(1)

Predlagana državljanska pobuda z naslovom „Ustavimo ekstremizem“ se nanaša na naslednje: „Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga zakonodajo, s katero bi preprečili negativne posledice ekstremizma, predvsem za notranji trg“.

(2)

Zastavljeni cilji predlagane državljanske pobude so: „Na podlagi predlaganih določb prava Unije bi morale države članice uporabljati: (1) pozitivne spodbude za zagotovitev, da se ekstremizem na notranjem trgu prepozna in izključi; (2) preglednost, da lahko vsi državljani in podjetja prepoznajo (finančno) podporo ekstremizmu; ter (3) delovnopravne in odškodninske določbe za učinkovit boj proti ekstremizmu na notranjem trgu.“

(3)

Pravni akti Unije za namen izvajanja Pogodb se lahko sprejmejo na podlagi člena 114 PDEU za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

(4)

Vendar je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča uporaba člena 114 PDEU upravičena le, če obstajajo razlike med zakoni in drugimi predpisi držav članic, ki lahko po svoji naravi ovirajo temeljne svoboščine in tako neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, medtem ko preprosta ugotovitev razlik med nacionalnimi predpisi ne zadostuje. Če je cilj ukrepa preprečitev nastanka prihodnjih ovir za trgovino zaradi razlik v nacionalnih zakonodajah, mora biti pojav teh ovir verjeten, namen zadevnega ukrepa pa mora biti njihova preprečitev.

(5)

Kar zadeva ukrepe na področju delovnega prava, je lahko člen 153 PDEU pravna podlaga za pravni akt Unije o določitvi določb o varstvu delavcev v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Podobno je lahko člen 19 PDEU podlaga za ukrepe, katerih namen je boj proti diskriminaciji, zlasti na podlagi rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, tudi na delovnem mestu.

(6)

Pogodba o Evropski uniji (PEU) krepi državljanstvo Unije in dodatno izboljšuje demokratično delovanje Unije, tako da med drugim določa, da ima vsak državljan Unije pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije v obliki evropske državljanske pobude.

(7)

V ta namen bi morali biti postopki in pogoji, potrebni za državljansko pobudo, jasni, preprosti, uporabniku prijazni in sorazmerni z naravo državljanske pobude, da bi spodbujali sodelovanje državljanov in naredili Unijo dostopnejšo.

(8)

Iz teh razlogov je primerno upoštevati, da predlagana državljanska pobuda očitno ni izvzeta iz okvira pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za izvajanje Pogodb, v skladu s členom 4(2)(b) Uredbe.

(9)

Predlagano državljansko pobudo z naslovom „Ustavimo ekstremizem“ bi bilo zato treba registrirati. Izjave o podpori tej predlagani državljanski pobudi bi bilo treba zbrati, v obsegu, v katerem se ta pobuda nanaša na predlog Komisije za pravne akte Unije, za namene izvajanja Pogodb v okviru uvodnih izjav 3 in 5 –

(1)

Potresi, kot so tisti, ki so se 24. avgusta ter 26. in 30 oktobra 2016 zgodili v Italiji, predstavljajo elementarno nesrečo v smislu poglavja XVII oddelka C Uredbe (ES) št. 1186/2009; zato je utemeljeno dovoliti dajatve prost uvoz blaga, ki izpolnjuje zahteve iz členov 74 do 80 navedene uredbe.

(2)

Italijanska republika bi morala Komisijo obvestiti o vrsti in količinah različnega blaga, ki je bilo uvoženo brez dajatev v korist žrtev potresov, ki so se leta 2016 zgodili v Italiji, organizacijah, ki jih je odobrila za razdeljevanje ali dajanje na voljo tega blaga, ter ukrepih, sprejetih za preprečevanje uporabe blaga za namene, ki ne spadajo v pomoč pri elementarnih nesrečah za navedene žrtve.

(3)

Oprostitev carin bi bilo treba odobriti za uvoz od datuma prvega potresa.

(4)

Posvet z drugimi državami članicami v skladu s členom 76 Uredbe (ES) št. 1186/2009 je bil opravljen –

(a)

seznam odobrenih organizacij iz člena 1(1);

(b)

informacije o vrsti in količinah različnega blaga, uvoženega brez dajatev na podlagi člena 1;

(c)

ukrepe, ki so bili sprejeti za zagotovitev skladnosti s členi 78, 79 in 80 Uredbe (ES) št. 1186/2009 glede blaga, ki sodi v okvir tega sklepa.