga, opustitve spravila in zelenega obiranja
1. Za ukrepe umika iz členov 5 in 6 se opravijo:
|
(a) |
pregledi prve stopnje v skladu s členom 108 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011. Ti pregledi zajemajo najmanj 10 % količine proizvodov, umaknjene s trga, ter vsaj 10 % organizacij proizvajalcev, ki so upravičene do finančne pomoči iz člena 5 te uredbe. Za umike iz člena 6(3) pa pregledi prve stopnje krijejo 100 % količine umaknjenih proizvodov. |
|
(b) |
pregledi druge stopnje v skladu s členom 109 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011. Pregledi na kraju samem zajemajo vsaj 40 % subjektov, za katere veljajo pregledi prve stopnje, in vsaj 5 % količine proizvodov, umaknjenih s trga. |
2. Za ukrepe opustitve spravila in zelenega obiranja iz členov 7 in 8 se izvajajo pregledi in veljajo pogoji iz člena 110 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, razen zahteve, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo, kadar se uporabi odstopanje iz člena 7(2) te uredbe. Pregledi zajemajo najmanj 25 % zadevnih pridelovalnih površin.
Za ukrepe opustitve spravila in zelenega obiranja iz člena 8 pregledi zajemajo 100 % zadevnih pridelovalnih površin.
Člen 10
Zahtevki za finančno pomoč in njeno izplačilo
1. Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevek za izplačilo finančne pomoči iz členov 5 in 7 do 31. julija 2018.
2. Proizvajalci, ki niso člani priznane organizacije proizvajalcev in niso podpisali pogodbe s priznano organizacijo proizvajalcev, do 31. julija 2018 sami zaprosijo pristojne organe, ki jih določijo države članice, za izplačilo finančne pomoči iz členov 6 in 8.
3. Zahtevkom za izplačilo se priložijo dokazila, ki utemeljujejo zadevni znesek finančne pomoči in vsebujejo pisno izjavo, da vložnik ni in tudi ne bo prejel nikakršnih dvojnih sredstev Unije ali nacionalnih sredstev ali nadomestil iz zavarovalne police za ukrepe, ki so v skladu s to uredbo upravičeni do finančne pomoči.
Člen 11
Uradna obvestila
1. Države članice prvi dan vsakega meseca do 1. oktobra 2018 Komisiji uradno sporočijo naslednje informacije za vsak proizvod:
|
(a) |
količine, umaknjene s trga in namenjene brezplačni razdelitvi; |
|
(b) |
količine, umaknjene s trga, ki niso namenjene brezplačni razdelitvi; |
|
(c) |
ustrezno površino za opustitev spravila in zeleno obiranje; |
|
(d) |
skupne izdatke, ki so nastali za količine in površine iz točk (a), (b) in (c). |
V uradno obvestilo se vključijo le izvedeni ukrepi.
Države članice za navedeno uradno obvestilo uporabijo obrazce iz Priloge III, kot je ustrezno.
2. Pri pripravi prvega uradnega obvestila države članice obvestijo Komisijo o zneskih podpore, ki jih določijo v skladu s členom 79(1) ali 85(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 in členi 5 do 8 te uredbe, pri čemer uporabijo obrazce iz Priloge IV, kot je ustrezno.
Člen 12
Izplačilo finančne pomoči Unije
Izdatki držav članic v zvezi z izplačili na podlagi te uredbe so upravičeni do finančne pomoči le, če so bili izplačani do 30. septembra 2018.
Člen 13
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. aprila 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 913/2014 z dne 21. avgusta 2014 o določitvi začasnih izrednih podpornih ukrepov za proizvajalce breskev in nektarin (UL L 248, 22.8.2014, str. 1).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 932/2014 z dne 29. avgusta 2014 o določitvi začasnih izrednih podpornih ukrepov za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave ter spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 913/2014 (UL L 259, 30.8.2014, str. 2).
(4) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1031/2014 z dne 29. septembra 2014 o določitvi nadaljnjih začasnih izrednih podpornih ukrepov za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave (UL L 284, 30.9.2014, str. 22).
(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1369 z dne 7. avgusta 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 1031/2014 o določitvi nadaljnjih začasnih izrednih podpornih ukrepov za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave (UL L 211, 8.8.2015, str. 17).
(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/921 z dne 10. junija 2016 o določitvi nadaljnjih začasnih izrednih podpornih ukrepov za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave (UL L 154, 11.6.2016, str. 3).
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).
PRILOGA I
Največje količine proizvodov, dodeljene posamezni državi članici v skladu s členom 2(1)
|
(v tonah) |
||||
|
Država članica |
Jabolka in hruške |
Slive |
Pomaranče, klementine, mandarine in limone |
Breskve in nektarine |
|
Belgija |
21 845 |
|
|
|
|
Nemčija |
1 615 |
|
|
|
|
Grčija |
680 |
4 165 |
2 040 |
5 355 |
|
Španija |
1 955 |
1 275 |
14 110 |
9 775 |
|
Francija |
3 060 |
|
|
|
|
Hrvaška |
510 |
|
850 |
|
|
Italija |
4 505 |
3 910 |
850 |
2 380 |
|
Ciper |
|
|
3 060 |
|
|
Nizozemska |
5 865 |
|
|
|
|
Avstrija |
510 |
|
|
|
|
Poljska |
75 565 |
425 |
|
510 |
|
Portugalska |
935 |
|
|
|
PRILOGA II
Najvišji zneski podpore za umike s trga (kot so navedeni v členih 5 in 6)
|
Proizvod |
Najvišja podpora (EUR/100 kg) |
|
|
Brezplačna razdelitev |
Drugi nameni |
|
|
Jabolka |
16,98 |
13,22 |
|
Nektarine |
26,90 |
26,90 |
|
Breskve |
26,90 |
26,90 |
|
Hruške |
23,85 |
15,90 |
|
Pomaranče |
21,00 |
21,00 |
|
Mandarine |
19,50 |
19,50 |
|
Klementine |
22,16 |
19,50 |
|
Mandarine satsuma |
19,50 |
19,50 |
|
Limone |
23,99 |
19,50 |
|
Slive |
34,00 |
20,40 |
|
Kakiji |
21,02 |
14,01 |
|
Češnje |
48,14 |
32,09 |
PRILOGA III
Obrazci za uradno obvestilo iz člena 11(1)
URADNO OBVESTILO O UMIKU S TRGA – BREZPLAČNA RAZDELITEV
|
Država članica: … |
Zadevno obdobje: … |
Datum: … |
|
Proizvod |
Organizacije proizvajalcev |
Proizvajalci, ki niso člani organizacij proizvajalcev |
Skupna količina (t) |
Skupna finančna pomoč Unije (EUR) |
||||||||
|
Količina (t) |
Finančna pomoč Unije (EUR) |
Količina (t) |
Finančna pomoč Unije (EUR) |
|||||||||
|
Umik s trga |
Prevoz |
Sortiranje in pakiranje |
Skupaj |
Umik s trga |
Prevoz |
Sortiranje in pakiranje |
Skupaj |
|||||
|
(a) |
(b) |
(c) |
(d) |
(e) = (b) + (c) + (d) |
(f) |
(g) |
(h) |
(i) |
(j) = (g) + (h) + (i) |
(k) = (a) + (f) |
(l) = (e) + (j) |
|
|
Jabolka |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Hruške |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Jabolka in hruške skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Slive |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Slive skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pomaranče |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Klementine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mandarine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Limone |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Agrumi skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Breskve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nektarine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Breskve in nektarine skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Češnje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kakiji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba: Za vsako uradno obvestilo se izpolni ločena Excelova preglednica. |
||||||||||||
URADNO OBVESTILO O UMIKU S TRGA – DRUGI NAMENI
|
Država članica: … |
Zadevno obdobje: … |
Datum: … |
|
Proizvod |
Organizacije proizvajalcev |
Proizvajalci, ki niso člani organizacij proizvajalcev |
Skupna količina (t) |
Skupna finančna pomoč Unije (EUR) |
||
|
Količina (t) |
Finančna pomoč Unije (EUR) |
Količina (t) |
Finančna pomoč Unije (EUR) |
|||
|
(a) |
(b) |
(c) |
(d) |
(e) = (a) + (c) |
(f) = (b) + (d) |
|
|
Jabolka |
|
|
|
|
|
|
|
Hruške |
|
|
|
|
|
|
|
Jabolka in hruške skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
Slive |
|
|
|
|
|
|
|
Slive skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
Pomaranče |
|
|
|
|
|
|
|
Klementine |
|
|
|
|
|
|
|
Mandarine |
|
|
|
|
|
|
|
Limone |
|
|
|
|
|
|
|
Agrumi skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
Breskve |
|
|
|
|
|
|
|
Nektarine |
|
|
|
|
|
|
|
Breskve in nektarine skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
Češnje |
|
|
|
|
|
|
|
Kakiji |
|
|
|
|
|
|
|
Drugo skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
Opomba: Za vsako uradno obvestilo se izpolni ločena Excelova preglednica. |
||||||
URADNO OBVESTILO O OPUSTITVI SPRAVILA IN ZELENEM OBIRANJU
|
Država članica: … |
Zadevno obdobje: … |
Datum: … |
|
Proizvod |
Organizacije proizvajalcev |
Proizvajalci, ki niso člani organizacij proizvajalcev |
Skupna količina (t) |
Skupna finančna pomoč Unije (EUR) |
||||
|
Območje (ha) |
Količina (t) |
Finančna pomoč Unije (EUR) |
Območje (ha) |
Količina (t) |
Finančna pomoč Unije (EUR) |
|||
|
(a) |
(b) |
(c) |
(d) |
(e) |
(f) |
(g) = (b) + (e) |
(h) = (c) + (f) |
|
|
Jabolka |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Hruške |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Jabolka in hruške skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Slive |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Slive skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pomaranče |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Klementine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mandarine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Limone |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Agrumi skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Breskve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nektarine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Breskve in nektarine skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Češnje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kakiji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba: Za vsako uradno obvestilo se izpolni ločena Excelova preglednica. |
||||||||
PRILOGA IV
Obrazci, ki se pošljejo s prvim uradnim obvestilom, kakor je navedeno v členu 11(2)
UMIK S TRGA – DRUGI NAMENI
Najvišji zneski podpore, ki jih država članica določi v skladu s členom 79(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 in členom 5 te uredbe
|
Država članica: … |
Datum: … |
|
Proizvod |
Prispevek organizacije proizvajalcev (EUR/100 kg) |
Finančna pomoč Unije (EUR/100 kg) |
|
Jabolka |
|
|
|
Hruške |
|
|
|
Slive |
|
|
|
Pomaranče |
|
|
|
Klementine |
|
|
|
Mandarine |
|
|
|
Limone |
|
|
|
Breskve |
|
|
|
Nektarine |
|
|
|
Češnje |
|
|
|
Kakiji |
|
|
OPUSTITEV SPRAVILA IN ZELENO OBIRANJE
Najvišji zneski podpore, ki jih država članica določi v skladu s členom 85(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 in členom 7 te uredbe
|
Država članica: … |
Datum: … |
|
Proizvod |
Na prostem |
V rastlinjaku |
||
|
Prispevek organizacije proizvajalcev (EUR/ha) |
Finančna pomoč Unije (EUR/ha) |
Prispevek organizacije proizvajalcev (EUR/ha) |
Finančna pomoč Unije (EUR/ha) |
|
|
Jabolka |
|
|
|
|
|
Hruške |
|
|
|
|
|
Slive |
|
|
|
|
|
Pomaranče |
|
|
|
|
|
Klementine |
|
|
|
|
|
Mandarine |
|
|
|
|
|
Limone |
|
|
|
|
|
Breskve |
|
|
|
|
|
Nektarine |
|
|
|
|
|
Češnje |
|
|
|
|
|
Kakiji |
|
|
|
|
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/47 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1166
z dne 26. junija 2017
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 57(4) in člena 58(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo. |
|
(3) |
Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece. |
|
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.
Člen 2
V skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. junija 2017
Za Komisijo
V imenu predsednika
Stephen QUEST
Generalni direktor
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
||||||||
|
(1) |
(2) |
(3) |
||||||||
|
Električni aparat (tako imenovani video pretvornik) pravokotne oblike, dimenzij približno 17 × 14 × 4 cm. Aparat ima naslednje vtičnice:
Aparat je zasnovan tako, da pretvarja video signal iz formata SDI v format HDMI. Vmesnik RJ-45 služi povezavi aparata z ethernetom samo za posodobitve programske opreme in za napajanje z električno energijo, potrebno za navedene posodobitve (Power Over Ethernet („POE“)). |
8543 70 90 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 3 k oddelku XVI ter besedilo oznak KN 8543 , 8543 70 in 8543 70 90 . Glavna funkcija aparata je video pretvorba, pri čemer ima vmesnik RJ-45 (komunikacija prek etherneta) pomožno funkcijo, saj služi samo za prejemanje posodobitev, medtem ko se prek njega ne prenašajo video signali. Uvrstitev pod tarifno številko 8517 je zato izključena. Aparat je zato treba uvrstiti pod oznako KN 8543 70 90 kot drugi električni stroji in aparati s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni ali zajeti drugje v poglavju 85. |
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/50 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1167
z dne 26. junija 2017
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 57(4) in člena 58(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo. |
|
(3) |
Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece. |
|
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.
Člen 2
V skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. junija 2017
Za Komisijo
V imenu predsednika
Stephen QUEST
Generalni direktor
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
|
(1) |
(2) |
(3) |
|
Pleten modrček (61 % najlon, 20 % elastan, 12 % bombaž in 7 % viskoza) z nastavljivimi širokimi podloženimi naramnicami, nameščenimi sredinsko nad prsmi, z oblikovanima košaricama in elastiko na notranji strani spodnjega dela. Na naramnicah in košaricah je všit okrasni vzorec, na sprednjem srednjem delu pa je na sredini okrasna pentlja. Izdelek se zapenja z nastavljivimi zaponkami. Košarici modrčka imata podlogo, ki je pri strani odprta za vstavitev polnila za povečanje prsi (v estetski namen) ali za vstavitev prsnih vložkov po mastektomiji. Glej sliki (*1). |
6212 10 90 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 6212 , 6212 10 in 6212 10 90 . Izdelek ima objektivne značilnosti (obliko in izdelavo) modrčka pod tarifno številko 6212 , ki zajema modrčke vseh vrst (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 6212 , prvi stavek drugega odstavka). Čeprav lahko izdelek nosijo tudi ženske po mastektomiji, je uvrstitev pod tarifno številko 9021 kot ortopedski pripomoček ali kot del ali pribor umetnega dela telesa izključena, saj ima izdelek v času uvoza objektivne značilnosti modrčka pod tarifno številko 6212 , ki ne nakazujejo njegove končne uporabe (v estetske ali zdravstvene namene). Stranske odprtine modrčka ne uvrščajo pod tarifno številko 9021 , saj lahko te služijo vstavitvi prsnih vložkov po mastektomiji in vstavitvi polnila za povečanje prsi (v estetske namene). Podobno so široke naramnice, nameščene sredinsko nad prsmi, splošno značilne za modrčke z večjimi košaricami pod tarifno številko 6212 . Izdelek je zato treba uvrstiti pod oznako KN 6212 10 90 kot modrček. |
(*1) Sliki sta zgolj informativni.
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/53 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1168
z dne 26. junija 2017
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 57(4) in člena 58(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo. |
|
(3) |
Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece. |
|
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.
Člen 2
V skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. junija 2017
Za Komisijo
V imenu predsednika
Stephen QUEST
Generalni direktor
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
|
(1) |
(2) |
(3) |
|
Izdelek (t. i. „prevleka za volan“) iz plastike (polivinilklorid (PVC)) v obliki kroga s premerom 38 cm. Izdelek je oblikovan za prekrivanje volana motornega vozila za boljši videz, za zaščito volana pred potom, obrabo in poškodbami zaradi uporabe ter za zaščito dlani v primeru, da je volan zelo vroč ali mrzel. Glej sliko (*1). |
3926 90 97 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature in besedilo oznak KN 3926 , 3926 90 in 3926 90 97 . Uvrstitev pod tarifno podštevilko 8708 94 kot del volana je izključena, ker izdelek ni nujen za njegovo delovanje. Uvrstitev pod tarifno podštevilko 8708 99 kot drug del ali pribor motornih vozil iz tarifnih številk 8701 do 8705 je prav tako izključena, saj izdelek ni nujen za delovanje motornega vozila, ne omogoča prilagoditve motornega vozila za opravljanje posebnega opravila, mu ne daje dodatnih zmožnosti in ne zagotavlja opravljanja posebnega opravila v povezavi z njegovo glavno funkcijo (glej zadevo C-152/10, Unomedical, ECLI:EU:C:2011:402, točki 29 in 36). Izdelek je zato treba uvrstiti glede na sestavni material (plastična masa), in sicer pod oznako KN 3926 90 97 kot drugi proizvodi iz plastičnih mas. |
(*1) Slika je samo informativne narave.
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/56 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1169
z dne 26. junija 2017
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 57(4) in člena 58(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo. |
|
(3) |
Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece. |
|
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.
Člen 2
V skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. junija 2017
Za Komisijo
V imenu predsednika
Stephen QUEST
Generalni direktor
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
|
(1) |
(2) |
(3) |
|
Izdelek v obliki kroglice (tako imenovana „paintball“) z ovojnico, izdelano iz trde želatine, in polnjen z barvo na vodni osnovi. Izdelek je zasnovan za uporabo kot projektil v puškah za paintball (zračna puška s hitrostjo 91 metrov na sekundo pri izstopu iz šobe) med igro „paintball“ z več igralci. Glej sliki (*1). |
9306 90 90 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 1(s) k poglavju 95 ter besedilo oznak KN 9306 , 9306 90 in 9306 90 90 . Izdelek je zasnovan kot projektil za puško za paintball, ki se uvršča med zračne puške pod tarifno številko 9304 zaradi znatne hitrosti pri izstopu iz šobe (glej Uredbo Komisije (ES) št. 242/96 (UL L 31, 9.2.1996, str. 16)). Kroglica paintball je projektil, ki se uporablja za streljanje z zračnimi puškami, podoben peletom ali puščicam za pikado. Zato je kroglica za paintball druge vrste strelivo (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 9306 , (A) (3)). Uvrstitev kot izdelek iz poglavja 95 je torej izključena na podlagi opombe 1(s) k navedenemu poglavju. Izdelek je zato treba uvrstiti pod oznako KN 9306 90 90 kot projektil. |
(*1) Sliki sta zgolj informativni.
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/59 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1170
z dne 26. junija 2017
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 57(4) in člena 58(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo. |
|
(3) |
Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece. |
|
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.
Člen 2
V skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. junija 2017
Za Komisijo
v imenu predsednika
Stephen QUEST
Generalni direktor
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
|
(1) |
(2) |
(3) |
|
Kompaktni naprstni aparat z baterijskim napajanjem (t. i. pulzni oksimeter), ki ga sestavljajo elektronski procesor, dve svetleči diodi (LED), fotodioda in prikazovalnik LED (z različnimi prikazovalnimi načini) v eni samostojni enoti. Opremljen je tudi z indikatorjem prazne baterije, funkcijo alarma v primeru visokega ali nizkega srčnega utripa ali ravni kisika ter „ščipalko“, ki se natakne na prst na roki. Uporablja se kot neinvazivna metoda za merjenje nasičenosti krvi s kisikom in za merjenje srčnega utripa na podlagi optičnega sevanja. Ko se aparat natakne na prst, svetleči diodi pošljeta dve različni valovni dolžini svetlobe čez prst do fotodiode. Aparat izmeri spremembe v absorpciji svetlobe pri vsaki od obeh valovnih dolžin in nato določi/izračuna nasičenost krvi s kisikom ter srčni utrip. Uporablja se lahko v strokovni medicinski praksi ter tudi v raziskavah, športu, za poslovne potrebe ipd. (na primer v kisikovih komorah, ekstremnem alpinizmu na območjih z manj kisika, potapljanju v velikih globinah; uporabljajo ga lahko tudi piloti, gasilci, astronavti itn.). Glej sliko (*1). |
9018 19 10 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 9018 , 9018 19 in 9018 19 10 . Aparat spada na področje uporabe tarifne številke 9018 , ki zajema širok spekter instrumentov in aparatov, ki jih v večini primerov uporabljajo samo zdravstveni delavci za preprečevanje ali zdravljenje bolezni ali pri operacijah ipd. Pod navedeno tarifno številko uvrščeni instrumenti in aparati so lahko opremljeni z optičnimi napravami; lahko tudi uporabljajo električno energijo (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 9018 ). Čeprav lahko ta aparat uporabljajo tudi nezdravstveni delavci, gre za vrsto naprave, ki se uporablja v medicinske namene, saj zagotavlja informacije o „vitalnih telesih funkcijah“, ki jih bodo morda morali podrobneje analizirati zdravstveni delavci. Uvrstitev pod tarifno številko 9027 kot instrumenti in aparati za fizikalne ali kemične analize na podlagi optičnega sevanja je zato izključena. Aparat je zato treba uvrstiti pod oznako KN 9018 19 10 kot medicinski instrumenti in aparati, aparati za hkratno opazovanje dveh ali več parametrov. |
(*1) Slika je samo informativne narave.
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/62 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1171
z dne 30. junija 2017
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Veljavni ukrepi
|
(1) |
Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 457/2011 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK, Kitajska ali zadevna država“). |
|
(2) |
Ukrepi so bili v obliki fiksne dajatve v višini 415 EUR/tono za ves uvoz iz LRK z izjemo treh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, katerim je bila odobrena minimalna uvozna cena v višini 1 153 EUR/tono. |
2. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov
|
(3) |
Po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (4). |
|
(4) |
Ta zahtevek so vložili trije proizvajalci iz Unije: Borealis Agrolinz Melamine GmbH, OCI Nitrogen BV in Grupa Azoty Zaklady Azotow Pulawy SA („vložniki“). Ti proizvajalci so proizvedli več kot 50 % vsega melamina v Uniji v letu 2015. |
|
(5) |
Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnih ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in škode za industrijo Unije. |
3. Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov
|
(6) |
Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi in zato je 11. maja 2016 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (5) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009. |
4. Preiskava
4.1 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
|
(7) |
Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2015 do 31. marca 2016 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP“). Preučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“). |
4.2 Strani, ki jih preiskava zadeva
|
(8) |
Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz LRK, znane uvoznike ter trgovce in njihova združenja, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike držav izvoznic. |
|
(9) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno. |
|
(10) |
Službe Komisije so eni zainteresirani strani, in sicer Kitajskemu svetu za spodbujanje mednarodne trgovine („CCPIT“), odobrile zaslišanje v začetni fazi postopka. Na drugem zaslišanju z isto zainteresirano stranjo je sodeloval pooblaščenec za zaslišanje in je potekalo po dokončnem razkritju 4. maja 2017. |
4.3 Vzorčenje
|
(11) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe, če se bo javilo precejšnje število zainteresiranih strani. |
— Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK
|
(12) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK pri Uniji, naj navede morebitne druge kitajske proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi. |
|
(13) |
Noben proizvajalec izvoznik iz LRK ni odgovoril na obrazec za vzorčenje ali se odločil za sodelovanje v pregledu zaradi izteka ukrepa. Zato se v tem postopku ni izvedlo vzorčenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov. |
— Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(14) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Trije proizvajalci Unije ki so tudi vložniki, so predložili odgovor na uveljavljene obrazce, medtem ko druga dva proizvajalca Unije nista sodelovala v preiskavi. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje melamina. Začasni vzorec je vključeval tri sodelujoče proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 80 % celotne ocenjene proizvodnje v Uniji v letu 2015. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije. |
— Vzorčenje nepovezanih uvoznikov
|
(15) |
Za odločitev, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrali vzorec, so bili vsi znani uvozniki/distributerji (skupaj jih je petnajst) pozvani, naj izpolnijo obrazec za vzorčenje, priložen obvestilu o začetku. |
|
(16) |
Obrazec za vzorčenje je izpolnil samo en izvoznik, zato se vzorčenje ni štelo za potrebno. |
4.4 Vprašalniki in preveritveni obiski
|
(17) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode ter za ugotovitev interesa Unije. |
|
(18) |
Komisija je poslala vprašalnike dvema proizvajalcema v primerljivi državi, trem vzorčenim proizvajalcem Unije, enemu nepovezanemu uvozniku in devetinšestdesetim znanim uporabnikom v Uniji. |
|
(19) |
Izpolnjen vprašalnik so predložili dva potencialna proizvajalca iz primerljive države, trije vzorčeni proizvajalci Unije, en nepovezan uvoznik in štirje uporabniki. |
|
(20) |
Komisija je izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:
|
B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
1. Zadevni izdelek
|
(21) |
Zadevni izdelek je melamin, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN 2933 61 00, s poreklom iz LRK. |
|
(22) |
Melamin je bel, kristaliničen prah, ki se večinoma proizvaja iz sečnine in se uporablja predvsem v laminatih, lepilih za les in zmeseh za oblikovanje ter za obdelavo papirja/tekstila. |
2. Podobni izdelek
|
(23) |
V zvezi z zadevnim izdelkom in melaminom, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Japonske, primerljive države, ter melaminom, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da imata enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe. |
|
(24) |
Komisija je zato sklenila, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
C. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA
|
(25) |
Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil. |
1. Sodelovanje iz LRK
|
(26) |
Po začetku postopka pregleda so bili vsi znani kitajski proizvajalci izvozniki (71 podjetij ali skupin podjetij) povabljeni, da se javijo in izpolnijo obrazec za vzorčenje, priložen obvestilu o začetku. Vendar se ni nobeno kitajsko podjetje odzvalo na začetek postopa pregleda ali se odločilo za sodelovanje v kateri koli poznejši fazi postopka. |
|
(27) |
Edini odziv Kitajske je bila vloga kitajskega sveta za spodbujanje mednarodne trgovine („CCPIT“), ki ji je pozneje sledilo zaslišanje. |
|
(28) |
Vložniki so ugovarjali statusu CCPIT kot zainteresirane strani. Trdili so, da CCPIT ni niti proizvajalec zadevnega izdelka niti združenje izvoznikov zadevnega izdelka in se zato njegova mnenja ne bi smela upoštevati. |
|
(29) |
CCPIT (znan tudi kot kitajska zbornica za mednarodno trgovino ali CCOIC) vključuje med drugim podjetja in organizacije, ki predstavljajo gospodarske in trgovinske sektorje na Kitajskem. Zato se lahko šteje za združenje izvoznikov, vključno z izvozniki zadevnega izdelka. Po dokončnem razkritju je CCPIT potrdil, da je med člani zbornice devet proizvajalcev melamina. Poleg tega v skladu s statutom zbornice odgovornosti CCPIT vključujejo organizacijo, pomoč ali ukrepanje v imenu kitajskih podjetij in posameznikov v postopkih v tretjih državah, kot je protidampinški postopek. Komisija je ob upoštevanju navedenega CCPIT obravnavala kot zainteresirano stranko, tako kot v prejšnjih protidampinških postopkih (6). |
2. Damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom
(a) Primerljiva država
|
(30) |
V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je treba normalno vrednost določiti na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na domačem trgu, ali konstruirane vrednosti v primerni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“). |
|
(31) |
V prvotni preiskavi je Komisija za primerljivo državo izbrala Indonezijo. Vendar je bil proizvodni obrat indonezijskega proizvajalca leta 2011 zaprt. Ker je bilo zadevno podjetje edini proizvajalec melamina v Indoneziji, te države ni bilo več mogoče šteti za možno primerljivo državo. |
|
(32) |
Vložniki so v zahtevku predlagali, da se kot primerljiva država uporabijo ZDA. Posledično so vložniki za predhoden izračun stopnje dampinga v svojem zahtevku uporabili konstruirano normalno vrednost na ameriškem trgu. Vendar se je Komisija glede na to, da je v ZDA samo en domač proizvajalec melamina, ki je trenutno zaščiten z zelo visoko stopnjo protidampinških in izravnalnih ukrepov, odločila, da poišče drugo primerljivo državo, kljub temu, da je bil proizvajalec ZDA pripravljen sodelovati in je odgovoril na vprašalnik. |
|
(33) |
V obvestilu o začetku je bilo omenjeno, da bi se kot možne primerljive države lahko uporabile tudi druge države, ki proizvajajo melamin, in sicer Indija, Iran, Japonska, Katar, Rusija ter Trinidad in Tobago. Po začetku sedanjega postopka pregleda je Komisija stopila v stik z osmimi podjetji, ki se nahajajo v teh državah. Samo eno podjetje, japonski Nissan Chemical Industries Ltd., je bilo pripravljeno sodelovati kot proizvajalec primerljive države in je odgovorilo na vprašalnik, ki se je nato preveril na mestu samem. |
|
(34) |
Po dokončnem razkritju je CCPIT trdil, da v javno dostopni dokumentaciji ni bilo mogoče najti nobenih dokazov o stikih z drugim japonskim proizvajalcem izvoznikom zadevnega proizvoda, ter zato CCPIT ni mogel preveriti, ali je zadevno japonsko podjetje resnično zavrnilo sodelovanje v postopku. |
|
(35) |
V zvezi s tem je Komisija pojasnila, da je vsaj dvakrat stopila v stik z vsemi potencialnimi proizvajalci iz primerljivih držav (15. julija in 16. septembra 2016) ter je vsakemu izmed njih poslala neizpolnjen vprašalnik. Vendar to dopisovanje iz javno dostopne dokumentaciji ni bilo razvidno, prav tako niso bili zadevni elektronski naslovi razkriti drugim proizvajalcem (7), saj so ti med seboj konkurenčni. Potrjeno je, da noben odgovor ni bil prejet od drugega japonskega proizvajalca zadevnega proizvoda. |
|
(36) |
Komisija meni, da se Japonska lahko šteje za primerno primerljivo državo glede na velikost njenega domačega trga in stopnjo konkurence na tem trgu. Na Japonskem delujeta dva domača proizvajalca, precejšen delež trga pa pokriva tudi uvoz (po ocenah 12 %). Oba japonska proizvajalca svoje izdelke tudi izvažata, tako da morata biti mednarodno konkurenčna tako glede stroškov kot cen. Država ni zaščitena z visokimi carinskimi dajatvami. Znašajo do 3,1 % za članice STO, vendar 0 % v okviru ureditve splošnega sistema preferencialov, ki velja tudi za LRK – glavno izvoznico na japonski trg. Trenutno se tudi ne izvajajo nobeni ukrepi trgovinske zaščite. |
|
(37) |
Komisija je glede na navedeno sklenila, da je Japonska primerna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. |
|
(38) |
CCPIT je ugovarjal metodologiji primerljive države za določitev normalne vrednosti z navedbo, da je oddelek 15 Protokola o pristopu Kitajske k STO potekel po 11. decembru 2016. Zato bi bilo treba normalno vrednost za kitajske proizvajalce izvoznike izračunati na podlagi njihovih lastnih domačih cen in/ali stroškov. |
|
(39) |
Komisija je to trditev zavrnila. Ker je bilo obvestilo o začetku objavljeno 11. maja 2016, je veljavni pravni okvir „Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije“. Zato se normalna vrednost določi na podlagi podatkov iz primerljive države. Kitajskim proizvajalcem izvoznikom je bila dana možnost, da predložijo obrazce zahtevkov za TGO (tržnogospodarsko obravnavo), vendar ni nihče izmed njih predložil takšnega obrazca zahtevka. |
|
(40) |
Po dokončnem razkritju so vložniki trdili, da bi bilo treba kot primerljivo državo uporabiti ZDA. Priznavajo, da je na podlagi ugotovitev Komisije iz uvodne izjave 36 zgoraj morda res neprimerno uporabiti ceno, ki jo ameriški proizvajalci uporabljajo na domačem trgu ZDA, kot osnovo za izračun normalne vrednosti. Vendar te značilnosti ameriškega trga ne bi smele preprečevati uporabe ZDA kot primerljive države pri metodologiji konstruirane normalne vrednosti. V vsakem primeru vložniki niso nasprotovali izbiri Japonske kot primerljive države. |
|
(41) |
Komisija meni, da ZDA zaradi izkrivljanj, opisanih v uvodni izjavi 36 zgoraj, niso primerna primerljiva država v vseh okoliščinah, tudi za konstruiranje normalne vrednosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena. Poleg tega je Komisija upoštevala dejstvo, da vložniki niso ugovarjali izbiri Japonske kot primerljive države. |
(b) Normalna vrednost
|
(42) |
Kot podlaga za določitev normalne vrednosti so bile uporabljene informacije, ki jih je zagotovil en sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi. |
|
(43) |
Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca iz primerljive države neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen. Zato je njihov celotni obseg domače prodaje primerjala s celotnim obsegom izvoza zadevnega izdelka kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo. Na podlagi tega je ugotovila, da se je podobni izdelek na japonskem domačem trgu prodajal v reprezentativnih količinah. Ker se je zadevni izdelek štel za homogenega, preizkus reprezentativnosti za posamezne vrste proizvoda ni bil potreben. Komisija je nato v zvezi s proizvajalcem v primerljivi državi preučila, ali se lahko za izdelek, ki je bil prodan na domačem trgu, šteje, da je bil prodan v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. |
|
(44) |
Ker je obseg prodaje po neto prodajni ceni, ki je enaka ali višja od izračunanih stroškov proizvodnje (proizvodni stroški plus PSA stroški), predstavljal manj kot 80 % celotnega obsega domače prodaje, je bila normalna vrednost določena na podlagi cen dobičkonosnih domačih poslov, prilagojena ceni franko tovarna. Raven te prilagoditve je med 2–7 %. |
|
(45) |
Ker je japonski proizvajalec uporabljal drugačen način proizvodnje v primerjavi s standardno metodo, ki jo uporabljajo kitajski proizvajalci in proizvajalci Unije (kot osnovno surovino za proizvodnjo sečnine, ki se nato uporabi za proizvodnjo melamina, uporablja nafto in ne zemeljskega plina), so bili proizvodni stroški, uporabljeni za preskus običajnega poteka trgovine pri izračunu normalne vrednosti, prilagojeni navzdol, da so odražali to razliko v načinu proizvodnje. Temeljila je na dejanski razliki v proizvodnih stroških med zadevnima osnovnima surovinama, nafto in zemeljskim plinom. Prilagoditev je bilo mogoče izračunati natančno za sodelujočega proizvajalca primerljive države, ker je zadevno podjetje po OPP spremenilo svoj način proizvodnje na standardnega, pri katerem se uporablja zemeljski plin. Pri izračunu so se upoštevale tudi spremembe tržnih cen obeh osnovnih surovin po OPP. Točne stopnje prilagoditve in metode njenega izračuna ni bilo mogoče razkriti, ker je temeljila na podatkih o stroških samo enega podjetja, ki so zato zaupni. Vseeno je bil zainteresiranim stranem razkrit razpon približne ravni prilagoditve. |
(c) Izvozna cena
|
(46) |
Zaradi nesodelovanja kitajskih izvoznikov se je povprečna izvozna cena za OPP pridobila iz statističnih podatkov Eurostata o uvozu. Izvozna cena je bila prilagojena iz cene CIF na ceno franko tovarna za uporabljene dejavnike, ki so našteti v členu 2(10) osnovne uredbe na podlagi podatkov, predloženih v zahtevku za pregled ali zbranih v prvotni preiskavi. Skupna raven prilagoditve je znašala 11 %. |
(d) Primerjava
|
(47) |
Normalna vrednost in povprečna kitajska izvozna cena, kot sta določeni zgoraj, sta se primerjali na podlagi franko tovarna. |
|
(48) |
Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen, kot je razloženo v uvodnih izjavah 44 in 46 zgoraj. Pri domačih cenah je bila prilagoditev opravljena za celinski prevoz tovora. V primeru izvoznih cen je bila prilagoditev opravljena za celinski prevoz tovora, manipuliranje in čezmorski prevoz tovora. |
|
(49) |
Kitajska izvaja politiko samo delnega povračila DDV ob izvozu in v tem primeru se 8-odstotni DDV ni povrnil. Za zagotovitev, da je bila normalna vrednost izražena ob enaki stopnji obdavčenja kot izvozna cena, je bila normalna vrednost prilagojena navzgor z delom DDV, ki se zaračuna na izvoz melamina in ki ni bil povrnjen kitajskim proizvajalcem izvoznikom (8). |
(e) Stopnja dampinga
|
(50) |
Tako v tem pregledu kot v prvotni preiskavi se zadevni izdelek šteje za homogenega. Zato ni bil potreben izračun stopnje dampinga za posamezno vrsto izdelka. Povprečna kitajska izvozna cena za izvoz v Unijo je bila precej nižja od normalne vrednosti, določene v primerljivi državi. Preiskava je pokazala, da so kitajski izvozniki v OPP še naprej dampinško izvažali svoje izdelke na trg Unije s stopnjo dampinga 21,0 %. |
|
(51) |
Po dokončnem razkritju je CCPIT trdil, da narava in natančna raven nekaterih prilagoditev v izračunu normalne vrednosti in izvozne cene zainteresiranim stranem nista bili razkriti. |
|
(52) |
V zvezi s tem je treba opozoriti, da ni noben kitajski proizvajalec izvoznik sodeloval v tem postopku. Zato ni nobena kitajska zainteresirana stran prejela natančnega izračuna njene izvozne cene. V zvezi s prilagoditvami normalne vrednosti se opozarja, da so temeljile na podatkih zgolj enega podjetja primerljive države in zato so bile lahko zaradi zaupnosti razkrite zgolj v razponih, namesto kot točne številke, saj so podatki zelo občutljivi za zadevno podjetje. Nadalje, zadevni zainteresirani strani so bili med zaslišanjem razkriti natančna razlaga narave prilagoditev (razen iz uvodne izjave 48 zgoraj) in viri podatkov. Trditev o neprimernem razkritju izračunov se torej zavrne. |
(f) Sklep o dampingu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom
|
(53) |
Komisija je ugotovila, da so kitajski proizvajalci izvozniki v OPP nadaljevali z izvozom melamina v Unijo po dampinških cenah (čeprav v manjšem obsegu kot med prvotno preiskavo). |
|
(54) |
Vendar je večina (9) kitajskega uvoza v Unijo potekala v okviru sistema minimalne uvozne cene in zato trenutne izvozne cene morda ne odražajo dejanske ravni cen v primeru, da bi se dovolil iztek veljavnih protidampinških ukrepov. Poleg tega je bil obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK v Unijo v OPP razmeroma nizek (približno 2 % tržnega deleža). Komisija je zato preverila tudi verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. |
3. Dokazi o verjetnosti nadaljevanja dampinga
|
(55) |
Komisija je preučila, ali obstaja verjetnost, da bi se damping nadaljeval, če se dovoli iztek ukrepov. Pri tem je obravnavala kitajsko proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost, ravnanje kitajskih izvoznikov na drugih trgih in privlačnost trga Unije. |
|
(56) |
Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila analiza v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga opravljena v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na podlagi informacij, ki so zajete v zahtevku za pregled in javno dostopnih informacij. |
(a) Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK
|
(57) |
V skladu s statističnimi podatki, ki so jih vložniki navedli v zahtevku, je kitajska proizvodna zmogljivost že v letu 2013 znašala 1,9 milijona ton (10). V istem letu je proizvodnja na Kitajskem znašala skoraj 1,1 milijona ton, pri čemer je na domačem trgu ostalo 852 000 ton proizvoda. |
|
(58) |
Glede na raven proizvodnje v LRK so kitajske neizkoriščene zmogljivosti precejšnje, tj. približno 800 000 ton. Po podatkih iz leta 2013 je dejanska proizvodnja na Kitajskem skoraj v celoti pokrila domače povpraševanje (uvoz ni bil velik – 700 ton) in je omogočala 205 000 ton izvoza. |
|
(59) |
V OPP se je celoten kitajski izvoz povečal na 240 000 ton (11). To številko, kot tudi obsežne zgoraj omenjene neizkoriščene zmogljivosti, je treba obravnavati ob upoštevanju celotne porabe na trgu Unije, ki je po ocenah v OPP znašala 393 000 ton. |
|
(60) |
Kitajska proizvodnja bi lahko, če bi aktivirala svoje neizkoriščene zmogljivosti, dobavila več kot 2–kratnik celotne porabe v Uniji, tudi ob upoštevanju njenega domačega povpraševanja in izvoza v tretje države. |
|
(61) |
CCPIT je trdil, da bi bilo treba pri oceni kitajskih neizkoriščenih zmogljivosti upoštevati pričakovano rast kitajskega domačega trga. Rast kitajskega notranjega trga je bila prav tako preučena v poročilu, ki je omenjeno v uvodni izjavi 57. Po oceni bi morala kitajska domača poraba rasti za 5,9 % letno in bi leta 2018 dosegla 1,1 milijona ton. Vendar bi bile tudi ob upoštevanju te rasti domačega povpraševanja in celotnega obsega izvoza v višini okoli 250 000 ali celo 300 000 ton neizkoriščene zmogljivosti v LRK še vedno višje od skupne porabe na trgu Unije. Ta scenarij temelji na zadržani predpostavki, da se skupna proizvodna zmogljivost Kitajske med letoma 2013 in 2018 ni in ne bo povečala. |
|
(62) |
Komisija je zato sklenila, da ima LRK precejšnje neizkoriščene zmogljivosti za proizvodnjo melamina, ki presegajo celotno porabo v Uniji. |
|
(63) |
Po dokončnem razkritju je CCPIT trdil, da sklepi Komisije o neizkoriščenih zmogljivostih Kitajske temeljijo na pomanjkljivi analizi, saj so bili uporabljeni podatki dveh različnih obdobij, in sicer dejanska zmožnost proizvodnje od leta 2013 in dejanski skupni izvoz Kitajske ter ocenjena potrošnja v OPP. Poleg tega CCPIT navaja, da se je Komisija v svoji analizi osredotočila na velik skupni kitajski izvoz zadevnega proizvoda v OPP, pri čemer ni upoštevala dejstva, da je bil izvoz, namenjen na trg Unije razmeroma majhen. Nazadnje, CCPIT je predstavila alternativno metodo za izračun kitajskih izkoriščenih in neizkoriščenih zmogljivosti, napovedanih za leto 2018, in sicer na podlagi številk, predloženih v prilogi 24 zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, in ne številk predloženih v Prilogi 9 navedenega zahtevka, ki jih uporablja Komisija. |
|
(64) |
V odgovor na zgoraj navedeno je treba najprej poudariti, da je bila pri analizi predpostavka ničnega povečanja celotne proizvodne zmogljivosti na Kitajskem med letom 2013 in OPP zelo zadržan pristop. Če bi morala Komisija za OPP uporabiti tudi oceno te številke, bi bila z uporabo metodologije na podlagi Priloge 9 zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, številka za proizvodno zmogljivost Kitajske za 230 000 ton višja. |
|
(65) |
Drugič, pri analizi in oceni kitajskih neizkoriščenih zmogljivosti sta pomembna skupni obseg kitajske domače porabe in skupni obseg kitajskega izvoza, ne obseg izvoza na določene trge, v tem primeru v Unijo. |
|
(66) |
Tretjič, tudi če bi se uporabila alternativna metoda izračuna kitajskih neizkoriščenih zmogljivosti za leto 2018, kot jo predlaga CCPIT, bi se neizkoriščene zmogljivosti zmanjšale za približno 200 000 ton. Vendar to ne bi spremenilo sklepa iz uvodne izjave 61, da bi bila neizkoriščena zmogljivost v LRK še vedno višja kot skupna poraba na trgu Unije. Poleg tega alternativna metoda izračuna, ki jo predlaga CCPIT, temelji na predpostavki, da bi kitajski proizvajalci v luči napovedanega povečanja domače potrošnje še vedno ohranili razmeroma nizke ravni izkoriščanja zmogljivosti, in sicer 48,3 %. Trditve zadevnih zainteresiranih strani v zvezi z analizo neizkoriščenih zmogljivosti v LRK so bile tako zavrnjene. |
(b) Ravnanje kitajskih izvoznikov na trgih tretjih držav
|
(67) |
Da bi ugotovila, ali kitajski proizvajalci izvozniki nadaljujejo s praksami poceni izvoza, je Komisija preverila raven cen v zvezi s kitajskim izvozom na njene tri najpomembnejše izvozne trge, in sicer v Turčijo, Malezijo in Južno Korejo. Izvoz na te trge predstavlja približno 36 % kitajskega izvoza izdelka v preiskavi v OPP. Poleg tega je Komisija tudi preverila raven cen v zvezi s kitajskim izvozom v primerljivo državo Japonsko. |
|
(68) |
Izvozna cena za trge tretjih držav je bila določena na podlagi podatkov, ki so na voljo iz izvozne statistike LRK, in sicer na podlagi količin in vrednosti (prilagojenih iz cen na podlagi FOB na cene na podlagi franko tovarna) izvoza iz LRK. |
|
(69) |
Povprečne kitajske izvozne cene za izbrane države so bile znatno nižje od minimalne uvozne cene za Unijo, določene v prvotni preiskavi, kot tudi ravni domačih cen, ugotovljenih na japonskem trgu med trenutno preiskavo zaradi izteka ukrepov. |
|
(70) |
Poleg tega nedavne ugotovitve ameriških organov, katerih rezultat je bila uvedba protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Kitajske, potrjujejo neprekinjene nepoštene trgovinske prakse kitajskih proizvajalcev izvoznikov. |
|
(71) |
Zato je Komisija sklenila, da se med obdobjem preiskave zaradi pregleda ravnanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov v smislu nelojalnega nižanja cen in morebitnih dampinških praks ni spremenilo. |
(c) Privlačnost trga Unije
|
(72) |
Trg Unije je drugi največji trg za melamin na svetu, na katerem po ocenah povpraševanje znaša skoraj polovico povpraševanja kitajskega domačega trga. Pred uvedbo ukrepov je bila Unija za Kitajsko tradicionalni trg: kitajski uvoz je v prvotni preiskavi v povprečju dosegal 30 000 ton na leto, tj. več kot trikratnik sedanjega izvoza v Unijo. Povprečna cena na trgu Unije (1 149 EUR/tono) je na splošno višja od povprečne kitajske izvozne cene (855 EUR/tono) na njenih glavnih izvoznih trgih. Proizvajalci izvozniki so po uvedbi ukrepov še naprej izvažali v Unijo in ohranili poslovne odnose z uporabniki iz Unije. |
|
(73) |
Zato je verjetno, da bodo kitajski proizvajalci del svojih obsežnih neizkoriščenih zmogljivosti usmerili na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati in bi kitajski izvozniki lahko izvažali po cenah pod trenutno veljavno minimalno uvozno ceno. |
|
(74) |
Poleg tega so protidampinške in izravnalne dajatve, ki so jih ZDA nedavno uvedle (12) za kitajski melamin, za LRK pomenile praktično zaprtje obsežnega trga z visokimi cenami. V letih 2013 in 2014 je LRK v ZDA prodala 10 841 oziroma 12 764 ton melamina, v letu 2015 pa se je uvoz zmanjšal na 786 ton in nadalje na 213 ton v letu 2016, zaradi česar so se sprostile precejšnje količine na voljo za izvoz v druge namembne države (okrog 12 000 ton). |
|
(75) |
Zato bi bile, če bi ukrepi prenehali veljati, za preusmeritev na trg Unije že v kratkem na voljo dodatne velike količine poceni melamina. |
|
(76) |
Po dokončnem razkritju je CCPIT ugovarjal zgornjim ugotovitvam o privlačnosti trga Unije. Zadevna zainteresirana stran se najprej ni strinjala, da je bil trg Unije pred uvedbo ukrepov tradicionalen trg za izvoz melamina iz LRK. CCPIT je v zvezi s tem podaril, da se je kitajski izvoz v Unijo drastično zmanjšal že v obdobju 2007–2010, pred uvedbo ukrepov. Drugič, zadevna zainteresirana stran je ugovarjala sklepu Komisije, da naj bi nedavna ameriška uvedba ukrepov trgovinske zaščite zoper Kitajsko povzročila preusmeritev trgovine iz ZDA v Unijo. V podporo tej trditvi se je CCPIT skliceval na položaj na indijskem trgu, ki kljub ukrepom zaščite ostaja najpomembnejši izvozni trg za kitajske proizvajalce. |
|
(77) |
V odgovor na zgoraj navedeno Komisija poudarja, da je upad obsega kitajskega izvoza v letih 2007–2010 sovpadal z drastičnim zmanjšanjem porabe v Uniji v tem obdobju zaradi gospodarske krize. Trg Unije za melamin se je v tem obdobju skrčil za več kot 30 %. Poleg tega se je na začetku leta 2010 protidampinški postopek že začel, kar bi običajno že v zgodnji fazi vplivalo na obseg trgovine iz zadevne države. Drugič, Komisija je v zvezi z indijskim trgom ugotovila, da so ukrepi, ki jih je uvedla Indija, precej nižji od ukrepov, ki so jih uvedle ZDA (13). Poleg tega je vpliv ameriških ukrepov na obseg kitajskega izvoza že jasno viden, kot je navedeno v uvodni izjavi 74 zgoraj. Ob upoštevanju zgoraj navedenega so bile trditve CCPIT glede privlačnosti trga Unije zavrnjene. |
(d) Sklep o dampingu in verjetnosti nadaljevanja dampinga
|
(78) |
Preiskava je pokazala, da kitajski proizvajalci izvozniki prodajajo po dampinških cenah na trgu Unije. Prav tako so nadaljevali s poceni in domnevno dampinškim uvozom na trge tretjih držav. Komisija je prav tako ugotovila precejšnje neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem, ki bi lahko zadovoljile celotno porabo v Uniji in na Kitajskem, tudi v primeru povečanja domače porabe na Kitajskem v prihodnosti. Trg Unije zaradi velikosti in visokih cen ostaja privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike. To ugotovitev dodatno krepi dejansko zaprtje enega izmed pomembnih kitajskih izvoznih trgov – ZDA – zaradi ukrepov zaščite. |
|
(79) |
Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je zelo verjetno, da bi se v primeru izteka ukrepov izvoz velikih količin kitajskega melamina v Unijo po dampinških cenah nadaljeval. |
D. INDUSTRIJA UNIJE
|
(80) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo pet proizvajalcev Unije (14). Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Trije vložniki (15), ki predstavljajo tudi vzorčene proizvajalce Unije (16), so trije največji proizvajalci, ki so po ocenah v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvedli več kot 80 % podobnega izdelka v Uniji. Dva druga proizvajalca z omejeno proizvodnjo nista nasprotovala začetku preiskave. |
|
(81) |
Ena zainteresirana stran je trdila, da je Komisija pri preverjanju v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe upoštevala le uvoz iz LRK za nadaljnjo prodajo in ne vsega uvoza. Zato so se nekateri proizvajalci Unije lahko napačno šteli kot del industrije Unije. Poleg tega se je zainteresirana stran pritožila tudi, da eden izmed proizvajalcev Unije v odgovorih na vprašalnik ni razkril porekla uvoza. |
|
(82) |
Samo eden izmed proizvajalcev Unije, ki je izpolnil obrazec, je uvažal melamin iz LRK in to zgolj za krajše obdobje (v letih 2012 in 2013) ter v zanemarljivih količinah (manj kot 0,2 % njegove prodaje neodvisnim strankam v Uniji). Ta trditev je bila zato zavrnjena. V zvezi z drugo točko proizvajalec Unije v odgovoru na vprašalnik ni navedel države porekla svojih nakupov (ne nujno uvoza), da ne bi razkril identitete svojega dobavitelja. V vsakem primeru, kot je že omenjeno zgoraj, so količine uvoza iz LRK zanemarljive. Posledično je bila Komisija mnenja, da je ta proizvajalec Unije del industrije Unije, kot je opredeljena v členu 4(1) osnovne uredbe. |
|
(83) |
V odsotnosti nadaljnjih pripomb se sestava industrije Unije s tem potrdi. |
E. RAZMERE NA TRGU UNIJE
1. Poraba Unije
|
(84) |
Poraba Unije je bila določena s prištetjem uvoza iz LRK in tretjih držav na podlagi Eurostatovih podatkov o prodaji industrije Unije na trgu Unije. Podatki o prodaji industrije Unije na trgu Unije so bili pridobljeni iz zahtevka za pregled, kakor je bil prilagojen na podlagi podatkov, navedenih v izpolnjenih vprašalnikih vzorčenih proizvajalcev Unije za OPP. |
|
(85) |
V obravnavanem obdobju je bila poraba Unije naslednja Preglednica 1 Poraba Unije
|
||||||||||||||||||||||||
|
(86) |
Poraba Unije se je v obravnavanem obdobju stalno povečevala, pri čemer se je skupno povečala za 12 %, tj. s skoraj 350 000 ton leta 2012 na skoraj 393 000 ton v OPP. To povečanje porabe odraža splošno gospodarsko okrevanje po svetovni finančni in gospodarski krizi. V zvezi s tem je bilo leto 2012 še vedno težko, saj je gradbeni sektor, največja gonilna sila porabe melamina, razmeroma počasi okreval (17). To je vplivalo ne le na porabo, ampak tudi na prodajne cene in nekatere druge kazalnike škode, kot je prikazano spodaj. |
2. Uvoz iz LRK v Unijo
(a) Obseg, cena in tržni delež uvoza iz LRK
Preglednica 2
Obseg in tržni delež uvoza iz LRK
|
|
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
OPP |
|
Količina uvoza (v tonah) |
1 313 |
8 762 |
6 586 |
8 984 |
7 938 |
|
Indeks (2012 = 100) |
100 |
667 |
502 |
684 |
605 |
|
Tržni delež (v %) |
0,4 |
2,5 |
1,8 |
2,4 |
2,0 |
|
Vir: Eurostat |
|||||
|
(87) |
Po uvedbi protidampinških dajatev je uvoz melamina iz LRK močno upadel (18). Vseeno je kitajski uvoz še vedno prisoten na trgu Unije. |
|
(88) |
Obseg uvoza iz LRK se je v zadevnem obdobju povečal z nekoliko več kot 1 300 ton na skoraj 8 000 ton. Med letoma 2012 in 2013 je bilo zaznano povečanje (zlasti zaradi slabih rezultatov leta 2012), nato pa je obseg uvoza ostal razmeroma stabilen v vsem zadevnem obdobju in je zajemal približno 2-odstotni tržni delež. |
(b) Cena uvoza iz LRK in nelojalno nižanje prodajnih cen
Preglednica 3
Povprečna cena uvoza iz LRK
|
|
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
OPP |
|
Povprečna cena CIF meja Unije EUR/tono |
1 203 |
1 157 |
1 150 |
1 124 |
1 113 |
|
Indeks (2012 = 100) |
100 |
96 |
96 |
93 |
93 |
|
Vir: Eurostat |
|||||
|
(89) |
Povprečne izvozne cene iz LRK so ostale v zadevnem obdobju razmeroma stabilne, pri čemer so skupaj padle za 7 % in dosegle 1 113 EUR/tono v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (19). Ugotovljene ravni cen (in njihova stabilnost) so večinoma posledica veljavnih cen, zlasti minimalne uvozne cene. Delež uvoza v okviru sheme minimalne uvozne cene je v zadevnem obdobju postopno rasel in je zajel večino kitajskega uvoza med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom (20). |
|
(90) |
Kitajski uvoz z uporabo povprečne uvozne cene po podatkih Eurostata ni izpodbijal cen industrije Unije. Glede na to, da je večina uvoza iz LRK potekala v okviru sheme minimalne uvozne cene, sporočena raven cen morda ne odraža realnih cen, po katerih bi kitajski proizvajalci izvozniki prodajali melamin na trgu Unije, če ukrepi ne bi veljali. To podpirajo podatki iz kitajske zbirke podatkov o izvozu, ki razkrivajo, da so cene praktično celotnega kitajskega uvoza v preostale dele sveta, precej pod minimalno uvozno ceno. |
3. Uvoz iz drugih tretjih držav
|
(91) |
Melamin se uvaža v Unijo iz več tretjih držav, kot je razvidno v preglednici spodaj: Preglednica 4 Uvoz iz drugih tretjih držav in njegov tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(92) |
V obravnavanem obdobju se je uvoz iz tretjih držav v Unijo stalno povečeval, in sicer se je s približno 66 000 ton leta 2012 povečal na približno 97 000 ton v OPP, tj. za 46 %. Podobno se je njihov tržni delež povečal z 19 % leta 2012 na skoraj 25 % v OPP. Najpomembnejše tretje države uvoznice so Katar, Rusija, Združene države Amerike, Trinidad in Tobago ter Japonska, kot tudi rastoč delež „drugih držav“, ki jih Eurostat ne opredeljuje. |
|
(93) |
Kljub precejšnjemu tržnemu deležu uvoz iz tretjih držav ni imel škodljivega učinka na industrijo Unije, kot je mogoče videti iz razvoja kazalnikov škode, kot je razloženo spodaj. Razlog za to je, da četudi je bila njihova povprečna raven cene nekoliko pod minimalno uvozno ceno (v razponu 1 000 EUR/tono v zadevnem obdobju) (22), ni bila nikoli tako nizka kot kitajske cene, zabeležene med prvotno preiskavo, ali trenutne kitajske izvozne cene za preostali svet (približno 855 EUR/tono, prilagojeno CIF meja Unije). Še bolj pomembno je, da imajo vsi ti viri dokaj omejene proizvodne zmogljivosti (večinoma v razponu 50 000 ton do 60 000 ton letno) (23), kar pomeni, da nimajo enakega destabilizacijskega učinka na ravnovesje ponudbe in povpraševanja na trgu melamina, kot ga je LRK lahko ustvarila med prvotno preiskavo. |
|
(94) |
CCPIT je trdil, da industrija Unije ni konkurenčna in se bori za konkurenčnost s tretjimi državami izvoznicami. Stranka je trdila, da bi bila škoda, ki bi jo utrpela industrija Unije, posledica izvoza iz tretjih držav in ne iz LRK. |
|
(95) |
Ugotovitve in sklepi glede škode nasprotujejo tej trditvi, kot je natančneje opisano v oddelku 5 spodaj. Ukrepi so ustvarili poštene tržne pogoje, v katerih industrija Unije konkurira uvozu iz drugih držav, vključno uvozu iz LRK (skupaj predstavlja več kot 25 % porabe Unije v OPP) ter je hkrati lahko okrevala po škodi, ki jo je utrpela v preteklosti. To dokazuje, da je industrija Unije sposobna konkurirati konkurenci, kadar ta posluje pošteno. |
4. Gospodarski položaj industrije Unije
4.1 Splošne opombe
|
(96) |
Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe preučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na položaj industrije Unije. |
|
(97) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, se je vzorčenje uporabilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(98) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike, povezane s celotno industrijo Unije, je ocenila na podlagi podatkov, ki so bili predloženi in preverjeni z odgovori vzorčenih proizvajalcev Unije na vprašalnik, in informacij iz zahtevka za pregled, prilagojenih na podlagi razvoja vzorčenih proizvajalcev Unije za OPP. Ocenila je le mikroekonomske kazalnike, povezane le z vzorčenimi podjetji na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna. |
|
(99) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaposlenost, produktivnost, obseg prodaje, tržni delež in poraba v Uniji. |
|
(100) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne prodajne cene, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
4.2 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(101) |
Podatki o proizvodnji, ki se nanašajo na industrijo Unije za zadevno obdobje, so pridobljeni iz preverjenih odgovorov vzorčenih proizvajalcev Unije na vprašalnik ter ocenjenih podatkov v zvezi z nevzorčenimi proizvajalci, kot so jih v zahtevku za pregled navedli vložniki in Eurostat. |
|
(102) |
Skupna proizvodnja Unije je ostala razmeroma stabilna z najvišjo vrednostjo leta 2014 in na splošno skromnim povišanjem za 3 % v celotnem zadevnem obdobju. Proizvodnja Unije je po ocenah v OPP znašala 374 540 ton. |
|
(103) |
Celotna proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v Uniji sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(104) |
Obseg proizvodnje je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen. Potem ko je poraba zaživela, se je v letih 2013 in 2014 proizvodnja povečala. Upad v letu 2015 in v OPP (obdobji se prekrivata za devet mesecev) je bil posledica več različnih dejavnikov, kot so prekinitve proizvodnje zaradi obveznih vzdrževalnih del, ki se izvajajo vsakih nekaj let, požarov ali ekonomskih odločitev. |
|
(105) |
Proizvodna zmogljivost je ostala konstantna skozi celotno obravnavano obdobje in je znašala skoraj 480 000 ton. Glede na konstantno proizvodno zmogljivost so stopnje izkoriščanja zmogljivosti tesno sledile spremembam v proizvodnji. V obravnavanem obdobju je izkoriščenost zmogljivosti ostala v razponu od 76 % do 82 %. |
4.3 Obseg prodaje in tržni delež
|
(106) |
Podatki o prodaji v spodnji preglednici se nanašajo na prodajo industrije Unije neodvisnim strankam na trgu Unije: Preglednica 6 Obseg prodaje in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
(107) |
Obseg prodaje se je v obravnavanem obdobju povečal za 2 %. Ta stopnja rasti je nižja od rasti porabe v Uniji v istem obdobju (12 %), kot je prikazano v preglednici 1 zgoraj. Posledično je tržni delež industrije Unije kljub povečanju prodaje padel za 8 odstotnih točk. V OPP je industrija Unije krila približno 73 % trga Unije. |
|
(108) |
Izgubljen tržni delež industrije Unije je bil bolj ali manj enakomerno porazdeljen med dobavitelje tretjih držav, pri čemer so Rusija, Japonska in Katar pridobili tržni delež, Trinidad in Tobago ga je izgubil, Združene države Amerike pa so ohranile razmeroma stabilno prodajo. Tudi LRK je imela koristi zaradi povečanje porabe v Uniji, četudi v manjšem obsegu, kot je navedeno v uvodni izjavi 88. |
4.4 Prodajne cene in dejavniki, ki vplivajo nanje
|
(109) |
Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 7 Povprečne prodajne cene
|
||||||||||||||||||||||||
|
(110) |
Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju zvišala za 13 %. Cene melamina so se leta 2013 relativno močno povišale v primerjavi z nizko ravnjo cen v letu 2012 (+23 %), in sicer zaradi povečanja povpraševanja po oživitvi gradbenega sektorja. V letu 2014 so cene upadle na raven blizu minimalne uvozne cene in odtlej ostale stabilne. |
|
(111) |
Prodajne cene se navadno izpogajajo vsako četrtletje in so odvisne predvsem od razmerja med povpraševanjem po melaminu in njegovo ponudbo na trgu (ter dojemanju tega). Cene surovin ne vplivajo neposredno na cene melamina, tj. cene melamina niso povezane z oziroma indeksirane na glavno surovino, kot velja za nekatere druge proizvode. |
4.5 Zaposlenost in produktivnost
|
(112) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 8 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(113) |
Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za skupno 10 %. Produktivnost, izražena kot obseg proizvodnje na zaposlenega, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. |
4.6 Stroški dela
|
(114) |
Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 9 Stroški dela
|
||||||||||||||||||||||||
|
(115) |
Med letom 2012 in OPP so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije zvišali, in sicer za 11 %. Glavni razlog za to povišanje je bila letna inflacija. |
4.7 Zaloge
|
(116) |
Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 10 Zaloge
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(117) |
Končne zaloge so se ob koncu OPP tako v smislu absolutnih količin in kot odstotek proizvodnje znatno zmanjšale (– 44 % oziroma – 39 %). Glavni razlog je, da je industrija Unija v letu 2015 doživela začasna pomanjkanja proizvodnje, kot je omenjeno v uvodni izjavi 104 zgoraj, kar je pomenilo, da so se za izpolnitev vseh obveznosti dobave uporabljale zaloge. |
4.8 Proizvodni stroški
|
(118) |
V obravnavanem obdobju so se stroški proizvodnje na enoto razvijali, kot je prikazano spodaj: Preglednica 11 Proizvodni stroški na enoto
|
||||||||||||||||||||||||
|
(119) |
V obravnavanem obdobju so se proizvodni stroški industrije Unije za proizvodnjo melamina na enoto zmanjšali za 7 %. |
|
(120) |
Glavna surovina za proizvodnjo melamina je sečnina, ki jo proizvajalci Unije kupijo ali proizvedejo sami iz amonijaka. Amonijak se večinoma pridobiva iz zemeljskega plina. Povprečno pridobivanje sečnine/amonijaka predstavlja okoli 40 % vseh proizvodnih stroškov industrije Unije. V obravnavanem obdobju so cene amonijaka in sečnine sledile splošnemu trendu upadanja in se zmanjšale za 23,5 % oziroma 25,5 % med letom 2012 in OPP. |
4.9 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
Preglednica 12
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
|
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
OPP |
|
Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje) |
– 13,6 |
7,2 |
6,9 |
9,3 |
15,4 |
|
Leto/leto (v %) |
— |
20,8 |
– 0,3 |
2,4 |
6,1 |
|
Denarni tok (v EUR) |
2 939 133 |
41 847 614 |
36 840 085 |
47 933 386 |
63 738 058 |
|
Indeks (2012 = 100) |
100 |
1 424 |
1 253 |
1 631 |
2 169 |
|
Naložbe (v EUR) |
6 463 713 |
13 675 164 |
11 533 893 |
13 638 599 |
12 234 128 |
|
Indeks (2012 = 100) |
100 |
212 |
178 |
211 |
189 |
|
Donosnost naložb |
– 28,1 |
16,2 |
14,9 |
20,8 |
34,1 |
|
Leto/leto (v %) |
— |
44,3 |
– 1,3 |
5,9 |
13,3 |
|
Vir: preverjeni odgovori na vprašalnik. |
|||||
|
(121) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Med obravnavanim obdobjem se je dobičkonosnost industrije Unije postopno povečevala kot kombiniran učinek povišanja prodajnih cen (uvodna izjava 110) in zmanjšanja cen surovin (uvodna izjava 120). |
|
(122) |
V tej industriji so nihanja dobička lahko precej nenadna, kot je razvidno iz podatkov, zabeleženih med obravnavanim obdobjem. Dobički so v štiriletnem obdobju razmeroma stabilnih količin prodaje in proizvodnje prešli z netrajnostno nizkih ravni na zelo visoko najvišjo vrednost. Razlog za to je, da na prodajno ceno melamina močno vpliva ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ter kako trg to dojema, medtem ko so stroški močno odvisni od cen energije. To lahko vodi do situacije, ko na rastočem trgu prodajne cene rastejo tudi, kadar cene surovin upadajo ali stagnirajo, kar spodbudi dobičke, pri čemer je zlahka možen tudi obraten scenarij, ko slabi pogoji na trgu prisilijo proizvajalce, da spustijo cene (ali jih ohranjajo na nespremenjeni ravni) kljub povišanju stroškov proizvodnje. |
|
(123) |
Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Denarni tok se je med letoma 2012 in 2013 močno izboljšal (kot tudi številni drugi kazalniki škode) in je sledil rastočemu trendu dobička. |
|
(124) |
Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 89 %. Nizke ravni naložb iz leta 2012 (ko se je večina naložbenih dejavnosti ustavila zaradi splošno težkih finančnih razmer) so se močno izboljšale v letu 2013 (+ 112 %), zatem pa je višina naložb ostala stabilna. Ravni, zabeležene v obdobju od leta 2013 do OPP se lahko štejejo za standardne naložbene stopnje, ki zajemajo stalno vzdrževanje in potrebne zamenjave delov strojev, vendar brez večjih obnov ali povečanja zmogljivosti. |
|
(125) |
Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev. Enako kot drugi finančni kazalniki se je tudi donosnost naložb, povezanih s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka, razvijala pozitivno, kar je odražalo splošen pozitiven trend. |
5. Sklep o škodi
|
(126) |
Glede na vse večjo porabo je lahko industrija Unije okrevala po preteklem dampingu in v OPP dosegla zdrav gospodarski položaj. Veljavni ukrepi so omogočili enake konkurenčne pogoje na trgu melamina, kar je prispevalo ne le k okrevanju industrije Unije, ampak je zainteresiranim stranem omogočilo boljše načrtovanje dejavnosti. Poleg tega ukrepi niso zaprli trga Unije za kitajske proizvajalce, ki so še vedno prisotni na njem. Prav tako se je nadaljeval uvoz iz številnih drugih tretjih držav, vendar brez ustvarjanja nerazumnega nihanja cen in/ali napačnih pričakovanj na trgu glede velikih količin poceni melamina. |
|
(127) |
Posledično so v obravnavanem obdobju skoraj vsi kazalniki škode kazali pozitiven trend. Industrija Unije je povečala tako svoj obseg prodaje kot tudi obseg proizvodnje. Glede na to, da se je poraba v Uniji povečevala hitreje, je tržni delež industrije Unije upadel, vendar je še vedno ostal dovolj visok. Industrija Unije je tudi zvišala svoje prodajne cene, in sicer v skladu s splošno rastjo povpraševanja v luči okrevanja gradbenega sektorja. Ker so cene surovin v istem obdobju upadle, se je dobičkonosnost industrije izrazito izboljšala. To je pomenilo tudi, da so se vsi finančni kazalniki razvijali ugodno. |
|
(128) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
F. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
|
(129) |
V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija nato ocenila, ali obstaja verjetnost, da bo v primeru izteka ukrepov zoper LRK prišlo do ponovnega pojava škode. Analizirala je naslednje elemente: proizvodne in neizkoriščene zmogljivosti v LRK, obstoj protidampinških ali izravnalnih ukrepov za melamin v drugih tretjih državah, privlačnost trga Unije, izvozno ravnanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov na drugih tretjih trgih in končno oceno verjetnega učinka stalnega kitajskega dampinga na uspešnost industrije Unije. |
1. Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK
|
(130) |
LRK je največja proizvajalka melamina na svetu in je imela do konca leta 2013 (24) približno 69 % vseh svetovnih proizvodnih zmogljivosti. Analiza v uvodnih izjavah 57 do 61 je pokazala, da so bile razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom razmeroma visoke v primerjavi s kitajskim domačim trgom kot tudi z globalnim povpraševanjem. Kitajske neizkoriščene zmogljivosti so po ocenah znašale vsaj 500 000 ton letno, kar presega skupno porabo Unije v OPP. V zvezi s tem je pomembno omeniti, da je trg Unije drugi največji trg na svetu (po LRK) za melamin. |
|
(131) |
Poleg tega, kot je že omenjeno v uvodni izjavi 74, so nedavni protidampinški in izravnalni ukrepi, ki so jih uvedle Združene države Amerike za melamin s kitajskim poreklom, sprostili dodatne velike količine za druge namembne države (v razponu 12 000 ton). |
2. Privlačnost trga Unije in izvozno ravnanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov na drugih tretjih trgih
|
(132) |
Velikost trga Unije – ki je drugi največji trg na svetu – je jasno pomemben dejavnik, ki prispeva k njegovi privlačnosti. Poleg tega dejstvo, da se je uvoz iz LRK nadaljeval kljub ukrepom, kaže, da je trg Unije privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike in da ti želijo prodajati na trgu Unije ter ohraniti poslovne odnose. |
|
(133) |
Pomemben dodaten dejavnik, ki kaže na privlačnost trga Unije, je višja raven cen v primerjavi z drugimi trgi. Kot je že omenjeno v uvodni izjavi 72 zgoraj, so izvozne cene LRK za večino njenih drugih namembnih držav precej nižje od cen industrije Unije na trgu Unije. Na podlagi zbirke podatkov o kitajskem izvozu je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom več kot 99 % kitajskega izvoza v tretje države (tj. 224 000 ton, kar ustreza 57 % trga Unije) prodanega po povprečni ceni 922 EUR/tono, kot je bila prilagojena (25). Ta cena je precej nižja od povprečne cene industrije Unije (1 149 EUR/tono) v istem obdobju. |
|
(134) |
Trg Unije torej predstavlja privlačen trg za kitajske izvoznike tako v smislu velikosti kot ravni cen. |
3. Učinek kitajskega dampinga na industrijo Unije
|
(135) |
Glede na precejšnje neizkoriščene zmogljivosti in privlačnost trga Unije, kot je povzeto zgoraj, je verjetno, da bodo že v kratkem na voljo precejšnje količine poceni melamina za prodajo/preusmerjanje v Unijo, če se dovoli iztek ukrepov. |
|
(136) |
Da bi ocenila verjeten učinek takšnega poceni kitajskega uvoza na industrijo Unije, je Komisija analizirala položaj na drugih, bližnjih trgih. V tem smislu se je Turčija štela kot dober primer, saj gre za velik trg z močnim povpraševanjem (26) v bližini Evropske unije. Poleg tega je Turčija največja izvozna namembna država LRK s 32 000 ton izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Cene kitajskega uvoza v Turčijo se v kitajski zbirki podatkov o izvozu poročajo na podlagi FOB. Te cene so se najprej prilagodile ceni CIF meja Unije s povprečnimi stroški prevoza in zavarovanja ter so bile nato povišane za stroške po uvozu (redna dajatev v višini 6,5 % in stroški carinjenja), da se je dobila približna cena Unije z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem. |
|
(137) |
Prilagojena povprečna kitajska uvozna cena za Turčijo je znašala 919 EUR/tono v OPP. Če kot primer vzamemo to prilagojeno izvozno ceno za Turčijo, te cene v OPP nelojalno znižujejo cene industrije Unije za 20 %. |
|
(138) |
Podobni rezultati so bili dobljeni (tj. 19,6-odstotna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen), ko se je uporabila povprečna kitajska cena za preostali svet (27). |
|
(139) |
Glede na to, da je melamin homogeno blago, je za stranke cena najpomembnejši dejavnik pri izbiri dobavitelja. Iz tega razloga (in tudi zaradi zanesljivosti oskrbe) večina strank kupuje melamin pri vsaj dveh ali treh dobaviteljih in spreminja točne količine naročila od posameznega dobavitelja glede na ponujeno ceno. V teh okoliščinah je verjetno, da bi prihod poceni kitajskega uvoza na trg Unije nemudoma znižal cene, če bi se dovolil iztek ukrepov. Industrija Unije bi morala znižati svoje cene, da bi bila konkurenčna kitajskim proizvajalcem, podobno kot se je zgodilo med prvotno preiskavo, ko so bile cene industrije Unije 900 EUR/tono. |
|
(140) |
Na podlagi preverjenih podatkov proizvajalcev Unije za obdobje preiskave v zvezi s pregledom bi znižanje cene na raven turških cen povzročilo drastično zmanjšanje dobičkonosnosti. Industrija Unije bi dejansko začela ustvarjati izgube (– 5,5 %). Rezultat je bil praktično enak, kadar se je uporabila raven povprečne cene celotnega kitajskega uvoza v tretje države, tj. – 5 %. Ta analiza kaže, da industrija Unije ne more vzdrževati trajnostnih ravni dobička, če dampinški kitajski melamin vstopi v Unijo po cenah, ki so podobne cenam, ki se trenutno zaračunavajo na drugih tretjih trgih. |
|
(141) |
Poleg učinka na ceno bi verjetne količine imele tudi negativen učinek na industrijo Unije. Ob predpostavki razmeroma zmernega zmanjšanja prodaje in proizvodnje za 30 000 ton (približno 11 % padec prodaje) (28) zaradi povečanja kitajskega uvoza bi se stroški proizvodnje na enoto industrije Unije povečali za 3,6 %, in sicer s 1 037 EUR/tono na 1 073 EUR/tono, kar bi še dodatno poslabšalo položaj. |
|
(142) |
Glede na to, da je bilo 25 % porabe v Uniji krite z uvozom iz drugih držav, kot je LRK, ni mogoče izključiti, da bi dampinški kitajski melamin nadomestil del tega uvoza. Hkrati je povprečna prodajna cena uvoza tretjih držav v Unijo nižja od povprečne prodajne cene industrije Unije, kar pomeni, da bi v primeru, če bi se poceni kitajski melamin ponovno pojavil na trgu Unije, najprej pridobil tržni delež na račun industrije Unije, nato pa bi prevzel tržni delež izvoza proizvajalcev tretjih držav v Unijo. |
|
(143) |
V vsakem primeru, tudi če bi bil učinek količine v resnici nižji kot v simulaciji, opisani v uvodni izjavi 141 zgoraj, izkušnje iz prvotne preiskave kažejo, da bi tudi manjše količine, ki bi vstopile v Unijo po nizkih in dampinških cenah, lahko škodovale industriji Unije (29). Zelo nizke ravni cen kitajskega uvoza skupaj z možnostjo velikih količin bi povzročile izkrivljanje na trgu Unije in škodovale industriji Unije, če bi se dovolil iztek ukrepov. |
|
(144) |
Po dokončnem razkritju je CCPIT trdil, da podaljšanje ukrepov ni upravičeno. Skliceval se je na iste navedbe v zvezi s kitajsko neizkoriščeno zmogljivostjo in privlačnostjo trga Unije, kot so omenjene v uvodnih izjavah 63 in 76 zgoraj. Ker bi te navedbe razveljavile ugotovitve o nadaljevanju dampinga, tudi sklep o verjetni ponovitvi škode ni ustrezen. Poleg tega je CCPIT podvomil tudi v primernost sklicevanja Komisije na kitajske izvozne cene za Turčijo in preostali svet pri oceni cenovnega učinka kitajskega dampinga na industrijo Unije, saj uredbe in institucije Unije nimajo nikakršne pristojnosti nad praksami v tretjih državah. |
|
(145) |
Komisija je na to odgovorila, da upoštevanje kitajskih cen za Turčijo in preostali svet ne krši načela o pristojnosti. Kot je natančno razloženo v uvodnih izjavah 136 do 138, je Komisija zgolj analizirala razpoložljivo izvozno statistiko, da bi preverila raven cen, po katerih so kitajski proizvajalci izvozniki prodajali melamin v Turčijo ter v preostali svet med obdobjem preiskave zaradi pregleda. Cene, ki so jih kitajski proizvajalci zaračunavali Turčiji in preostalemu svetu, so najboljši pokazatelj cen, ki jih bodo proizvajalci izvozniki verjetno zaračunavali na trgu Unije, če se dovoli iztek ukrepov. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(146) |
Trditve v zvezi z neizkoriščeno kitajsko zmogljivostjo, privlačnostjo trga Unije in verjetnostjo nadaljevanja dampinga so bile podrobno zavrnjene v uvodnih izjavah 64 do 66 in 77 zgoraj ter Komisija vztraja pri svojih sklepih v zvezi s temi točkami. Posledično ostajajo nespremenjeni tudi sklepi o ponovnem pojavu škode. |
|
(147) |
CCPIT nadalje trdi, da ni nobene vzročne povezave med uvozom kitajskega melamina in položajem industrije Unije. Zainteresirana stran je svojo trditev utemeljila na pomanjkanju močne povezave med količinami in cenami kitajskega uvoza na eni strani ter dobičkonosnostjo industrije Unije na drugi strani. CCPIT meni, da imajo drugi dejavniki, kot so cene surovin in konkurenčnost industrije Unije glede na uvoz iz tretjih držav, razen LRK, neposreden vzročni učinek na položaj industrije Unije. |
|
(148) |
Pri tem se opozarja, da v nasprotju s preiskavami iz člena 5 osnovne uredbe, člen 11(2) osnovne uredbe ne zahteva izvedbe analize vzročne zveze v pregledu zaradi izteka ukrepa. Poleg tega so bile v tem primeru količine uvoza melamina iz LRK zanemarljive med celotnim zadevnim obdobjem, saj so znašale med 0,4 % in 2,5 % trga Unije. V teh okoliščinah in tudi če bi nihanja cen surovin in uvoza v tretje države vplivala na položaj industrije Unije, se možno pomanjkanje povezave med količinami in cenami kitajskega uvoza melamina in dobičkonosnostjo industrije Unije, kadar so ukrepi v veljavi, ne more uporabiti kot podlaga za sklepe o tem, kaj bi se zgodilo na trgu Unije, če bi se dovolil iztek ukrepov. |
|
(149) |
Komisija je na podlagi navedenega in v odsotnosti dodatnih mnenj ugotovila, da bi razveljavitev ukrepov povzročila ponovitev škode za industrijo Unije. |
G. INTERES UNIJE
1. Uvodne opombe
|
(150) |
Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov zoper LRK v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi zelo različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. |
2. Interes industrije Unije
|
(151) |
Komisija je ugotovila, da si je industrija Unije v zadevnem obdobju postopno opomogla od škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz LRK. Vendar bi se škoda v primeru razveljavitve ukrepov proti Kitajski verjetno hitro ponovila, saj bi bila industrija Unije izpostavljena precejšnjemu pritisku na cene zaradi dampinškega uvoza iz LRK, po možnosti v velikih količinah. Zato bi se gospodarski položaj industrije Unije verjetno precej poslabšal, kot je opisano v uvodnih izjavah 140 in 141 zgoraj. Po drugi strani bi ohranitev ukrepov industriji Unije omogočila ohranitev pozitivnih gospodarskih trendov ter hkrati delovanje na pravičnem in konkurenčnem trgu Unije. |
|
(152) |
Po dokončnem razkritju je CCPIT ugovarjal, da bi bili ukrepi v interesu industrije Unije, saj je ta že popolnoma okrevala. Nadalje je CCPIT nasprotoval potrebi po ukrepih, saj z njegovega vidika ni verjetnosti ponovitve dampinga ali škode, če bi se ukrepi iztekli. |
|
(153) |
Ti argumenti glede verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga in škode so bili natančno obravnavani v zgornjih poglavjih. Ker ni novih trditev v zvezi s tem, so se podprle ugotovitve, obrazložene v uvodni izjavi 151 zgoraj. |
|
(154) |
Komisija je na podlagi tega sklenila, da bi bilo nadaljevanje veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije. |
3. Interes uvoznikov
|
(155) |
V začetni fazi je bil vzpostavljen stik z enajstimi znanimi uvozniki/distributerji in štirimi trgovinskimi združenji. En uvoznik v Nemčiji je odgovoril na obrazec za vzorčenje in odgovoril na vprašalnik. |
|
(156) |
Ta trgovec je uvozil omejene količine melamina iz LRK v obdobju preiskave zaradi pregleda, zlasti za nadaljnjo prodajo zunaj Unije. Poleg tega je trgovec kupil melamin tako od drugih zunanjih dobaviteljev kot od industrije Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je posel z melaminom predstavljal več kot polovico vsega njegovega prihodka od prodaje in ustvaril stopnjo dobička med 2 in 4 % (30). |
|
(157) |
Medtem ko tega ni mogoče predpostaviti za (vse) ostale uvoznike, ta edini sodelujoči trgovec ni nasprotoval ukrepom. Ta trgovec je bil mnenja, da so ukrepi stabilizirali trg in zagotovili zanesljivo oskrbo in predvidljivost, ki sta dolgoročno v interesu vseh udeležencev na trgu. Trgovec je menil, da bi v primeru izteka ukrepov enostavno začel sodelovati s kitajskimi dobavitelji, vendar bi to negativno vplivalo na obstoječe poslovne odnose tako zunaj kot znotraj Unije in bi ustvarilo precejšnje motnje in nihanja na trgu melamina. |
|
(158) |
Ker ni bilo na voljo drugih informacij, preiskava ni razkrila, ali bi nadaljevanje ukrepov imelo kakršen koli pomemben negativen učinek na uvoznike v Unijo. |
|
(159) |
Po dokončnem razkritju je CCPIT podvomil v sklepe Komisije glede interesa uvoznikov, pri čemer je trdil, da ta temelji na mnenju enega uvoznika, ki se ne more šteti za reprezentativno. |
|
(160) |
Komisija je ponovno poudarila, kot je navedla v uvodni izjavi 157 zgoraj, da ni predpostavljala, da stališča sodelujočega uvoznika predstavljajo stališča vseh uvoznikov. Vseeno so se informacije, ki jih je predložil edini sodelujoči uvoznik, preverile in ustrezno upoštevale. Na drugi strani CCPIT ni predložil nobenega dokaza niti utemeljenih informacij, ki bi nakazovali, da bi ohranitev ukrepov močno negativno vplivala na uvoznike. |
|
(161) |
Zato je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij in v odsotnosti kakršnih koli informacij ali dokazov o nasprotnem sklenila, da ohranitev ukrepov ne bi imela nobenega izrazitega negativnega vpliva na uvoznike v Unijo. |
4. Interes uporabnikov
|
(162) |
Vprašalniki so bili poslani 68 znanim uporabnikom. Štirje uporabniki, ki predstavljajo 3 % porabe v Uniji in 0,6 % uvoza iz LRK, so vrnili izpolnjen vprašalnik. |
|
(163) |
Stališča v celoti sodelujočih uporabnikov so razmeroma mešana. Dva uporabnika nasprotujeta nadaljevanju ukrepov s trditvijo, da ju protidampinške dajatve ovirajo pri kupovanju melamina iz LRK. En uporabnik je zavzel nevtralno stališče, ker ima melamin zelo majhen vpliv v njegovi strukturi stroškov. Četrti uporabnik je podprl ukrepe. Ta uporabnik je izrazil zaskrbljenost, da bi v primeru razveljavitve ukrepov kitajski proizvajalci znova preplavili trg Unije s poceni melaminom. Posledično bi se kratkoročno njegovi stroški zmanjšali, vendar bi bila lahko kmalu zatem industrija Unije uničena. Uporabnik bi tako postal odvisen od oskrbe iz Kitajske. |
|
(164) |
Preiskava je pokazala, da se uporabniki na splošno dobro spopadajo s pogoji na trgu, ki prevladujejo v primeru protidampinških ukrepov. Med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je povprečna stopnja dobička sodelujočih uporabnikov znašala 5,6 %, kar pomeni, da so uporabniki lahko dosegli zadovoljive stopnje dobička tudi z veljavnimi dajatvami. Poleg tega je trg Unije odprt trg, na katerem konkurirajo številni dobavitelji. Zato imajo lahko uporabniki, poleg proizvajalcev Unije in LRK, številne alternativne vire dobave in jih ne ogroža morebitno pomanjkanje oskrbe. |
|
(165) |
Po dokončnem razkritju je CCPIT trdil, da je podaljšanje ukrepov nepravično, saj je povzročilo povišanje cen melamina v času zmanjševanja stroškov surovin in je tako žrtvovalo dobičkonosnost uporabnikov in splošno konkurenčnost na trgu Unije v korist dobičkonosnosti industrije Unije. Zainteresirana stran se je v svoji predložitvi sklicevala na študijo inštituta iz Københavna (31) in različnih zadev STO, v katere je bila vključena EU, npr zadeva ES – Salmon. |
|
(166) |
V zvezi s pripombo glede povišanja cen se je Komisija sklicevala na uvodno izjavo 110 zgoraj. Kot je pojasnjeno, je do povišanja cen v zadevnem obdobju prišlo po obdobju zelo nizke, netrajnostne ravni cen v letu 2012. Po povišanju v letu 2013 se je raven cen dejansko znižala in po letu 2014 ostala stabilna. V vsakem primeru CCPIT ni predložil konkretnih informacij, ki bi dokazovale, da se je zaradi ukrepov položaj uporabnikov melamina tako poslabšal, da bi dopuščal sklep, da je ohranitev ukrepov v nasprotju z interesi Unije kot celote. V tem smislu se niti gospodarska študija niti zadeva STO, ki ju omenja zainteresirana stran, ne sklicuje izrecno na industrijo melamina. |
|
(167) |
Komisija je glede na navedeno in v odsotnosti nadaljnjih pripomb sklenila, da je dokazano, da ohranitev veljavnih ukrepov ne bi imela pomembnega negativnega učinka na položaj uporabnikov, ki bi odtehtal pozitiven učinek ukrepov na industrijo Unije. |
5. Sklep o interesu Unije
|
(168) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev ukrepov za uvoz melamina s poreklom iz LRK ni v interesu Unije. |
|
(169) |
Po dokončnem razkritju so vložniki, čeprav so se strinjali s sklepi Komisije glede interesa Unije, trdili, da glede na nizko raven sodelovanja in podpore ukrepom za večino sodelujočih zainteresiranih strani Komisiji ni bilo treba sprejeti obsežne določitve interesa Unije. Prav tako so trdili, da dejstvo, da je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povprečna stopnja dobička sodelujočih uporabnikov znašala 5,6 %, nepomembno. |
|
(170) |
Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Za namene preskusa interesa Unije mora Komisija opraviti celovito analizo vseh dejstev in premislekov, ki jih ima na voljo, ter oceniti vse različne zadevne interese, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Komisija mora tudi ustrezno utemeljiti svoje sklepe o interesu Unije kot celote. Zato so bile te trditve zavrnjene. |
H. RAZKRITJE
|
(171) |
Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je Komisija nameravala ohraniti obstoječe ukrepe proti Kitajski. Po navedenem obvestilu jim je bil odobren tudi rok za predložitev pripomb. Vloge in pripombe so bile ustrezno upoštevane, kadar je bilo to upravičeno. |
Dokončni ukrepi
|
(172) |
Iz zgornjega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba protidampinške ukrepe, ki veljajo za uvoz melamina s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 457/2011, ohraniti. |
|
(173) |
CCPIT je po zaslišanju trdil, da bi bilo podaljšanje protidampinških ukrepov v njihovi trenutni obliki nezakonito, saj v prvotni preiskavi dva kitajska proizvajalca izvoznika nista uspešno prestala preizkusa posamezne obravnave, kar velja za nezakonito v skladu z odločitvijo pritožbenega organa STO (32). CCPIT meni, da bi bilo treba za ti dve podjetji izračunati posamezne protidampinške stopnje, kar bi vplivalo tudi na višino preostale dajatve za državo. |
|
(174) |
V okviru pregleda zaradi izteka ukrepa ravni protidampinških ukrepov ni mogoče spremeniti. Poleg tega zadevni podjetji nista sodelovali v postopku in nista predložili podatkov, ki bi dopuščali izračun posameznih dampinških stopenj. Komisija je zato to trditev zavrnila. Zadevni podjetji pa vendarle lahko zahtevata vmesni pregled izračuna njunih dampinških stopenj na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe. |
|
(175) |
Odbor, ustanovljen na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni podal mnenja. |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN 2933 61 00, se uvede dokončna protidampinška dajatev.
2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo navedene družbe, je naslednja:
|
Podjetje |
Minimalna uvozna cena (v EUR/tono neto mase izdelka) |
Dajatev (v EUR/tono neto mase izdelka) |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Sichuan Golden-Elephant Sincerity Chemical Co., |
1 153 |
— |
A986 |
|
Holitech Technology Co. Ltd |
1 153 |
— |
A987 |
|
Henan Junhua Development Company, Ltd |
1 153 |
— |
A988 |
|
Vse druge družbe |
— |
415 |
A999 |
Za posamezne poimensko navedene proizvajalce je stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za izdelek iz odstavka 1, enaka razliki med minimalno uvozno ceno in neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve v vseh primerih, ko je slednja nižja od minimalne uvozne cene. Za te posamezne poimensko navedene proizvajalce se dajatev ne pobere, kadar je neto cena franko meja Unije pred plačilom dajatev enaka ali višja kot ustrezna minimalna uvozna cena.
Uporaba minimalne uvozne cene, ki je določena za navedene družbe, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami iz Priloge. Če tak račun ni predložen, se uporablja dajatev, ki velja za vse druge družbe.
3. Za posamezno imenovane proizvajalce in v primerih, ko se blago poškoduje pred sprostitvijo v prosti promet, ter se zato cena, ki je dejansko plačana ali plačljiva, sorazmerno razdeli za določitev carinske vrednosti v skladu s členom 131 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (33), se zgoraj določena minimalna uvozna cena zmanjša za odstotek, ki ustreza sorazmerni razdelitvi dejansko plačane ali plačljive cene. Plačljiva dajatev bo tako enaka razliki med znižano minimalno uvozno ceno in znižano neto ceno franko meja Unije pred carinjenjem.
Za vse ostale družbe ter v primerih, ko se blago pred sprostitvijo v prosti promet poškoduje in je zato dejansko plačana ali plačljiva cena pri določitvi carinske vrednosti sorazmerno razdeljena v skladu s členom 131 Uredbe (EU) 2015/2447, se znesek protidampinške dajatve, izračunan na podlagi odstavka 2, zmanjša za odstotek, ki ustreza sorazmerni razdelitvi dejansko plačane ali plačljive cene.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. junija 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 457/2011 z dne 10. maja 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 124, 13.5.2011, str. 2).
(3) Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 280, 25.8.2015, str. 6).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51). Ta uredba je bila razveljavljena in nadomeščena z osnovno uredbo.
(5) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 167, 11.5.2016, str. 7).
(6) CCPIT je bil nazadnje obravnavan kot zainteresirana stranka v pregledu zaradi izteka ukrepa v zvezi s silicijevo kovino (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1077 (UL L 179, 5.7.2016, str. 1) in prejo visoke trdnosti iz poliestra (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/325 (UL L 49, 25.2.2017, str. 6).
(7) Za naslavljanje potencialnih proizvajalcev iz primerljivih držav se je uporabila skrita kopija ali funkcija „Bcc“.
(8) To metodo je sprejelo Splošno sodišče v svoji sodbi z dne 16. decembra 2011, zadeva T-423/09, Dashiqiao v Council, ECLI:EU: T:2011:764, točke od 34 do 50.
Vir: podatki, ki so jih države članice sporočile Komisiji v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (zbirka podatkov na podlagi člena 14(6)).
Vir podatkov: Chemical Economic Handbook Report – Priloga 9 zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa. Leto 2013 je zadnje leto, zajeto v poročilu, v smislu dejanskih podatkov.
Vir: kitajska podatkovna zbirka o izvozu.
(12) V veljavi od junija 2015 (protidampinški ukrepi) in od avgusta 2015 (izravnalne dajatve) kot začasni ukrepi, 28. decembra 2015 pa sta bila oba ukrepa potrjena kot dokončna.
(13) In sicer 38 % oziroma 363 %.
(14) Borealis Agrolinz Melamine GmbH, OCI Nitrogen BV, Grupa Azoty Zaklady Azotowe Pulawy SA, BASF SE in S.C. Azomures S.A.
(15) Kot je navedeno v uvodni izjavi 4.
(16) Kot je opisano v uvodni izjavi 14.
(17) Kot poroča Eurostat: „ Upad dejavnosti v gradbeništvu v EU-28 je trajal dlje kot v industriji. Kljub občasnim krajšim obdobjem rasti je indeks za proizvodnjo v gradbenem sektorju padel z najvišje vrednosti februarja 2008 na najnižjo vrednost marca 2013, padanje je trajalo celih pet let in en mesec. V tem času se je proizvodnja v gradbeništvu zmanjšala za 26,1 %. Proizvodnja v gradbeništvu se je v naslednjih 13 mesecih povečala za skupaj 7,6 % ter je od takrat (april 2014) in do zadnjega obdobja, za katerega so na voljo podatki (april 2016), ostala razmeroma stabilna.“ http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=industry_and_construction_statistics_-_short-term_indicators&oldid_325746, dostopna 23.3.2017.
(18) Med prvotno preiskavo je uvoz iz LRK v povprečju znašal okrog 30 000 ton letno, izjema je bilo leto OP (2009), ki so ga že zaznamovale posledice gospodarske krize.
(19) Eurostat.
(20) Podatkovna zbirka iz člena 14(6).
(21) Ta kategorija večinoma vključuje takoimenovane druge države, ki zajemajo „države in ozemlja, ki v okviru trgovine s tretjimi državami niso opredeljene iz poslovnih ali vojaških razlogov.“ Vključuje tudi nekatere manjše količine uvoza iz številnih tretjih držav, kot so Malezija, Indonezija, Tajska, Mehika, Turčija itd.
(22) Z izjemo leta 2012, ko so bile cene industrije Unije tudi nižje, glej uvodno izjavo 109.
(23) Vir: Priročnik Chemical Economics Handbook – Melamine by IHS Chemical (priloga 9 zahtevka za pregled).
Priročnik HIS Chemical: Chemical Economics Handbook, Melamine – Priloga 9 zahtevka za pregled.
(25) Zbirka podatkov o kitajskem izvozu zagotavlja cene na ravni FOB, ki so bile prilagojene navzgor s povprečnimi stroški prevoza v Unijo ter s stroški po uvozu, da se pridobi približna cena Unije z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem.
(26) V skladu s priročnikom IHS Chemicals: Chemical Economics Handbook, Melamine: Povpraševanje v Turčiji narašča vse od leta 2010 in bo po ocenah leta 2018 doseglo okoli 56 000 ton. „Turčija porabi več kot 80 % celotne porabe melamina na Bližnjem vzhodu.“ – Priloga 9 zahtevka za pregled.
(27) Približna cena z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem, v Uniji 923 EUR/tono glede na ceno FOB na Kitajskem 810 EUR/tono.
(28) Ocena, po kateri 30 000 ton ustreza 11-odstotnemu padcu prodaje v Uniji in 8-odstotnemu padcu proizvodnje v primerjavi s številkami iz OPP, je dokaj skromna ocena glede na ocenjeno količino neizkoriščenih zmogljivosti (vsaj 500 000 ton) in količin, ki se bodo sprostile s trga ZDA (12 000 ton). V prvotni preiskavi je LRK v Unijo v povprečju vsako leto uvozila 30 000 ton melamina.
(29) V prvotni preiskavi je v obdobju preiskave LRK v Unijo uvozila 17 434 ton melamina (samo 9 500 ton več kot je količina v trenutnem obdobju preiskave v zvezi s pregledom) po povprečni ceni 896 EUR/tono, kar pomeni zmanjšanje stopnje dobička industrije Unije za 18 % v tistem času.
(30) Točnih številk zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti.
(31) National Agency for Enterprise and Construction, „Economic Assessment of the Community interest in EU Anti-dumping Cases“, avgust 2005, na voljo na: http://www.copenhageneconomics.com/Website/Publications/Antidumping.aspx?M=News&PID=2028&NewsID=328.
(32) WT/DS397/AB/RW, Poročilo pritožbenega organa z dne 18. januarja 2016, Evropske skupnosti – Dokončni protidampinški ukrepi za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla iz Kitajske – uporaba člena 21.5 DSU s strani Kitajske.
(33) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).
PRILOGA
Izjava, ki jo podpiše pooblaščena oseba subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1(2) v naslednji obliki:
|
1. |
Ime in položaj pooblaščene osebe subjekta, ki je izdal trgovinski račun. |
|
2. |
Naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina) melamina, prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in statutarni sedež družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem trgovinskem računu popolni in resnični. Datum in podpis“ |
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/87 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1172
z dne 30. junija 2017
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede kontrolnih ukrepov v zvezi s pridelovanjem konoplje
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti člena 58(4) in člena 62(2)(e) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Pravila za preverjanje vsebnosti Δ9 tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu: „vsebnost THC“) pri sortah konoplje so bila določena v členu 45 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (2) in v Prilogi k navedeni uredbi. Zdi se, da je primerno, da se navedena pravila vključijo v Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 639/2014 (3), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1155 (4). Zato bi bilo treba člen 45 Izvedbene Uredbe (EU) št. 809/2014 in Prilogo k navedeni uredbi črtati z učinkom od datuma začetka veljavnosti Delegirane uredbe (EU) 2017/1155. |
|
(2) |
Pravila za določitev sort konoplje in preverjanje vsebnosti THC temeljijo na predpostavki, da se konoplja kot glavna kmetijska rastlina prideluje spomladi, vendar niso popolnoma primerna za konopljo, ki se prideluje kot naknadni posevek. Zlasti pa je datum 30. junij kot zadnji rok za predložitev uradnih etiket semen, določen v členu 17(7) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, prezgoden za konopljo, ki se prideluje kot naknadni posevek. Ker se je ta metoda pridelave izkazala za primerno za industrijsko konopljo in je skladna z okoljskimi zahtevami, bi morale države članice imeti možnost določitve poznejšega datuma za konopljo, ki se prideluje kot naknadni posevek, vendar ne pozneje kot 1. septembra. |
|
(3) |
Izvedbeno uredbo (EU) št. 809/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(4) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izvedbena uredba (EU) št. 809/2014 se spremeni:
|
(1) |
v členu 17(7) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Če se setev opravi po končnem roku za predložitev zbirne vloge, se etikete z odstopanjem od točke (c) iz prvega pododstavka predložijo najpozneje do 30. junija. Vendar se za konopljo, ki se prideluje kot naknadni posevek, etikete predložijo do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 1. septembra. Kadar je treba etikete predložiti tudi drugim nacionalnim organom, lahko države članice določijo, da se navedene etikete vrnejo upravičencu potem, ko so bile predložene v skladu z navedeno točko. Vrnjene etikete se označijo kot uporabljene za vlogo.“; |
|
(2) |
člen 45 se črta; |
|
(3) |
Priloga se črta. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. junija 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 549.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L 227, 31.7.2014, str. 69).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L 181, 20.6.2014, str. 1).
(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1155 z dne 15. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 glede kontrolnih ukrepov v zvezi s pridelovanjem konoplje, nekaterih določb o plačilu za zeleno komponento, plačila za mlade kmete, ki imajo nadzor nad pravno osebo, izračuna zneska podpore na enoto v okviru prostovoljne vezane podpore, delov plačilnih pravic in določenih zahtev v zvezi z uradnimi obvestili glede sheme enotnega plačila na površino in prostovoljne vezane podpore ter o spremembi Priloge X k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 167, 30.6.2017, str. 1).
SKLEPI
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/89 |
SKLEP SVETA (EU) 2017/1173
z dne 26. junija 2017
o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v Skupnem odboru EGP glede spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode (proračunska vrstica 04 03 01 03)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 46 in 48 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) ter zlasti člena 1(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994. |
|
(2) |
V skladu s členom 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Protokol 31 k Sporazumu EGP. |
|
(3) |
Protokol 31 k Sporazumu EGP vsebuje posebne določbe o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode. |
|
(4) |
Primerno je, da pogodbenice Sporazuma EGP še naprej sodelujejo pri ukrepih Unije, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, v zvezi s prostim pretokom delavcev, uskladitvijo sistemov socialne varnosti in ukrepi, ki se nanašajo na migrante, vključno z migranti iz tretjih držav. |
|
(5) |
Protokol 31 k Sporazumu EGP bi bilo zato treba spremeniti, da se to razširjeno sodelovanje nadaljuje po 31. decembru 2016. |
|
(6) |
Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo zato temeljiti na priloženem osnutku sklepa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, priloženega k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 26. junija 2017
Za Svet
Predsednik
J. MIZZI
OSNUTEK
SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. …/2017
z dne …
o spremembi Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode
SKUPNI ODBOR EGP JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) ter zlasti členov 86 in 98 Sporazuma EGP,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Primerno je, da pogodbenice Sporazuma EGP še naprej sodelujejo pri ukrepih Unije, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, v zvezi s prostim pretokom delavcev, uskladitvijo sistemov socialne varnosti in ukrepi, ki se nanašajo na migrante, vključno z migranti iz tretjih držav. |
|
(2) |
Protokol 31 k Sporazumu EGP bi bilo zato treba spremeniti, da se to razširjeno sodelovanje omogoči od 1. januarja 2017 – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V odstavkih 5 in 13 člena 5 Protokola 31 k Sporazumu EGP se besedilo „in 2016“ nadomesti z „, 2016 in 2017“.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po predložitvi zadnjega uradnega obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (*1).
Uporablja se od 1. januarja 2017.
Člen 3
Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.
V Bruslju,
Za Skupni odbor EGP
Predsednik
Sekretarja Skupnega odbora EGP
(*1) [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/92 |
SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2017/1174
z dne 13. junija 2017
o podaljšanju mandata vodje misije SVOP Evropske unije v Nigru (EUCAP Sahel Niger) (EUCAP Sahel Niger/1/2017)
POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/392/SZVP z dne 16. julija 2012 o misiji SVOP Evropske unije v Nigru (EUCAP Sahel Niger) (1) in zlasti člena 9(1) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi Sklepa 2012/392/SZVP v skladu s členom 38 Pogodbe pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev v zvezi z izvajanjem političnega nadzora in strateškega vodenja misije SVOP Evropske unije v Nigru (EUCAP Sahel Niger), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije. |
|
(2) |
Svet je 18. julija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1172 (2) o podaljšanju mandata misije EUCAP Sahel Niger do 15. julija 2018. |
|
(3) |
PVO je 26. julija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1632 (3), s katerim je za vodjo misije EUCAP Sahel Niger za obdobje od 1. septembra 2016 do 15. julija 2017 imenoval Kirsi HENRIKSSON. |
|
(4) |
Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se mandat Kirsi HENRIKSSON kot vodje misije EUCAP Sahel Niger podaljša za obdobje od 16. julija 2017 do 15. julija 2018 – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Mandat Kirsi HENRIKSSON kot vodje misije EUCAP Sahel Niger se podaljša do 15. julija 2018.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 13. junija 2017
Za Politični in varnostni odbor
Predsednik
W. STEVENS
(1) UL L 187, 17.7.2012, str. 48.
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2016/1172 z dne 18. julija 2016 o spremembi Sklepa 2012/392/SZVP o misiji SVOP Evropske unije v Nigru (EUCAP Sahel Niger) (UL L 193, 19.7.2016, str. 106).
(3) Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2016/1632 z dne 26. julija 2016 o imenovanju vodje misije Evropske unije v okviru SVOP v Nigru (EUCAP Sahel Niger) (EUCAP Sahel Niger/1/2016) (UL L 243, 10.9.2016, str. 6).
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/93 |
SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2017/1175
z dne 26. junija 2017
o sprejetju prispevka tretje države za misijo Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) (EUTM RCA/3/2017)
POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2016/610 z dne 19. aprila 2016 o misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) (1),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Na podlagi člena 8(2) Sklepa (SZVP) 2016/610 je Svet pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO) za sprejetje ustreznih sklepov o sprejetju predlaganih prispevkov tretjih držav za EUTM RCA. |
|
(2) |
Glede na priporočilo poveljnika misije EU v zvezi s prispevkom Bosne in Hercegovine ter Vojaškega odbora Evropske unije bi bilo treba prispevek Bosne in Hercegovine sprejeti in šteti za znatnega. |
|
(3) |
V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Prispevek Bosne in Hercegovine za misijo Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) se sprejme in se šteje za znatnega.
2. Bosna in Hercegovina je oproščena finančnih prispevkov v proračun EUTM RCA.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 26. junija 2017
Za Politični in varnostni odbor
Predsednik
W. STEVENS
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/94 |
SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2017/1176
z dne 26. junija 2017
o imenovanju poveljnika sil misije EU v vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali) (EUTM MALI/1/2017)
POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 38 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/34/SZVP z dne 17. januarja 2013 o vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali) (1), in zlasti člena 5 Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je na podlagi člena 5(1) Sklepa 2013/34/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO), da v skladu s členom 38 Pogodbe o Evropski uniji sprejme ustrezne odločitve glede političnega nadzora in strateškega vodenja EUTM Mali, vključno s sklepi o imenovanju naslednjih poveljnikov misije EU. |
|
(2) |
PVO je 7. decembra 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/2352 (2), s katerim je za poveljnika misije EU za EUTM Mali imenoval brigadnega generala Petra DEVOGELAEREJA. |
|
(3) |
Sklep Sveta (EU) 2017/971 (3) je spremenil linijo poveljevanja EUTM Mali. Sklep (SZVP) 2016/2352 je bil zato razveljavljen in brigadni general Peter DEVOGELAERE je bil imenovan za poveljnika sil misije EU za EUTM Mali. |
|
(4) |
Belgija je 10. aprila 2017 predlagala imenovanje brigadnega generala Barta LAURENTA, ki bi na mestu poveljnika sil misije EU za EUTM Mali nasledil brigadnega generala Petra DEVOGELAEREJA. |
|
(5) |
Vojaški odbor EU je 29. maja 2017 priporočil, da PVO imenuje brigadnega generala Barta LAURENTA, ki bi na mestu poveljnika sil misije EU za EUTM Mali od 12. julija 2017 nasledil brigadnega generala Petra DEVOGELAEREJA. |
|
(6) |
V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Brigadni general Bart LAURENT se z 12. julijem 2017 imenuje za poveljnika sil misije EU v vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali).
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 26. junija 2017
Za Politični in varnostni odbor
Predsednik
W. STEVENS
(1) UL L 14, 18.1.2013, str. 19.
(2) Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2016/2352 z dne 7. decembra 2016 o imenovanju poveljnika misije EU v vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali), in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2016/939 (EUTM Mali/2/2016) (UL L 348, 21.12.2016, str. 25).
(3) Sklep Sveta (EU) 2017/971 z dne 8. junija 2017 o ureditvah za načrtovanje in izvajanje vojaških misij EU, v okviru SVOP, brez izvršilnih pooblastil ter o spremembi sklepov 2010/96/SZVP o vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju somalskih varnostnih sil, 2013/34/SZVP o vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali) in (SZVP) 2016/610 o misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) (UL L 146, 9.6.2017, str. 133).
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/96 |
SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2017/1177
z dne 26. junija 2017
o imenovanju poveljnika sil misije EU v misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) (EUTM RCA/2/2017)
POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 38 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2016/610 z dne 19. aprila 2016 o misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) (1) in zlasti člena 5 Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je na podlagi člena 5(1) Sklepa (SZVP) 2016/610 pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO), da v skladu s členom 38 Pogodbe o Evropski uniji sprejme ustrezne odločitve glede političnega nadzora in strateškega vodenja EUTM RCA, vključno s sklepi o imenovanju naslednjih poveljnikov misije EU. |
|
(2) |
PVO je 10. januarja 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/112 (2), s katerim je za poveljnika misije EU za EUTM RCA imenoval brigadnega generala Hermana RUYSA. |
|
(3) |
Sklep Sveta (EU) 2017/971 (3) je spremenil linijo poveljevanja EUTM RCA. Sklep (SZVP) 2017/112 je bil zato razveljavljen in brigadni general Herman RUYS je bil imenovan za poveljnika sil misije EU za EUTM RCA. |
|
(4) |
Vojaški odbor EU je 24. maja 2017 priporočil, da se odobri predlog Skupnega odbora Eurocorps o imenovanju brigadnega generala Fernanda GARCÍE BLÁZQUEZA, ki bi na mestu poveljnika sil misije EUTM RCA od 24. julija 2017 nasledil brigadnega generala Hermana RUYSA. |
|
(5) |
V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Brigadni general Fernando GARCÍA BLÁZQUEZ se s 24. julijem 2017 imenuje za poveljnika sil misije EU v misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA).
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 26. junija 2017
Za Politični in varnostni odbor
Predsednik
W. STEVENS
(1) UL L 104, 20.4.2016, str. 21.
(2) Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2017/112 z dne 10. januarja 2017 o imenovanju poveljnika misije EU v misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) (EUTM RCA/1/2017) (UL L 18, 24.1.2017, str. 47).
(3) Sklep Sveta (EU) 2017/971 z dne 8. junija 2017 o ureditvah za načrtovanje in izvajanje vojaških misij EU, v okviru SVOP, brez izvršilnih pooblastil ter o spremembi sklepov 2010/96/SZVP o vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju somalskih varnostnih sil, 2013/34/SZVP o vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali) in (SZVP) 2016/610 o misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) (UL L 146, 9.6.2017, str. 133).
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/98 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/1178
z dne 2. junija 2017
o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2016/2008 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z vozličastim dermatitisom v nekaterih državah članicah
(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 3624)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (3) ter zlasti člena 19(1)(a) in 3(a) ter člena 19(6) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (4), ter zlasti člena 4(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva 92/119/EGS določa splošne nadzorne ukrepe, ki se uporabijo v primeru izbruha nekaterih živalskih bolezni, vključno z vozličastim dermatitisom. Ti nadzorni ukrepi vključujejo vzpostavitev okuženih in ogroženih območij okoli okuženega gospodarstva ter zagotavljajo tudi cepljenje v izrednih razmerah v primeru izbruha vozličastega dermatitisa. |
|
(2) |
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2008 (5) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi s pojavom vozličastega dermatitisa v državah članicah ali njihovih delih, kot so navedeni v Prilogi I k navedenemu sklepu, vključno z minimalnimi zahtevami za programe cepljenja proti navedeni bolezni, ki jih Komisiji v odobritev predložijo države članice. |
|
(3) |
Člen 2 Izvedbenega sklepa (EU) 2016/2008 opredeljuje „okuženo območje“ kot del ozemlja države članice iz dela II Priloge I k navedenemu sklepu, ki vključuje območje, na katerem je bil potrjen vozličasti dermatitis, in kjer se cepljenje proti vozličastemu dermatitisu lahko izvaja po odobritvi programov cepljenja s strani Komisije. Člen 2 navedenega izvedbenega sklepa opredeljuje tudi „prosto območje s cepljenjem“ kot del ozemlja države članice iz dela I Priloge I k navedenemu sklepu, ki vključuje območja zunaj okuženih območij, kjer se cepljenje proti vozličastemu dermatitisu izvaja po odobritvi programov cepljenja s strani Komisije. |
|
(4) |
Člen 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2016/2008 določa omejitve glede odpreme goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu ter nekaterih živalskih proizvodov z območij iz Priloge I k navedenemu sklepu, da bi se zmanjšalo kakršno koli tveganje širjenja vozličastega dermatitisa. |
|
(5) |
Člen 7 Izvedbenega sklepa (EU) 2016/2008 določa odstopanja od omejitev iz člena 3 navedenega izvedbenega sklepa v zvezi z odpremo semena, jajčnih celic in zarodkov goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu z območij, navedenih kot prosta območja s cepljenjem v delu I Priloge I k navedenemu sklepu. |
|
(6) |
Ustrezno je razlikovati med stopnjami tveganja za širjenje vozličastega dermatitisa prek pošiljk semena, jajčnih celic in zarodkov, kadar se tak zarodni material odpremi s prostega območja s cepljenjem na drugo prosto območje s cepljenjem ali na okuženo območje, ki je v isti državi članici. Zato je treba vzpostaviti ločene pogoje, sorazmerne s tveganji, za odstopanja, ki se uporabljajo za take pošiljke, ki ostanejo v isti državi članici, če so taki pogoji uvedeni za varno odpremo takega zarodnega materiala znotraj prostega območja s cepljenjem ali okuženega območja, ki je v isti državi članici. Člen 7 Izvedbenega sklepa (EU) 2016/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(7) |
Dne 2. marca 2017 je Grčija poročala o novem izbruhu vozličastega dermatitisa v regionalni enoti Kerkyra (otoku v Jonskem morju na skrajnem severozahodu Grčije), iz katere do zdaj niso poročali o izbruhih vozličastega dermatitisa. Zaradi tega bi bilo treba razširiti okužena območja Grčije iz dela II Priloge I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2008 v povezavi z vozličastim dermatitisom, da bi se vključila regionalna enota Kerkyra. Del II Priloge I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(8) |
Dne 14. marca 2017 je Grčija obvestila Komisijo o svoji odločitvi, da bo povečala precepljenost proti vozličastemu dermatitisu v regijah Jonski otoki, Severni in Južni Egejski otoki ter Kreta, tj. na območjih, kjer se do zdaj vozličasti dermatitis ni pojavil, razen v regionalni enoti Kerkyra, kjer je bila bolezen potrjena 2. marca 2017, in v regionalni enoti Limnos, kjer je bolezen prisotna od leta 2015. Zato bi bilo treba navedene regije Grčije vključiti v prosta območja s cepljenjem, navedena v delu I Priloge I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2008. Del I Priloge I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(9) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Izvedbeni sklep (EU) 2016/2008 se spremeni:
|
(1) |
Člen 7 se nadomesti z naslednjim: „Člen 7 Odstopanja od prepovedi odpreme semena, jajčnih celic in zarodkov goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu z območij iz delov I in II Priloge I ter posebni pogoji za odpremo navedenih proizvodov znotraj območij iz dela I ali II v isti državi članici 1. Z odstopanjem od prepovedi iz točke (b) člena 3 lahko pristojni organ odobri odpremo semena, jajčnih celic in zarodkov goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu iz osemenjevalnih središč ali drugih obratov na območju iz dela I Priloge I na drugo območje iz dela I ali II Priloge I v drugi državi članici, če živali darovalke ter semena, jajčne celice in zarodki izpolnjujejo naslednje pogoje:
2. Z odstopanjem od prepovedi iz točke (b) člena 3 lahko pristojni organ odobri odpremo semena, jajčnih celic in zarodkov goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu iz osemenjevalnih središč ali drugih obratov na območju iz:
Odstopanje iz prvega pododstavka tega odstavka se uporablja pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(a), (b) in (c). 3. Z odstopanjem od prepovedi iz točke (b) člena 3 lahko pristojni organ odobri odpremo semena, jajčnih celic in zarodkov goveda in divjih prežvekovalcev v ujetništvu iz osemenjevalnih središč ali drugih obratov na območjih iz dela I Priloge I na katero koli območje v isti ali drugi državi članici ali v tretjo državo, če živali darovalke ter semena, jajčne celice in zarodki izpolnjujejo naslednje pogoje:
4. Če se semena, zarodki in jajčne celice, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 ali 3 tega člena, odpremijo v drugo državo članico ali tretjo državo, se k ustreznim zdravstvenim spričevalom za navedene živali doda naslednje besedilo, kot je določeno v Direktivah 88/407/EGS, 89/556/EGS ali v Odločbi 93/444/EGS: ‚…(Semena, jajčne celice in/ali zarodki, ustrezno označite) izpolnjujejo zahteve iz …(člena 7(1) ali 7(3), ustrezno označite) Izvedbenega sklepa (EU) 2016/2008 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z vozličastim dermatitisom v nekaterih državah članicah.‘ “ |
|
(2) |
Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu. |
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 2. junija 2017
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.
(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.
(3) UL L 62, 15.3.1993, str. 69.
(4) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.
(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2008 z dne 15. novembra 2016 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z vozličastim dermatitisom v nekaterih državah članicah (UL L 310, 17.11.2016, str. 51).
PRILOGA
Priloga I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2008 se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA I
DEL I
„Prosta območja s cepljenjem“
1. Hrvaška
Celotno ozemlje Hrvaške.
2. Bolgarija
|
A. |
Naslednji okraji v Bolgariji:
|
|
B. |
Naslednje občine v Bolgariji:
|
3. Grčija
Naslednje regije v Grčiji:
|
— |
regija Jonski otoki, razen regionalne enote Kerkyra, |
|
— |
regija Severni Egejski otoki, razen regionalne enote Limnos, |
|
— |
regija Južni Egejski otoki, |
|
— |
regija Kreta. |
DEL II
„Okužena območja“
1. Grčija
|
A. |
Naslednje regije v Grčiji:
|
|
B. |
Naslednje regionalne enote v Grčiji:
|
2. Bolgarija
Celotno ozemlje Bolgarije, razen območij iz dela I.
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
|
1.7.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 170/103 |
SKLEP št. 1/2017
z dne 16. junija 2017
skupnega odbora, ustanovljenega v okviru Sporazuma o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Kanado, o uvrstitvi organov za ugotavljanje skladnosti na seznam področne priloge o telekomunikacijski terminalski opremi, opremi informacijske tehnologije in radijskih oddajnikih [2017/1179]
SKUPNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Sporazuma o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Kanado ter zlasti členov VII in XI,
ob upoštevanju, da Skupni odbor odloča o uvrstitvi organov za ugotavljanje skladnosti na seznam v področni prilogi –
SKLENIL:
|
1. |
Organa za ugotavljanje skladnosti iz Dodatka A se dodata na seznam organov za ugotavljanje skladnosti v Dodatku 4 k področni prilogi o telekomunikacijski terminalski opremi, opremi informacijske tehnologije in radijskih oddajnikih. |
|
2. |
Pogodbenici sta se dogovorili o posebnih pristojnostih organov za ugotavljanje skladnosti iz Dodatka A v zvezi s popisom izdelkov in postopkov za ugotavljanje skladnosti ter bosta poskrbeli za njegovo urejanje. |
Ta sklep, sestavljen v dveh izvodih, podpišeta predstavnika Skupnega odbora, pooblaščena, da v imenu pogodbenic spreminjata dodatke k področni prilogi o telekomunikacijski terminalski opremi, opremi informacijske tehnologije in radijskih oddajnikih Sporazuma. Ta sklep začne veljati na dan zadnjega podpisa.
Podpisano v Ottawi, 30. maja 2017
Claude BEAUDOIN
V imenu Kanade
Podpisano v Bruslju, 16. junija 2017
Ignacio IRUARRIZAGA
V imenu Evropske unije
DODATEK A
Organa EU za ugotavljanje skladnosti, dodana na seznam organov za ugotavljanje skladnosti v Dodatku 4 k področni prilogi o telekomunikacijski terminalski opremi, opremi informacijske tehnologije in radijskih oddajnikih
|
(1) Dne 3. aprila 2017 se je ime podjetja AT4 wireless SAU spremenilo v DEKRA Testing & Certification SAU.