(1)

V skladu s členom 35(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o pogojevanju odobritve plačil z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje ter o postopku za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu: vsebnost THC) iz člena 32(6) navedene uredbe. Trenutno člen 9 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 (2) določa le obveznost uporabe semen sort iz skupnega kataloga sort poljščin in semen, certificiranih v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES (3). Pravila za določanje sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti THC, ki so zdaj določena v členu 45 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (4) in Prilogi k navedeni uredbi, bi bilo treba vključiti v člen 9 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014.

(2)

Pravila za določanje sort konoplje in preverjanje vsebnosti THC temeljijo na predpostavki, da se konoplja prideluje kot glavna kmetijska rastlina, vendar niso popolnoma primerna za konopljo, ki se prideluje kot naknadni posevek. Ker se je slednja pridelovalna metoda izkazala za primerno za industrijsko konopljo in združljivo z okoljskimi zahtevami, je utemeljeno prilagoditi obe določbi, da se bodo upoštevale značilnosti konoplje, ki se prideluje kot naknadni posevek. Zato je primerno navesti tudi opredelitev konoplje, ki se prideluje kot naknadni posevek.

(3)

Člen 24 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 določa zahteve za aktiviranje plačilnih pravic. Za preprečitev različnih razlag je ustrezno pojasniti, da se za namene člena 31(1)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013 tudi del plačilne pravice obravnava kot aktiviran v celoti. Vendar bi bilo treba izrecno navesti, da se plačilo izračuna na podlagi zadevnega dela upravičenega hektara.

(4)

Členi od 38 do 48 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 določajo pravila o dopolnitvi določb o standardnih praksah zelene komponente iz Uredbe (EU) št. 1307/2013. Na podlagi izkušenj, pridobljenih v prvem letu uporabe navedenih praks, je treba spremeniti nekatere vidike teh pravil, da se poenostavi izvajanje praks zelene komponente, kar bo koristilo kmetom in nacionalnim upravam, obenem pa se bo ohranil ali izboljšal vpliv na okolje in podnebje. Spremembe bi morale prispevati zlasti k obravnavi ukrepov, opredeljenih v sklepnih ugotovitvah Vmesnega pregleda strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ter omogočiti napredek pri obsegu kmetijskih površin, za katere se uporabljajo ukrepi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v skladu s skupno kmetijsko politiko (5).

(5)

V pravilih o izračunu deležev različnih kmetijskih rastlin za njihovo diverzifikacijo iz člena 40 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 obdobje diverzifikacije kmetijskih rastlin temelji na tradicionalnih pridelovalnih praksah v državah članicah. Ustrezno je, da se državam članicam omogoči določitev različnih obdobij na regionalni ali podregionalni ravni, da se tako upoštevajo različne možne podnebne razmere na ozemlju države članice. V nekaterih posebnih primerih, ko je na majhni površini veliko različnih kmetijskih rastlin, bi bilo treba omogočiti, da se prijavijo kot ena mešana kmetijska rastlina, s čimer bi se poenostavila prijava gojenih kmetijskih rastlin.

(6)

Kar zadeva zemljišče v prahi, je določitev obdobja iz člena 45(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014, v katerem ne bi smelo biti kmetijske proizvodnje, ključna za zagotovitev okoljske učinkovitosti takega zemljišča in preprečitev morebitne zamenjave z drugimi površinami, kot je travinje. Da bi se upoštevale različne kmetijske in podnebne razmere v Uniji, bi bilo treba državam članicam omogočiti določitev takih obdobij, da bi se kmetom omogočil ponovni začetek pridelovanja glavnih kmetijskih rastlin pred koncem leta. Vendar tako obdobje ne bi smelo biti krajše od šestih mesecev, da se izpolnijo cilji okoljske učinkovitosti in prepreči morebitna zamenjava z drugimi površinami.

(7)

Razlikovanje med različnimi krajinskimi značilnostmi iz člena 45(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 je razlog za negotovost kmetov pri prijavi površin z ekološkim pomenom. Za zmanjšanje te negotovosti, poenostavitev upravljanja sheme za organe držav članic in obravnavo kompleksnosti, s katero se soočajo kmetje pri prijavi površin z ekološkim pomenom, bi se morali žive meje in gozdnati pasovi iz točke (a) navedene določbe ter drevesa v vrsti iz točke (c) navedene določbe združiti v eno vrsto krajinskih značilnosti, da bi se zanje uporabljala le ena omejitev dimenzije. Poleg tega bi se morale iz enakih razlogov površine iz člena 45(4)(d) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 združiti v poljske goščave.

(8)

Čeprav so največje dimenzije krajinskih značilnosti potrebne za zagotovitev, da je površina pretežno kmetijska, kot je navedeno v uvodni izjavi 51 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014, velja tudi, da se na podlagi teh omejitev dimenzij ne bi smele izključiti značilnosti, ki presegajo te dimenzije, a so dragocene za biotsko raznovrstnost. Zato bi se morala površina, ki se lahko v skladu s členom 45(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 opredeli kot krajinska značilnosti, izračunati do največje dimenzije krajinske značilnosti.

(9)

Zaradi zelo ugodnega vpliva obrežnega rastlinja iz petega pododstavka člena 45(4) in (5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 na okolje je ustrezno določiti, da bi bilo treba pri izračunu površin z ekološkim pomenom upoštevati vse obrežno rastlinje.

(10)

Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 7 in 8 v zvezi s členom 45(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014, bi bilo treba robove polj iz točke (e) navedene določbe združiti z varovalnimi pasovi iz člena 45(5) navedene uredbe, poleg tega pa bi bilo treba za varovalne pasove in robove polj določiti eno omejitev dimenzij. Taka največja dimenzija za varovalne pasove in robove polj bi se morala nanašati na površino, ki se v skladu s členom 45(5) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 lahko obravnava kot varovalni pas in rob polja. Da se kmetom zagotovi čim večja prožnost, bi bilo treba opredelitev varovalnih pasov v skladu z GAEC 1, SMR 1 ali SMR 10, kot je navedeno v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), in robov polj, zaščitenih v skladu z GAEC 7, SMR 2 ali SMR 3, kot je navedeno v navedeni prilogi, dopolniti z drugimi varovalnimi pasovi in robovi polj, kar pomeni z vsemi vrstami pasov, ki v skladu s pravili o navzkrižni skladnosti niso zajete v teh dveh kategorijah.

(11)

V skladu z drugim pododstavkom člena 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se lahko krajinske značilnosti in varovalni pasovi, ki mejijo na orno zemljišče, štejejo za površino z ekološkim pomenom. Za zagotovitev čim ugodnejšega vpliva krajinskih značilnostih in varovalnih pasov iz člena 45(4) in (5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 na okolje ter spodbujanje varstva in ohranjanja dodatnih elementov bi bilo treba to določbo dopolniti s pravili, s katerimi bi se omogočila prožnost, pri čemer bi se upoštevali drugi okoljsko dragoceni elementi, ki so skladni z opredelitvijo teh vrst površin z ekološkim pomenom in ne mejijo na orno zemljišče kmetijskega gospodarstva. Če tak varovalni pas in rob polja ali krajinska značilnost meji na površino z ekološkim pomenom, ki neposredno meji na orno zemljišče kmetijskega gospodarstva, bi jo bilo torej treba prav tako obravnavati kot površino z ekološkim pomenom.

(12)

Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 7 in 8 v zvezi s členom 45(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014, bi se morale največje dimenzije, določene za pasove upravičenih hektarov ob gozdu iz člena 45(7) navedene uredbe, nanašati na površino, ki se lahko v skladu z navedeno določbo obravnava kot tak pas.

(13)

Ob upoštevanju določb točke (g) prvega pododstavka člena 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 je ustrezno pojasniti, da je določitev zahtev glede uporabe mineralnih gnojil in/ali fitofarmacevtskih sredstev pomembna le, če so taki vložki odobreni.

(14)

Sedanji rok za setev naknadnih posevkov in travne ruše iz člena 45(9) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 ni vedno prilagojen kmetijskim in podnebnim razmeram. Za boljše doseganje okoljskih ciljev te vrste površine z ekološkim pomenom je ustrezno, da se rok za setev naknadnih posevkov in travne ruše nadomesti z najkrajšim obdobjem, v katerem je treba vzdrževati površine pod naknadnimi posevki in travno rušo. Za zagotovitev potrebne prožnosti in upoštevanje sezonskih vremenskih razmer bi bilo treba državam članicam omogočiti, da navedeno obdobje določijo na najprimernejši geografski ravni. Vendar je trajnost naknadnih posevkov in travne ruše na tleh ključni dejavnik za zagotavljanje učinkovite absorpcije preostalih nitratov in talne odeje, ko se na površini ne prideluje glavna kmetijska rastlina, zato bi bilo treba najkrajše trajanje obdobja določiti na ravni Unije. Za zagotovitev skladnosti z razlago o opredelitvi pojma trava ali druge zelene krmne rastline iz člena 4(1)(i) Uredbe (EU) št. 1307/2013 bi bilo treba omogočiti tudi podsevke stročnic med glavno kmetijsko rastlino. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev usklajenosti med enakovrednimi praksami, ki so zajete v obveznosti in sheme certificiranja iz člena 43(3)(a) oziroma (b) Uredbe (EU) št. 1307/2013, uskladiti pravila o obravnavi naknadnih posevkov ali travne ruše kot površin z ekološkim pomenom.

(15)

Čeprav bi se morale kot splošno pravilo kot površine z ekološkim pomenom obravnavati le površine z nemešanimi vrstami kmetijskih rastlin, ki vežejo dušik, se pri tradicionalnih pridelovalnih praksah take kmetijske rastline pogosto kombinirajo z drugimi kmetijskimi rastlinami, zato je ustrezno, da se v skladu s členom 45(10) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 omogoči, da se tudi površine z mešanicami obravnavajo kot površine z ekološkim pomenom, če je zagotovljeno, da v takih mešanicah prevladujejo kmetijske rastline, ki vežejo dušik. Poleg tega je bilo na podlagi izkušenj, pridobljenih z uporabo prvega pododstavka člena 45(10) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014, ter ob upoštevanju izvajanja Direktive Sveta 91/676/EGS (7) in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (8) ugotovljeno, da je določanje posebnih pravil o lokaciji teh kmetijskih rastlin, ki vežejo dušik, odvečno. Namesto tega bi bilo treba državam članicam omogočiti, da po potrebi določijo dodatne pogoje za kmetijske rastline, ki vežejo dušik, ter tako okrepiti prizadevanja držav članic za obravnavo tveganja za izpiranje dušika v jeseni. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev usklajenosti med enakovrednimi praksami, ki so zajete v obveznosti in sheme certificiranja iz člena 43(3)(a) oziroma (b) Uredbe (EU) št. 1307/2013, uskladiti pravila o obravnavi površin s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik, kot površin z ekološkim pomenom.

(16)

Izkušnje, pridobljene pri uporabi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014, so pokazale, da je treba pri nekaterih določbah o vrstah površin z ekološkim pomenom podrobneje opredeliti zahtevo, da „ni proizvodnje“, vključno s pravili o košnji in paši, da se doseže cilj zagotavljanja biotske raznovrstnosti in zagotovi usklajenost z drugimi instrumenti skupne kmetijske politike. V zvezi z zahtevo, da „ni kmetijske proizvodnje“, ki se uporablja za vrste površin z ekološkim pomenom iz člena 45(2), člena 45(4)(e) ter člena 45(5) in (7) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014, bi bilo treba zlasti pojasniti, da bi se morala proizvodnja razumeti kot kmetijska dejavnost v smislu člena 4(1)(c)(i) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in ne v širšem smislu člena 4(1)(c)(ii) in (iii) navedene uredbe ter ne bi smela vplivati na pravila o minimalni talni odeji iz GAEC 4, kot so navedena v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1306/2013. Poleg tega bi bilo treba zlasti z olajševanjem opraševanja spodbujati ukrepe kmetov za zaščito in izboljšanje biotske raznovrstnosti, ki so namenjeni vzpostavitvi travne ruše in zajeti v kmetijsko-okoljsko-podnebno obveznost, s čimer bi se čim bolj povečal ugoden vpliv na okolje.

(17)

Tri glavne vrste površin, ki so jih kmetje v prvem letu izvajanja člena 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013 prijavili kot površine z ekološkim pomenom, so površine, ki so ali so lahko produktivne, in sicer zemljišče v prahi, naknadni posevki ali travna ruša in površine s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik, zato je verjetno, da se na površinah z ekološkim pomenom uporabljajo fitofarmacevtska sredstva. Zato je ustrezno, da se za zaščito in izboljšanje biotske raznovrstnosti v skladu s cilji „zelene komponente“ prepove uporaba fitofarmacevtskih sredstev na površinah z ekološkim pomenom, ki so ali so lahko produktivna, in sicer na zemljišču v prahi, pasovih upravičenih hektarov ob gozdu s proizvodnjo, naknadnih posevkih ali travnih rušah ter površinah s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik. Če naknadni posevki ali travna ruša nastanejo s podsevki trave ali stročnic med glavno kmetijsko rastlino, bi morala taka prepoved veljati od žetve glavne kmetijske rastline, da bi se zaradi sorazmernosti preprečile posledice za upravljanje glavne kmetijske rastline. Da se zagotovi usklajenost prepovedi z običajnimi kmetijskimi praksami in pravna varnost ter da kmetje in nacionalne uprave ne bi imeli upravnih težav, bi bilo treba določiti, da bi se morala prepoved pri podsevkih uporabljati vsaj najkrajše obdobje, ki je enako najkrajšemu obdobju, v katerem je treba vzdrževati površine pod naknadnimi posevki ali travno rušo, če nastanejo s setvijo mešanice vrst kmetijskih rastlin, ali do setve naslednje glavne kmetijske rastline.

(18)

Člen 49 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 določa pravila, v skladu s katerimi imajo pravne osebe dostop do plačila za mlade kmete iz člena 50(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri uporabi člena 49(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014, bi bilo treba dodatno pojasniti razlago zahteve iz točke (b) člena 50(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 glede obdobja, ko mora mladi kmet, ki ima učinkovit in dolgoročen nadzor nad pravno osebo, izpolnjevati zahtevo v zvezi s starostno mejo. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da mladi kmet ne sme biti starejši od 40 let v letu prve predložitve vloge v okviru sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino, ki jo predloži navedena pravna oseba, nad katero ima nadzor mladi kmet.

(19)

V skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 se znesek prostovoljne vezane podpore na enoto izračuna na podlagi razmerja med zneskom, določenim za financiranje zadevnega ukrepa, ter bodisi količinsko omejitvijo, določeno v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2), bodisi številom hektarov ali živali, upravičenih do podpore v zadevnem letu. Navedeno določbo bi bilo treba preoblikovati tako, da lahko države članice določijo znesek podpore na enoto v okviru razpona, ki ga določata navedeni vrednosti, če je število upravičenih enot manjše od količinske omejitve.

(20)

V skladu s členom 64(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 država članica, ki uporablja shemo enotnega plačila na površino v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 1307/2013, do 1. septembra vsakega leta uradno obvesti Komisijo o skupnem številu hektarov, ki jih kmetje prijavijo v okviru navedene sheme. Vendar se te informacije Komisiji vsako leto podrobneje sporočijo v skladu s členom 9(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014. Zato se lahko člen 64(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 črta.

(21)

Na podlagi izkušenj Komisije, pridobljenih pri upravljanju uradnih obvestil glede zelene komponente v skladu s členom 65 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014, bi bilo treba njihovo vsebino nekoliko prilagoditi, med drugim v zvezi z določbami o zeleni komponenti Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014, kakor so spremenjene s to uredbo.

(22)

V skladu s členom 67(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 države članice za vsak zadevni ukrep vezane podpore in za vsako specifično vrsto kmetovanja ali specifični kmetijski sektor Komisijo uradno obvestijo o skupnem številu upravičencev, znesku plačil, ki so bila dodeljena, ter o skupni površini in skupnem številu živali, za katere je bila plačana pomoč.

(23)

Države članice od leta vloge 2015 v skladu s členom 9(1) in (3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 za vsak ukrep prostovoljno vezane podpore sporočijo prijavljeno in ugotovljeno skupno število upravičencev in skupno površino ali skupno število živali. Poleg tega bo od leta vloge 2016 znesek plačil, ki so bila dodeljena za vsak ukrep vezane podpore, vključen med informacije, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (9). Zato bi bilo treba člen 67(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 črtati.

(24)

Delegirano uredbo (EU) št. 639/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(25)

Zaradi spremembe nekaterih določb Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 o vrstah površin z ekološkim pomenom je treba spremeniti Prilogo X k Uredbi (EU) št. 1307/2013, pri čemer je treba zlasti prilagoditi seznam vrst površin z ekološkim pomenom in po potrebi zadevne faktorje. V uvodni izjavi 45 Uredbe (EU) št. 1307/2013 je izpostavljeno, kako pomembno je, da so površine z ekološkim pomenom dosledno vzpostavljene. Zato je treba faktorje pretvorbe in utežne faktorje, ki se uporabljajo za enakovredne prakse, uskladiti s faktorji, ki se uporabljajo za podobne ali enake standardne prakse. Zaradi pravne varnosti in enakega obravnavanja kmetov bi bilo treba Prilogo X k Uredbi (EU) št. 1307/2013 ustrezno spremeniti.

(26)

Ta uredba bi morala začeti veljati tretji dan po objavi. Vendar iz obrazložitve člena 49(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 in preoblikovanja drugega pododstavka člena 53(2) navedene uredbe izhaja, kako so se navedene določbe razlagale od začetka uporabe navedene uredbe, zato je ustrezno, da se navedene spremembe uporabljajo retroaktivno. Ker nacionalni organi potrebujejo čas, da posodobijo obstoječa upravna orodja in kmete dovolj zgodaj vnaprej obvestijo o spremembah določb o zeleni komponenti iz te uredbe, bi se morale navedene spremembe uporabljati le za vloge za pomoč za koledarska leta od 1. januarja 2018. Vendar bi bilo treba državam članicam omogočiti, da jih uporabljajo za vloge za pomoč za koledarsko leto 2017, pri čemer je treba upoštevati, da bi morale biti morebitne odločitve v zvezi s tem s stališča kmetov dosledne. Določiti bi bilo treba obveznost uradnega obveščanja o posledičnih spremembah predhodnih obvestil za navedeno koledarsko leto –

(1)

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

(*1)  Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1)."

(*2)  Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74)."

(*3)  Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).“ "

(2)

V členu 24 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(3)

Člen 40 se spremeni:

(4)

Člen 45 se spremeni:

(5)

V členu 49(3) se doda naslednji pododstavek:

„Mladi kmet, ki ima učinkovit in dolgoročen nadzor nad pravno osebo v smislu točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, za namene člena 50(2)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013 ni starejši od 40 let v letu prve predložitve vloge v okviru sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino, ki jo predloži navedena pravna oseba, nad katero ima nadzor mladi kmet.“

(6)

V členu 53(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Letno plačilo je izraženo kot znesek podpore na enoto. Lahko je katera koli od naslednjih vrednosti ali, če površina ali število živali, upravičenih do podpore, ne presega površine ali števila živali, kot sta bila določena v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, znesek med njima:

(7)

V členu 64 se odstavek 5 črta.

(8)

Člen 65(1) se spremeni:

(9)

V členu 67 se odstavek 2 črta.

(10)

Doda se Priloga III, katere besedilo je vključeno v Prilogo I k tej uredbi.

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 25. novembra 2016. Podpis Sporazuma v imenu Evropske unije je bil odobren s Sklepom Sveta (EU) 2016/1995 (3), njegova sklenitev pa s Sklepom Sveta (EU) 2017/730 (4).

(2)

V skladu s pogoji Sporazuma mora Evropska unija dodeliti dodatnih 4 766 ton k sedanji dodelitvi za Brazilijo v okviru tarifne kvote EU „kosi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjeni“, tarifne številke 0207.14.10, 0207.14.50 in 0207.14.70, pri čemer se ohrani obstoječa tarifna stopnja v okviru kvote 0 %; poleg tega mora dodeliti dodatnih 610 ton k sedanji dodelitvi za Brazilijo v okviru tarifne kvote EU „kosi puranov, zamrznjeni“, tarifne številke 0207.27.10, 0207.27.20 in 0207.27.80, pri čemer se ohrani obstoječa tarifna stopnja v okviru kvote 0 %.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 1385/2007 (5) določa odprtje in upravljanje določenih tarifnih kvot EU za uvoz perutninskega mesa, vključno iz Brazilije. Primerno je spremeniti navedeno uredbo, da bi se upoštevale dodatne količine, dodeljene v okviru Sporazuma.

(4)

Za leto 2017 se dodatne količine perutninskega mesa izračunajo sorazmerno na podlagi dodatne letne količine v okviru Sporazuma in ob upoštevanju datuma začetka veljavnosti Sporazuma.

(5)

Sporazum začne veljati 30. junija 2017. Glede na to, da se kvote za perutninsko meso, ki jih zadeva Sporazum, upravljajo vsako četrtletje in da bi obdobje za predložitev zahtevkov za četrtletje, ki se začne 1. julija 2017, ob začetku veljavnosti Sporazuma poteklo, bi bilo treba dati na voljo dodatne količine v okviru Sporazuma za leto 2017 za zahtevke v podobdobju, ki se začne 1. oktobra 2017.

(6)

Od obdobja veljavnosti kvote, ki se začne 1. januarja 2018, bi morale biti na voljo celotne letne dodatne količine perutninskega mesa v okviru Sporazuma.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 določa (3) podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

Primerno je določiti skupne postopke in obrazce, s katerimi pristojni organi Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložijo informacije v zvezi s preiskavami, kaznimi in ukrepi iz člena 33 Uredbe (EU) št. 596/2014.

(2)

Da bi se olajšala komunikacija med pristojnimi organi in ESMA ter preprečile nepotrebne zamude ali neuspešna predložitev informacij, bi moral vsak pristojni organ določiti kontaktno točko posebej za namen predložitve zahtevanih informacij.

(3)

Za zagotovitev, da ESMA pravilno identificira in registrira vse zahtevane informacije o kaznih in ukrepih, ki jih naložijo pristojni organi, bi morali slednji zagotavljati podrobne in usklajene informacije z uporabo posebej za to namenjenih obrazcev.

(4)

Informacije o preiskavah, ki jih je treba predložiti ESMA, bi morale biti dosledne in primerljive, da bodo odražale dejanske preiskovalne dejavnosti, izvedene na podlagi uredbe o zlorabi trga v določenem letu. Zato bi morale informacije vključevati samo preiskave, s katerimi so se pristojni organi ukvarjali v referenčnem obdobju.

(5)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je ESMA predložila Komisiji.

(6)

ESMA ni opravila odprtih javnih posvetovanj o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, prav tako ni analizirala morebitnih povezanih stroškov in koristi uvedbe standardnih obrazcev in postopkov za zadevne pristojne organe, saj bi to bilo nesorazmerno glede na njihovo področje uporabe in učinek, pri čemer je upoštevala, da bi bili naslovniki izvedbenih tehničnih standardov le nacionalni pristojni organi držav članic in ne udeleženci na trgu.

(7)

ESMA je zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

(1)

Svet je na podlagi člena 5(1) Sklepa 2010/96/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO), da v skladu s členom 38 Pogodbe o Evropski uniji sprejme ustrezne odločitve glede političnega nadzora in strateškega vodenja vojaške misije Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju somalskih varnostnih sil (EUTM Somalia), vključno s sklepi o imenovanju naslednjih poveljnikov misije EU.

(2)

PVO je 15. marca 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/396 (2), s katerim je za poveljnika misije EU za EUTM Somalia imenoval brigadnega generala Maurizia MORENO.

(3)

Sklep Sveta (EU) 2017/971 (3) je spremenil linijo poveljevanja EUTM Somalia. Sklep (SZVP) 2016/396 je bil zato razveljavljen in brigadni general Maurizio MORENA je bil imenovan za poveljnika sil misije EU za EUTM Somalia.

(4)

Italija je 10. marca 2017 predlagala imenovanje polkovnika Pietra ADDISA, ki bi nasledil brigadnega generala Maurizia MORENO na mestu poveljnika sil misije EU za EUTM Somalia.

(5)

Vojaški odbor EU je 23. maja 2017 priporočil, da PVO imenuje polkovnika Pietra ADDISA, ki bi na mestu poveljnika sil misije EU za EUTM Somalia od 1. julija 2017 nasledil brigadnega generala Maurizia MORENO.

(6)

V skladu s členom 5 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/159 (2) določa postopke za predložitev vlog za nepovratna sredstva in zahtevkov za plačilo ter povezanih informacij glede nujnih ukrepov v zvezi s škodljivimi organizmi na rastlinah iz Uredbe (EU) št. 652/2014.

(2)

V skladu s členom 54 Uredbe (EU) št. 652/2014 se točka (d) člena 18(1) navedene uredbe uporablja od 1. januarja 2017. Da bi se stroški nadomestila zadevnim lastnikom za vrednost uničenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, za katere se uporabljajo ukrepi iz člena 18 navedene uredbe, vključili v ukrepe, predvidene v členu 1 Izvedbenega sklepa (EU) 2016/159, je treba navedeni sklep ustrezno spremeniti.

(3)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

prvi pododstavek člena 1 se nadomesti z naslednjim:

„Za dodelitev finančnega prispevka Unije države članice v roku dveh mesecev po uradni potrditvi navzočnosti škodljivega organizma iz člena 17 Uredbe (EU) št. 652/2014 predložijo predhodne informacije v zvezi z izbruhom škodljivega organizma. Navedene predhodne informacije se predložijo v elektronskem dokumentu, pripravljenem v skladu s predlogo iz Priloge I k temu sklepu. Uradna obvestila Komisiji, kot so opisana v členih 1 in 2 Izvedbenega sklepa 2014/917/EU, se štejejo za takšne predhodne informacije.“;

(2)

drugi pododstavek člena 1 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice najpozneje v šestih mesecih po uradni potrditvi navzočnosti škodljivega organizma Komisiji predložijo vlogo za nepovratna sredstva v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 652/2014, pri čemer uporabijo elektronski dokument, pripravljen v skladu s predlogama 1 in 2 iz Priloge II k temu sklepu.“;

(3)

v tretjem pododstavku člena 1 se vstavi naslednja točka:

(4)

peti pododstavek člena 1 se nadomesti z naslednjim:

„Vloge za nepovratna sredstva za ocenjene stroške, ki so nujni za izkoreninjenje in/ali zadrževanje škodljivega organizma, v zvezi s katerim je bila poslana vloga že v prejšnjih koledarskih letih, vsebujejo posodobljeni različici iz Priloge II (1 in 2) k temu sklepu.“;

(5)

v členu 2 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim ter vstavi se naslednja točka (c):

(6)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(7)

priloge I, II, III in IV se spremenijo v skladu s Prilogo k temu sklepu.

(1)

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen pri populacijah domačih in divjih prašičev ter lahko resno vpliva na donosnost prašičereje, kar povzroča motnje v trgovini znotraj Unije in izvozu v tretje države.

(2)

Pri izbruhu afriške prašičje kuge obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni razširi na druga gospodarstva s prašiči in divje prašiče. Zato se lahko s trgovino z živimi prašiči ali njihovimi proizvodi razširi tudi iz ene države članice v drugo državo članico in tretje države.

(3)

Direktiva Sveta 2002/60/ES (3) določa minimalne ukrepe, ki jih je treba izvajati v Uniji za nadzor afriške prašičje kuge. Po členu 15 Direktive 2002/60/ES se po potrditvi enega ali več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih vzpostavi okuženo območje.

(4)

Češka je obvestila Komisijo o trenutnem stanju glede afriške prašičje kuge na svojem ozemlju ter v skladu s členom 15 Direktive 2002/60/ES vzpostavila okuženo območje, na katerem se uporabljajo ukrepi iz člena 15 navedene direktive.

(5)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije v sodelovanju s Češko opredeliti območje v navedeni državi članici, okuženo z afriško prašičjo kugo.

(6)

Zato je treba do seje Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo v Prilogi k temu sklepu navesti okuženo območje na Češkem in določiti trajanje navedene regionalizacije.

(7)

Ta sklep se ponovno pregleda na naslednji seji Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –