10.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 148/3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/980

z dne 7. junija 2017

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardnimi obrazci, predlogami in postopki za sodelovanje pri dejavnostih nadzora, preverjanju na kraju samem in preiskavah ter za izmenjavo informacij med pristojnimi organi v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) ter zlasti členov 80(4) in 81(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2014/65/EU določa obveznosti sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi. V okviru teh postopkov lahko pristojni organ zahteva sodelovanje pristojnega organa druge države članice pri preverjanju na kraju samem ali preiskavi.

(2)

Za zagotovitev, da lahko pristojni organi učinkovito in pravočasno sodelujejo ter izmenjujejo informacije za namene Direktive 2014/65/EU ter si zagotavljajo polno medsebojno pomoč, je primerno določiti postopke ter predloge in obrazce, ki jih pristojni organi uporabljajo za takšno sodelovanje in izmenjavo informacij, vključno s predložitvijo prošenj za sodelovanje ali izmenjavo informacij, potrditvijo prejema in odgovori na takšne prošnje.

(3)

Da bi zagotovili, da organi prejemniki prošnje za sodelovanje ali informacije učinkovito in hitro obdelajo, bi morali biti v vsaki prošnji jasno navedeni razlogi za prošnjo za sodelovanje ali izmenjavo informacij. Poleg uporabe predlog in obrazcev prošenj za sodelovanje ali prošenj za informacije ter odgovorov na takšne prošnje, bi postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij morali omogočati in olajševati komunikacijo, posvetovanje in sodelovanje med organom vložnikom in organom prejemnikom v celotnem postopku.

(4)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(5)	Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je potrebno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Direktive 2014/65/EU uporabljajo od istega datuma.

(6)	Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložil Komisiji.

(7)

ESMA ni opravila odprtih javnih posvetovanj o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, prav tako ni analizirala morebitnih povezanih stroškov in koristi uvedbe standardnih obrazcev, predlog in postopkov, ki jih uporabljajo zadevni pristojni organi, saj bi bilo to nesorazmerno glede na področje uporabe in učinek, pri čemer je upoštevala, da bi bili naslovniki izvedbenih tehničnih standardov le nacionalni pristojni organi držav članic in ne udeleženci trga.

(8)	ESMA je zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Kontaktne točke

1. Pristojni organi določijo kontaktne točke za pošiljanje prošenj za sodelovanje ali izmenjavo informacij v skladu s členom 80 oziroma 81 Direktive 2014/65/EU. Podatke o kontaktnih točkah objavijo na svojih spletnih straneh.

2. Pristojni organi podatke o svojih kontaktnih točkah sporočijo ESMA. ESMA za namene uporabe s strani pristojnih organov vodi in posodablja seznam kontaktnih točk, določenih v skladu z odstavkom 1.

Člen 2

Prošnje za sodelovanje ali izmenjavo informacij

1. Organ prejemnik vloži prošnjo za sodelovanje ali izmenjavo informacij v papirni ali elektronski obliki z uporabo obrazca iz Priloge I. Naslovi jo na kontaktno točko organa prejemnika.

2. V nujnih primerih lahko organ vložnik vloži prošnjo za sodelovanje ali izmenjavo informacij ustno, če se prošnja naknadno pisno potrdi v razumnem roku, razen če se organ prejemnik strinja s kakšnim drugim načinom.

3. Organ vložnik lahko prošnji priloži vse dokumente ali podporno gradivo, ki so potrebni za utemeljitev prošnje.

Člen 3

Potrditev prejema

Ko kontaktna točka organa prejemnika prejme prošnjo za sodelovanje ali izmenjavo informacij, navedeni organ v desetih delovnih dneh pošlje potrditev prejema organu vložniku z uporabo obrazca iz Priloge II.

Člen 4

Odgovor na prošnjo za sodelovanje ali izmenjavo informacij

1. Organ prejemnik odgovori na prošnjo za sodelovanje ali izmenjavo informacij v papirni ali elektronski obliki z uporabo obrazca iz Priloge III. Odgovor se naslovi na kontaktno točko organa vložnika, razen če ta določi drugače.

2. Organ prejemnik se odzove na prošnje za sodelovanje ali izmenjavo informacij na način, ki zagotavlja, da se vsi regulativni ukrepi izvedejo brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer upošteva kompleksnost prošnje in potrebo po vključitvi tretjih strani ali drugega organa.

Člen 5

Postopki za pošiljanje in obravnavo prošnje za sodelovanje ali izmenjavo informacij

1. Organ vložnik in organ prejemnik se obveščata v zvezi s prošnjo za sodelovanje ali izmenjavo informacij v papirni ali elektronski obliki, odvisno od tega, kaj je hitreje, pri čemer ustrezno upoštevata zaupnost, čas korespondence, obseg gradiva, ki ga je treba posredovati, in kako preprosto lahko organ vložnik dostopa do informacij. Organ vložnik zlasti nemudoma odgovori na zahteve organa prejemnika po pojasnilih.

2. Organ prejemnik obvesti vložnika, kadar predvideva zamudo, daljšo od pet delovnih dni po predvidenem datumu za odgovor, navedenem v potrditvi prejema.

3. Kadar je organ vložnik prošnjo označil kot nujno, se organ prejemnik in organ vložnik dogovorita o pogostosti, s katero bo organ prejemnik obveščal vložnika o obravnavi prošnje in predvidenem datumu odgovora.

4. Organ prejemnik in organ vložnik sodelujeta, da razrešita vse težave, do katerih lahko pride pri obravnavi prošnje.

Člen 6

Postopek za prošnje za pridobitev izjave od osebe

1. Če organ vložnik v svojo prošnjo vključi pridobitev izjave od kogar koli, organ prejemnik in organ vložnik ob upoštevanju obstoječih pravnih omejitev ali ovir ter vseh razlik v postopkovnih zahtevah ocenita in upoštevata:

(a)	pravice osebe ali oseb, od katerih je treba pridobiti izjavo;

(b)	vlogo uslužbencev organa prejemnika in organa vložnika pri pridobivanju izjave;

(c)	ali ima oseba, od katere je treba pridobiti izjavo, pravico do pomoči pravnega zastopnika ter v tem primeru obseg zastopnikove pomoči med pridobivanjem izjave, vključno v zvezi z vsemi zapisi ali poročili o izjavi;

(d)	ali se izjava da prostovoljno ali obvezno, kadar obstaja to razlikovanje;

(e)	ali je na podlagi informacij, ki so na voljo v trenutku prošnje, oseba, od katere je treba pridobiti izjavo, priča ali oseba, proti kateri se vodi preiskava;

(f)	ali bi se na podlagi informacij, ki so na voljo v trenutku prošnje, izjava lahko ali se namerava uporabiti v kazenskem postopku;

(g)	dopustnost izjave v jurisdikciji organa vložnika;

(h)	zapis izjave in veljavne postopke, vključno s tem, ali gre za hkratni ali pisni povzetek zapisnika ali za zvočni ali avdiovizualni posnetek;

(i)	postopke za certificiranje ali potrjevanje izjave s strani oseb, ki podajo izjavo, vključno s tem, ali takšno certificiranje ali potrjevanje poteka po pridobitvi izjave.

2. Organ prejemnik in organ vložnik zagotovita, da so vzpostavljene ureditve, da lahko njuni uslužbenci ravnajo učinkovito, vključno z ureditvami, ki njunim uslužbencem zagotavljajo, da se dogovorijo o vseh dodatnih informacijah, ki so morda potrebne, kar vključuje:

(a)	načrtovanje datumov;

(b)	seznam vprašanj, ki se postavijo osebi, od katere se pridobi izjava, in njegov pregled;

(c)	organizacijo potovanj, vključno z zagotavljanjem, da se lahko organ prejemnik in organ vložnik srečata in razpravljata o zadevi pred pridobivanjem izjave;

(d)	ureditve prevajanja.

Člen 7

Postopek za prošnje za preverjanje na kraju samem ali preiskavo

1. Kadar gre za prošnjo za opravljanje preverjanja na kraju samem ali preiskave, se organ vložnik in organ prejemnik posvetujeta o najboljšem načinu, kako ugoditi prošnji za sodelovanje ob upoštevanju točk (a), (b) in (c) člena 80(1) Direktive 2014/65/EU, vključno z upravičenostjo opravljanja skupnega preverjanja na kraju samem ali skupne preiskave.

Pri odločanju o najboljšem načinu za ugoditev prošnji za sodelovanje organ vložnik in organ prejemnik upoštevata vsaj naslednje:

(a)	vsebino vsake prošnje za sodelovanje, prejete od organa vložnika, vključno z vsemi predlogi o primernosti izvedbe skupne preiskave ali preverjanja na kraju samem;

(b)	ali organa opravljata ločene poizvedbe o zadevi s čezmejnimi posledicami ter ali bi bila primernejša obravnava zadeve v okviru sodelovanja;

(c)	pravni in regulativni okvir v vsaki od njunih jurisdikcij, pri čemer se zagotovi, da oba organa dobro razumeta morebitne ovire in pravne omejitve svojega ravnanja in vseh postopkov, ki lahko sledijo, vključno z vsemi vprašanji, povezanimi z načelom prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari;

(d)	upravljanje in usmerjanje, potrebno za preiskavo ali preverjanje na kraju samem;

(e)	razporeditev virov in imenovanje uslužbencev, odgovornih za izvedbo preiskave ali preverjanj na kraju samem;

(f)	možnost vzpostavitve skupnega akcijskega načrta in časovnega načrta dela vsakega organa;

(g)	določitev ukrepov, ki jih morata skupaj ali ločeno sprejeti oba organa;

(h)	vzajemno izmenjavo zbranih informacij in poročanje o rezultatih posameznih sprejetih ukrepov;

(i)	druga vprašanja, ki so specifična za primer.

2. Kadar organ prejemnik sam izvaja preverjanje ali preiskavo, vložnika obvešča o napredku navedenih dejavnosti in pravočasno predloži svoje ugotovitve.

3. Kadar se organ vložnik in organ prejemnik odločita, da bosta opravila skupno preiskavo ali skupno preverjanje na kraju samem:

(a)	vzpostavita stalen dialog za koordinacijo postopka zbiranja informacij in ugotavljanja dejstev;

(b)	tesno sodelujeta pri izvajanju skupne preiskave ali skupnega preverjanja na kraju samem;

(c)	določita posebne pravne določbe, ki so predmet preiskave ali preverjanja na kraju samem;

(d)

kadar je ustrezno, se dogovorita vsaj o naslednjem:

(i)	pripravi skupnega akcijskega načrta, v katerem so določene vsebina, narava in časovna razporeditev ukrepov, ki jih je treba sprejeti, vključno z razporeditvijo odgovornosti za rezultate dela in upoštevanjem posameznih prednostnih nalog vsakega organa;

(ii)	ugotavljanju in oceni vseh pravnih omejitev ali ovir ter vseh razlik v postopkih v zvezi s preiskovalnimi ali izvršilnimi ukrepi ali kakršnimi koli drugimi postopki, vključno s pravicami vseh oseb, proti kateri se vodi preiskava;

(iii)

ugotavljanju in oceni specifičnega varovanja poklicne skrivnosti odvetnikov, ki lahko vplivajo na preiskovalne postopke ter na izvršilne postopke, vključno s samoobtožbo;

(iv)	strategiji za stike z javnostjo in mediji;

(v)	načrtovani uporabi izmenjanih informacij.

Člen 8

Nezahtevana izmenjava informacij

1. Kadar ima pristojni organ informacije, za katere meni, da bi drugemu pristojnemu organu pomagale pri izvajanju njegovih dejavnosti v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3), navedene informacije v papirni ali elektronski obliki posreduje kontaktni točki drugega pristojnega organa.

2. Če pristojni organ, ki pošilja informacije meni, da bi bilo treba informacije nujno poslati, lahko informacije z odstopanjem od odstavka 1 najprej sporoči ustno, če je naknadni prenos informacij opravljen pisno v razumnem roku, razen če se organ prejemnik strinja s kakšnim drugim načinom.

3. Organ, ki informacij ne pošilja na zahtevo, to stori z uporabo obrazca iz Priloge III, pri čemer navede zlasti vprašanja, ki so povezana z zaupnostjo informacij.

Člen 9

Zahteva po obveščanju pristojnih organov

1. Kadar se v skladu s členom 80(1) Direktive 2014/65/EU pristojni organ reguliranega trga obrne neposredno na investicijska podjetja, ki so oddaljeni člani ali udeleženci reguliranega trga, pristojni organ matične države članice oddaljenega člana ali udeleženca obvesti v pisni ali elektronski obliki z uporabo obrazca iz Priloge IV k tej uredbi takoj, ko je stopil v stik z oddaljenim članom ali udeležencem, razen če se je matična država članica oddaljenega člana ali udeleženca predhodno pisno strinjala z obveščanjem prek drugih sredstev komunikacije.

2. Če je razlog za kontaktiranje oddaljenega člana ali udeleženca reguliranega trga nujen, lahko pristojni organ reguliranega trga zaradi upravičenih razlogov obvestilo posreduje ustno, če je se prošnja naknadno pisno potrdi v razumnem časovnem roku, razen če se organ prejemnik strinja s kakšnim drugim načinom.

Člen 10

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

PRILOGA I

Obrazec za prošnjo za sodelovanje ali izmenjavo informacij

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA II

Obrazec za potrditev prejema

Besedilo slike

PRILOGA III

Obrazec za odgovor na prošnjo za sodelovanje ali izmenjavo informacij

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA IV

Obrazec za obvestilo za neposredno kontaktiranje oddaljenega člana ali udeleženca reguliranega trga

Besedilo slike

10.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 148/16

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/981

z dne 7. junija 2017

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardnimi obrazci, predlogami in postopki za posvetovanje z drugimi pristojnimi organi pred izdajo dovoljenja v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V členu 84 Direktive 2014/65/EU je določeno, da je pred izdajo dovoljenja v skladu s členom 7 navedene direktive potrebno posvetovanje s pristojnimi organi. V Direktivi 2014/65/EU je določeno tudi, da je treba oblikovati standardne obrazce, predloge in postopke za tako posvetovanje.

(2)	Da bi se olajšala komunikacija med pristojnimi organi, bi morali ti določiti posebno kontaktno točko, namenjeno komunikaciji pred izdajo dovoljenja.

(3)	Za zagotovitev, da se lahko pristojni organi pred izdajo dovoljenja učinkovito in pravočasno posvetujejo, je treba določiti postopke za prošnje za posvetovanje, potrditve prejema in odgovore na prošnje za posvetovanje.

(4)	Standardni obrazci, predloge in postopki bi morali omogočati, da izmenjane ali posredovane informacije ostanejo zaupne v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ter da se spoštujejo predpisi iz zakonodaje Unije o obdelavi osebnih podatkov in prenosu takih podatkov.

(5)	Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(6)	Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložil Komisiji.

(7)

ESMA ni opravila odprtih javnih posvetovanj o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, prav tako ni analizirala morebitnih povezanih stroškov in koristi uvedbe standardnih obrazcev in postopkov za zadevne pristojne organe, saj bi bilo to nesorazmerno glede na njihovo področje uporabe in učinek, pri čemer je upoštevala, da bi bili naslovniki izvedbenih tehničnih standardov le nacionalni pristojni organi držav članic in ne udeleženci trga.

(8)	ESMA je zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Kontaktne točke

1. Pristojni organi določijo kontaktne točke za komunikacijo v skladu s to uredbo in informacije o kontaktnih točkah objavijo na svojih spletnih straneh.

2. Pristojni organi informacije o svojih kontaktnih točkah pošljejo Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA). ESMA vodi aktualen seznam kontaktnih točk za uporabo s strani pristojnih organov in ga objavi na svoji spletni strani.

Člen 2

Prošnja za posvetovanje

1. Pristojni organ vložnik vloži prošnjo v papirni ali elektronski obliki prek kontaktne točke pristojnega organa, s katerim se želi posvetovati.

2. Pristojni organ vložnik vloži prošnjo tako, da izpolni obrazec iz Priloge I. Pristojni organ vložnik lahko prošnji za posvetovanje priloži vse dokumente ali podporno gradivo, ki so potrebni za utemeljitev prošnje.

Člen 3

Potrditev prejema

Pristojni organ prejemnik v petih delovnih dneh od prejema prošnje za posvetovanje pošlje potrditev prejema z uporabo obrazca iz Priloge II, ki ga naslovi na kontaktno točko pristojnega organa vložnika.

Člen 4

Odgovor na prošnjo za posvetovanje

1. Pristojni organ prejemnik na prošnjo za posvetovanje odgovori v papirni ali elektronski obliki. Odgovor se naslovi na kontaktno točko pristojnega organa vložnika, razen če ta določi drugače.

2. Pristojni organ prejemnik obvesti vložnika o morebitnih pojasnilih, ki jih potrebuje v zvezi z zahtevanimi informacijami.

3. Pristojni organ prejemnik pristojnemu organu vložniku čim prej in najpozneje v 60 delovnih dneh od prejema prošnje za posvetovanje z uporabo obrazca iz Priloge III zagotovi naslednje informacije:

(a)	informacije, zahtevane v prošnji za posvetovanje, in vsa mnenja ali pridržke glede izdaje dovoljenja;

(b)	vse druge bistvene informacije, ki bi lahko vplivale na izdajo dovoljenja.

4. Če pristojni organ prejemnik meni, da verjetno ne bo mogel spoštovati roka iz odstavka 3, o tem nemudoma obvesti vložnika ter pri tem navede razloge za zamudo in predvideni datum, ko bo predložil odgovor. Prav tako redno zagotavlja informacije o napredku pri pripravi odgovora.

5. Če pristojni organ prejemnik ne more spoštovati roka iz odstavka 3 tega člena, predloži informacije na način, ki zagotavlja, da se morebitni ukrepi lahko izvedejo hitro, pri čemer se spoštuje rok iz člena 7(3) Direktive 2014/65/EU.

Člen 5

Postopki za posvetovanje

1. Pristojna organa se obveščata v zvezi s prošnjo o posvetovanju in povezanim odgovorom na najhitrejšega od načinov iz členov 2(1) in 4(1), pri čemer ustrezno upoštevata zaupnost, čas korespondence, obseg gradiva, ki ga je treba zagotoviti, in kako preprosto lahko pristojni organ vložnik dostopa do informacij. Pristojni organ vložnik zlasti nemudoma odgovori na vse zahteve po pojasnilih pristojnega organa prejemnika.

2. Če zahtevane informacije poseduje ali bi jih lahko posedoval pristojni organ države članice, ki ni pristojni organ iste države članice, ki je prejel prošnjo, pristojni organ prejemnik nemudoma pridobi informacije od tega drugega pristojnega organa in jih posreduje pristojnemu organu vložniku v skladu s členom 4.

3. Pristojna organa sodelujeta, da razrešita vse težave, do katerih lahko pride pri obravnavi prošnje.

4. Če se med postopkom za izdajo ali zavrnitev dovoljenja pojavijo nove informacije ali potreba po novih informacijah, pristojna organa sodelujeta in zagotovita, da se izmenjajo vse relevantne informacije. Za ta namen se uporabljata obrazca iz prilog I in II.

5. Z odstopanjem od členov 2(1) in 4(1) lahko pristojni organ vložnik, ki vloži prošnjo za posvetovanje manj kot 30 delovnih dni pred koncem obdobja za oceno zahtevka za izdajo dovoljenja, to stori ustno, če je naknadna potrditev prošnje za posvetovanje pisna, razen če se pristojni organ prejemnik strinja s kakšnim drugim načinom.

Člen 6

Uporaba informacij

1. Če se informacije, ki jih zagotovi pristojni organ prejemnik, reproducirajo v odgovoru pristojnega organa vložnika na zahtevek za izdajo dovoljenja, ta o tem obvesti prejemnika, preden obvesti prosilca.

2. V primeru zahteve po razkritju informacij, ki jo pristojni organ prejme od nekega drugega pristojnega organa, pristojni organ, ki prejme zahtevo, pred razkritjem informacij o tem obvesti drugi pristojni organ in uveljavlja ustrezne zakonske izjeme ter privilegije v zvezi s temi informacijami, ki so mu na voljo.

Člen 7

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

PRILOGA I

Obrazec za prošnjo za posvetovanje

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA II

Obrazec za potrditev prejema prošnje za posvetovanje

Besedilo slike

PRILOGA III

Obrazec za odgovor na prošnjo za posvetovanje

Besedilo slike

Besedilo slike

10.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 148/27

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/983

z dne 9. junija 2017

o spremembi prilog III in V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za triciklazol v ali na nekaterih proizvodih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) in zlasti člena 14(1)(a), člena 17, člena 18(1)(b) in člena 49(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za triciklazol so bile določene v delu A Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005. Vse MRL razen za riž so določene v višini meje določljivosti.

(2)

Nevključitev triciklazola v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS je bila določena v Odločbi Komisije 2008/770/ES (2). Po predložitvi novega zahtevka v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ta aktivna snov ni bila odobrena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1826 (4). Vse obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov triciklazol, so bile preklicane. Zato je primerno črtati MRL za riž, določeno za to snov v Prilogi III v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 396/2005 v povezavi s členom 14(1)(a) Uredbe.

(3)

Glede na neodobritev aktivne snovi triciklazol bi bilo treba MRL za to snov določiti v višini meje določljivosti v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 396/2005. Za aktivne snovi, za katere bi bilo treba vse MRL znižati do ustrezne meje določljivosti, bi bilo treba navesti privzete vrednosti v Prilogi V v skladu s členom 18(1)(b) Uredbe (ES) št. 396/2005.

(4)	Komisija se je glede potrebe po prilagoditvi nekaterih mej določljivosti posvetovala z referenčnimi laboratoriji Evropske unije. Navedeni laboratoriji so ugotovili, da tehnični razvoj omogoča določitev nižjih mej določljivosti za nekatere proizvode.

(5)	Upoštevane so bile pripombe, ki so jih glede novih MRL v okviru posvetovanj v Svetovni trgovinski organizaciji izrazili trgovinski partnerji Unije.

(6)	Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Glede na dolg rok uporabnosti riža bi bilo treba v tej uredbi določiti prehodno ureditev za riž, pridelan v letu 2016 ali prej, da se omogoči normalno trgovanje, predelava in potrošnja riža. Toda ob upoštevanju negotovosti glede nekaterih lastnosti triciklazola roki, predvideni v tej uredbi, ne omogočajo nobene vrste tretiranja s triciklazolom v letu 2017 ali pozneje.

(8)

Da bi se uporabil isti pristop za riž basmati ob upoštevanju, da je zanj značilen poseben postopek zorenja pred dajanjem v promet, bi bilo treba dovoliti dodatno šestmesečno obdobje za tak riž, pridelan v letu 2016 ali prej, preden se začne uporabljati spremenjena MRL za riž basmati, da se omogoči normalno trgovanje, predelava in potrošnja riža basmati.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi III in V k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Različica Uredbe (ES) št. 396/2005 pred spremembami s to uredbo se še naprej uporablja za ves riž, razen za riž basmati, ki je bil uvožen ali dan v promet pred 30. junijem 2017.

Različica Uredbe (ES) št. 396/2005 pred spremembami s to uredbo se še naprej uporablja za riž basmati, ki je bil uvožen pred 30. decembrom 2017.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vse proizvode, razen za riž basmati, od 30. junija 2017.

Za riž basmati se uporablja od 30. decembra 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. junija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(2) Odločba Komisije 2008/770/ES z dne 30. septembra 2008 o nevključitvi triciklazola v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (UL L 263, 2.10.2008, str. 16).

(3) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1826 z dne 14. oktobra 2016 o neodobritvi aktivne snovi triciklazol v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 279, 15.10.2016, str. 88).

PRILOGA

Prilogi III and V k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:

1.	v delu A Priloge III se črta stolpec za triciklazol;

v Prilogi V se doda stolpec za triciklazol:

„Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)

Številčna oznaka

Skupine in primeri posameznih proizvodov, za katere veljajo MRL (1)

Triciklazol

(1)

(2)

(3)

0100000

SVEŽE ALI ZAMRZNJENO SADJE, LUPINARJI

0,01 (*1)

0110000

Citrusi

0110010

Grenivke

0110020

Pomaranče

0110030

Limone

0110040

Limete

0110050

Mandarine

0110990

Drugo

0120000

Lupinarji

0120010

Mandeljni

0120020

Brazilski oreški

0120030

Indijski orehi

0120040

Kostanj

0120050

Kokosovi orehi

0120060

Lešniki

0120070

Oreški makadamije

0120080

Pekani

0120090

Pinjole

0120100

Pistacije

0120110

Orehi

0120990

Drugo

0130000

Pečkato sadje

0130010

Jabolka

0130020

Hruške

0130030

Kutine

0130040

Nešplje

0130050

Japonske nešplje

0130990

Drugo

0140000

Koščičasto sadje

0140010

Marelice

0140020

Češnje

0140030

Breskve

0140040

Slive

0140990

Drugo

0150000

Jagodičje in drobno sadje

0151000

(a)

Grozdje

0151010

Namizno grozdje

0151020

Vinsko grozdje

0152000

(b)

Jagode

0153000

(c)	Rozgasto sadje

0153010

Robide

0153020

Ostrožnice

0153030

Maline (rdeče in rumene)

0153990

Drugo

0154000

(d)	Drugo drobno sadje in jagodičje

0154010

Borovnice

0154020

Ameriške brusnice

0154030

Ribez (črni, rdeči in beli)

0154040

Kosmulje (zelene, rdeče in rumene)

0154050

Šipek

0154060

Murve (črne in bele)

0154070

Plodovi gloga azarol/sredozemske nešplje

0154080

Bezgove jagode

0154990

Drugo

0160000

Mešano sadje

0161000

(a)	Užitna lupina

0161010

Dateljni

0161020

Fige

0161030

Namizne oljke

0161040

Kumkvati

0161050

Karambole

0161060

Kakiji

0161070

Jamun

0161990

Drugo

0162000

(b)	Neužitna lupina, drobni plodovi

0162010

Kiviji/aktinidije (zeleni, rdeči, rumeni)

0162020

Liči

0162030

Pasijonke/marakuje

0162040

Plodovi opuncije/kaktusovi sadeži

0162050

Zvezdasta jabolka

0162060

Persimon/virginijski kaki

0162990

Drugo

0163000

(c)	Neužitna lupina, veliki plodovi

0163010

Avokado

0163020

Banane

0163030

Mango

0163040

Papaje

0163050

Granatna jabolka

0163060

Čirimoje

0163070

Gvave

0163080

Ananasi

0163090

Sadeži kruhovca

0163100

Durian

0163110

Plodovi trnaste anone

0163990

Drugo

0200000

SVEŽA ALI ZAMRZNJENA ZELENJAVA

0210000

Zelenjava – korenovke in gomoljnice

0,01 (*1)

0211000

(a)

Krompir

0212000

(b)	Tropske korenovke in gomoljnice

0212010

Gomolji kasave/manioka

0212020

Sladki krompir

0212030

Jam

0212040

Maranta

0212990

Drugo

0213000

(c)	Druge korenovke in gomoljnice razen sladkorne pese

0213010

Rdeča pesa

0213020

Korenje

0213030

Gomoljna zelena

0213040

Hren

0213050

Topinambur/laška repa

0213060

Pastinak

0213070

Koren peteršilja

0213080

Redkev

0213090

Beli koren/porovolistna kozja brada

0213100

Podzemna koleraba

0213110

Repa

0213990

Drugo

0220000

Zelenjava – čebulnice

0,01 (*1)

0220010

Česen

0220020

Čebula

0220030

Šalotka

0220040

Spomladanska čebula in zimski luk

0220990

Drugo

0230000

Zelenjava – plodovke

0,01 (*1)

0231000

(a)	Razhudnikovke

0231010

Paradižnik

0231020

Paprika

0231030

Jajčevci

0231040

Okra/jedilni oslez

0231990

Drugo

0232000

(b)	Bučnice z užitno lupino

0232010

Kumare

0232020

Kumarice za vlaganje

0232030

Bučke

0232990

Drugo

0233000

(c)	Bučnice z neužitno lupino

0233010

Melone

0233020

Orjaške buče

0233030

Lubenice

0233990

Drugo

0234000

(d)	Sladka koruza

0239000

(e)	Druge plodovke

0240000

Kapusnice (razen korenin kapusnic in rastlin kapusnic z mladimi listi)

0,01 (*1)

0241000

(a)	Cvetoče kapusnice

0241010

Brokoli

0241020

Cvetača

0241990

Drugo

0242000

(b)	Glavnate kapusnice

0242010

Brstični ohrovt

0242020

Glavnato zelje

0242990

Drugo

0243000

(c)	Listnate kapusnice

0243010

Kitajski kapus

0243020

Ohrovt

0243990

Drugo

0244000

(d)	Kolerabice

0250000

Listna zelenjava, zelišča in užitni cvetovi

0251000

(a)	Solata in solatnice

0,01 (*1)

0251010

Motovilec

0251020

Solata

0251030

Endivija/eskarijolka

0251040

Kreša ter drugi kalčki in poganjki

0251050

Rana barbica

0251060

Rukvica/rukola

0251070

Ogrščica

0251080

Rastline z mladimi listi (vključno z vrstami kapusnic)

0251990

Drugo

0252000

(b)	Špinača in podobni listi

0,01 (*1)

0252010

Špinača

0252020

Tolščakovke

0252030

Listi blitve

0252990

Drugo

0253000

(c)	Trtni listi in podobne vrste

0,01 (*1)

0254000

(d)	Vodna kreša

0,01 (*1)

0255000

(e)

Vitlof

0,01 (*1)

0256000

(f)	Zelišča in užitni cvetovi

0,02 (*1)

0256010

Prava krebuljica

0256020

Drobnjak

0256030

Listi zelene

0256040

Peteršilj

0256050

Žajbelj

0256060

Rožmarin

0256070

Materina dušica

0256080

Bazilika in užitni cvetovi

0256090

Lovorov list

0256100

Pehtran

0256990

Drugo

0260000

Stročnice

0,01 (*1)

0260010

Fižol (s stroki)

0260020

Fižol v zrnju (brez strokov)

0260030

Grah (s stroki)

0260040

Grah (brez strokov)

0260050

Leča

0260990

Drugo

0270000

Stebelna zelenjava

0,01 (*1)

0270010

Šparglji/beluši

0270020

Kardij

0270030

Belušna zelena

0270040

Sladki komarček

0270050

Artičoke

0270060

Por

0270070

Rabarbara

0270080

Bambusovi vršički

0270090

Palmovi srčki

0270990

Drugo

0280000

Gobe, mahovi in lišaji

0,01 (*1)

0280010

Gojene gobe

0280020

Gozdne gobe

0280990

Mahovi in lišaji

0290000

Alge in prokariontski organizmi

0,01 (*1)

0300000

STROČNICE

0,01 (*1)

0300010

Fižol

0300020

Leča

0300030

Grah

0300040

Bel volčji bob

0300990

Drugo

0400000

OLJNICE – SEME IN PLODOVI OLJNIC

0,01 (*1)

0401000

Semena oljnic

0401010

Lanena semena

0401020

Zemeljski oreški/arašidi

0401030

Mak

0401040

Sezamova semena

0401050

Sončnična semena

0401060

Semena oljne ogrščice

0401070

Soja

0401080

Gorčična semena

0401090

Bombaževo seme

0401100

Bučna semena

0401110

Semena navadnega rumenika

0401120

Semena borage

0401130

Seme navadnega rička

0401140

Konopljina semena

0401150

Semena kloščevca

0401990

Drugo

0402000

Plodovi oljnic

0402010

Oljke za proizvodnjo olja

0402020

Koščice oljne palme

0402030

Plodovi oljne palme

0402040

Kapokovec

0402990

Drugo

0500000

ŽITA

0,01 (*1)

0500010

Ječmen

0500020

Ajda in druga neprava žita

0500030

Koruza

0500040

Proso

0500050

Oves

0500060

Riž

0500070

Rž

0500080

Sirek

0500090

Pšenica

0500990

Drugo

0600000

ČAJ, KAVA, ZELIŠČNI ČAJI, KAKAV IN ROŽIČI

0,05 (*1)

0610000

Čaj

0620000

Kavna zrna

0630000

Zeliščni čaji

0631000

(a)

Cvetovi

0631010

Kamilica

0631020

Hibiskus/oslez

0631030

Vrtnica

0631040

Jasmin

0631050

Lipa

0631990

Drugo

0632000

(b)	Listi in zelišča

0632010

Jagoda

0632020

Rooibos

0632030

Mate

0632990

Drugo

0633000

(c)

Korenine

0633010

Zdravilna špajka, baldrijan

0633020

Ginseng

0633990

Drugo

0639000

(d)	Kateri koli drugi deli rastline

0640000

Kakavova zrna

0650000

Rožiči

0700000

HMELJ

0,05 (*1)

0800000

ZAČIMBE

0810000

Semena

0,05 (*1)

0810010

Janež

0810020

Črnika/črna kumina

0810030

Zelena

0810040

Koriander

0810050

Kumin/orientalska kumina/rimska kumina

0810060

Koper

0810070

Koromač/komarček

0810080

Božja rutica/sabljasti triplat

0810090

Muškatni orešček

0810990

Drugo

0820000

Plodovi

0,05 (*1)

0820010

Piment

0820020

Sečuanski poper

0820030

Kumina

0820040

Kardamom

0820050

Brinove jagode

0820060

Poper (črni, zeleni in beli)

0820070

Vanilija

0820080

Tamarinda

0820990

Drugo

0830000

Skorja

0,05 (*1)

0830010

Cimet

0830990

Drugo

0840000

Korenine ali korenike

0840010

Sladki koren (likviricija)

0,05 (*1)

0840020

Ingver

0,05 (*1)

0840030

Kurkuma

0,05 (*1)

0840040

Hren

(+)

0840990

Drugo

0,05 (*1)

0850000

Brsti

0,05 (*1)

0850010

Nageljnove žbice/klinčki

0850020

Kapre

0850990

Drugo

0860000

Cvetni pestiči

0,05 (*1)

0860010

Žafran

0860990

Drugo

0870000

Semenski ovoj

0,05 (*1)

0870010

Muškatni cvet

0870990

Drugo

0900000

SLADKORNE RASTLINE

0,01 (*1)

0900010

Koren sladkorne pese

0900020

Sladkorni trs

0900030

Koren cikorije

0900990

Drugo

1000000

PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA – KOPENSKIH ŽIVALI

1010000

Tkiva

0,01 (*1)

1011000

(a)

Prašiči

1011010

Mišičevje

1011020

Maščevje

1011030

Jetra

1011040

Ledvice

1011050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1011990

Drugo

1012000

(b)

Govedo

1012010

Mišičevje

1012020

Maščevje

1012030

Jetra

1012040

Ledvice

1012050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1012990

Drugo

1013000

(c)

Ovce

1013010

Mišičevje

1013020

Maščevje

1013030

Jetra

1013040

Ledvice

1013050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1013990

Drugo

1014000

Koze

1014010

Mišičevje

1014020

Maščevje

1014030

Jetra

1014040

Ledvice

1014050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1014990

Drugo

1015000

(e)	Enoprsti kopitarji

1015010

Mišičevje

1015020

Maščevje

1015030

Jetra

1015040

Ledvice

1015050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1015990

Drugo

1016000

(f)

Perutnina

1016010

Mišičevje

1016020

Maščevje

1016030

Jetra

1016040

Ledvice

1016050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1016990

Drugo

1017000

(g)	Druge gojene kopenske živali

1017010

Mišičevje

1017020

Maščevje

1017030

Jetra

1017040

Ledvice

1017050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

1017990

Drugo

1020000

Mleko

0,01 (*1)

1020010

Govedo

1020020

Ovce

1020030

Koze

1020040

Konji

1020990

Drugo

1030000

Ptičja jajca

0,01 (*1)

1030010

Kokoši

1030020

Race

1030030

Gosi

1030040

Prepelice

1030990

Drugo

1040000

Med in drugi čebelarski proizvodi

0,05 (*1)

1050000

Dvoživke in plazilci

0,01 (*1)

1060000

Kopenski nevretenčarji

0,01 (*1)

1070000

Divji kopenski vretenčarji

0,01 (*1)

(*1) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja.

(**)	Kombinacija pesticid – številčna oznaka, za katero velja MRL, kot je določena v delu B Priloge III.

Triciklazol

(+)

Veljavna mejna vrednost ostanka za hren (Armoracia rusticana) v skupini Začimbe (oznaka 0840040) je enaka vrednosti za hren (Armoracia rusticana) v skupini Zelenjava – korenovke in gomoljnice (oznaka 0213040), pri čemer se v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 upoštevajo spremembe v vrednostih ostankov, ki so posledica predelave (sušenja).

0840040

Hren“

(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.

Triciklazol

(+)

0840040

Hren“

10.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 148/38

SKLEP SVETA (EU) 2017/984

z dne 8. avgusta 2016

o pozivu Španiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki je potrebno za odpravo čezmernega primanjkljaja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(9) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest. Pakt za stabilnost in rast vključuje Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 (1), sprejeto z namenom pospešitve zmanjšanja čezmernih javnofinančnih primanjkljajev.

(3)

Svet je 27. aprila 2009 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) sklenil, da v Španiji obstaja čezmerni primanjkljaj, in v skladu s členom 104(7) PES izdal priporočilo za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2012. Od takrat je Svet Španiji izdal tri nova priporočila na podlagi člena 126(7) PDEU (2. decembra 2009, 10. julija 2012 in 21. junija 2013), v katerih je podaljšal rok za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja na leto 2013, 2014 oziroma 2016. Svet je v vseh treh priporočilih menil, da je Španija sprejela učinkovite ukrepe, vendar je prišlo do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance (2).

(4)	Svet je 12. julija 2016 v skladu s členom 126(8) PDEU sklenil, da Španija ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na priporočilo Sveta z dne 21. junija 2013.

(5)	Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1467/97 določa, da Svet nemudoma sprejme sklep po členu 126(9) PDEU, če sodelujoča država članica sprejetega ukrepa ne izvaja ali če je po mnenju Sveta izvedeni ukrep neprimeren.

(6)

Komisija je posodobila svojo pomladansko napoved iz leta 2016 z informacijami, ki so bile na voljo do 19. julija 2016. Na podlagi tega je bila napoved realne rasti BDP za leto 2016 popravljena navzgor za 0,3 odstotne točke v primerjavi s pomladansko napovedjo, in sicer na 2,9 %, ter navzdol za leto 2017 (2,3 % v primerjavi z 2,5 % v pomladanski napovedi). V letu 2018 naj bi se realni BDP povečal za 2,1 %. To je primerljivo z rastjo v višini 3,2 % v letu 2015. Gospodarska rast naj bi se zato zmanjšala, vendar naj bi ostala trdna, saj ji bodo še vedno koristile reforme, izvedene v odziv na krizo, in uspešno dokončanje programa finančne pomoči. Okrevanje še naprej spremlja močno ustvarjanje novih delovnih mest v razmerah upočasnitve rasti plač, koristijo pa mu tudi reforme trga dela. Rast podpirajo tudi nizke cene nafte. Hkrati se pričakuje, da bo inflacija v letu 2016 znašala – 0,3 %. Vendar obstajajo tudi negativna tveganja za napoved rasti, zlasti od leta 2017 dalje, ki so med drugim povezana z izidom referenduma v Združenem kraljestvu o njegovem članstvu v Uniji, zaradi katerega se je povečala negotovost ter ki bi lahko negativno vplival na trgovino in domače povpraševanje.

(7)

V skladu s posodobljeno pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2016 naj bi se primanjkljaj sektorja država skrčil na 4,6 % BDP v letu 2016, 3,3 % BDP v letu 2017 in 2,7 % BDP v letu 2018 (v primerjavi s cilji programa za stabilnost v višini 3,6 % BDP v letu 2016, 2,9 % BDP v letu 2017 oziroma 2,2 % BDP v letu 2018 ter predvidenim primanjkljajem v višini 3,9 % BDP v letu 2016 in 3,1 % BDP v letu 2017 v pomladanski napovedi). Napovedani večji primanjkljaj je delno posledica dejstva, da posodobljena napoved Komisije upošteva manjši obseg ukrepov za omejevanje odhodkov na centralni in regionalni ravni države v odgovor na priporočilo Komisije iz marca 2016 (0,2 % BDP) kot napoved v programu za stabilnost (0,4 % BDP), ker nekateri od teh ukrepov še niso bili dovolj podrobno opredeljeni, da bi se vključili v napoved Komisije na podlagi običajne predpostavke nespremenjene politike. Vendar večina razlik izhaja iz sprememb pravnega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb, ki so privedle do nižjih predplačil s strani družb („pagos fraccionados“) v letu 2016. Primanjkljaji pri predplačilih v programu za stabilnost niso bili količinsko opredeljeni in so postali očitni šele aprila, in sicer ob prvem obroku, po presečnem datumu za pomladansko napoved. V skladu s posodobljeno pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2016 so ti primanjkljaji ocenjeni na 0,5 % BDP v letu 2016. Ker navedene spremembe povzročajo stalne zamude pri plačevanju davkov, vendar ne spreminjajo davčne stopnje ali davčne osnove, ne bi vplivale na prihodke od davkov od dohodkov pravnih oseb v novih stabilnih razmerah (od leta 2017). Posledica teh sprememb je začasna izguba pri pobiranju davkov v letu 2016, ki je bila v posodobljeni pomladanski napovedi obravnavana kot enkratna.

Za leto 2017 razlike med posodobljeno pomladansko napovedjo in programom za stabilnost izhajajo iz izhodiščnega položaja, ki je slabši od pričakovanega, in dejstva, da varčevalni ukrepi, sprejeti v odgovor na priporočilo Komisije iz marca 2016, še niso dovolj podrobno opredeljeni, da bi se upoštevali na podlagi običajne predpostavke nespremenjene politike. Strukturni primanjkljaj naj bi se povečal za 0,4 % BDP v letu 2016 in 0,1 % BDP v letu 2017, v letu 2018 pa naj bi ostal nespremenjen. Vendar je v letu 2016 predvideno povečanje strukturnega primanjkljaja delno posledica dejstva, da so sedanji obeti glede inflacije in nominalne rasti BDP slabši od obetov, na katerih temelji proračun za leto 2016, kar je negativno vplivalo na strukturne javnofinančne prihodke in hkrati onemogočalo prilagoditev odhodkov.

(8)

Bruto dolg sektorja država kot odstotek BDP se je povečal s 36 % leta 2007 na okoli 99 % leta 2014. V letu 2015 je bil delež dolga bolj ali manj stabilen, saj so neto prodaje finančnih sredstev izravnale negativni učinek primanjkljaja, ki je rastel hitreje od nominalne rasti BDP. V skladu s posodobljeno pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2016 naj bi delež dolga dosegel najvišjo vrednost pri 100,6 % BDP v letu 2017, v skladu s pomladansko napovedjo pa pri 100,3 % BDP v letu 2016. Čeprav se zdi, da se Španija ne sooča z neposrednimi tveganji fiskalnega pretresa zaradi tega visokega deleža dolga, se bodo tveganja za vzdržnost dolga srednjeročno znatno povečala, če se proračunski položaj ne bo izboljšal. Dolgoročneje naj bi bila tveganja za fiskalno vzdržnost manjša zaradi pozitivnega učinka zmanjšanja odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva.

(9)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1467/97 Svet v svojem sklepu o pozivu k sprejetju ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja v skladu s členom 126(9) PDEU zahteva, da država članica doseže letne proračunske cilje, ki na podlagi napovedi, na katerih temelji poziv, ustrezajo minimalnemu letnemu izboljšanju njenega ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov za vsaj 0,5 % BDP, ki se uporablja kot referenca. Vendar dejstvo, da se navedeni sklep o pozivu k sprejetju sprejme v drugi polovici leta, povečuje fiskalni napor, ki je potreben za določeno letno izboljšanje strukturnega salda. Pomembno je tudi upoštevati, da se izhodiščni scenarij za novo prilagoditveno pot začne s poslabšanjem strukturnega primanjkljaja v višini 0,4 % BDP, kar je vsaj delno posledica inflacije, ki je bila nižja, kot je bilo napovedano v scenariju, na katerem temelji proračun za leto 2016, pri čemer je to dogodek, na katerega država ne more veliko vplivati. Ob upoštevanju tega se zdi primerno, da se v letu 2016 ne zahtevajo dodatni strukturni ukrepi.

(10)

Glede na to, da se v letu 2016 ne bi smeli zahtevati dodatni strukturni ukrepi, bi bilo za to, da se Španiji odobri dodatno leto za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, kar je pravilo v skladu z Uredbo (ES) št. 1467/97, potrebno letno izboljšanje strukturnega salda v letu 2017, kar bi preveč negativno vplivalo na rast. Zato se zdi primerno Španiji podaljšati rok za odpravo čezmernega primanjkljaja za dve leti.

(11)

Zato bi morala Španija za verodostojno in vzdržno prilagoditveno pot doseči primanjkljaj sektorja država v višini 4,6 % BDP v letu 2016, 3,1 % v letu 2017 in 2,2 % BDP v letu 2018, kar je skladno s poslabšanjem strukturnega salda za 0,4 % BDP v letu 2016 in izboljšanjem za 0,5 % BDP v letih 2017 in 2018. Ti proračunski cilji upoštevajo tudi potrebo po izravnavi sekundarnih učinkov fiskalne konsolidacije na javne finance zaradi njenega učinka na širše gospodarstvo.

(12)

Za dosego navedenih ciljev se šteje, da so potrebni nadaljnji strukturni ukrepi z ocenjenim učinkom v višini 0,5 % BDP v letih 2017 in 2018. Prihranki za leti 2017 in 2018 bi lahko med drugim vključevali zmanjšanje števila in obsega davčnih odhodkov, zlasti nižjih stopenj DDV, da se doseže potrebni strukturni napor.

(13)

Poleg tega bi lahko strogo izvrševanje preventivnih in korektivnih mehanizmov, določenih v španskem zakonu o stabilnosti, na vseh ravneh države spodbudilo pravočasno in trajno ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. To bi bilo mogoče doseči s tem, da bi postalo njihovo izvajanje bolj samodejno. Poleg tega bi bilo mogoče povečati prispevek pravila o porabi, določenega v zakonu o stabilnosti, k vzdržnosti javnih financ z dodatno pojasnitvijo pokritja in opredelitve kategorij porabe, ki so potrebne za njegov izračun, in z izrecnim pozivom javnim upravam, ki ne spoštujejo pravila, da čezmerno porabo izravnajo v letu po tem, ko je nastala.

(14)

Španija bi morala ustrezno pozornost nameniti tudi kvalitativnim vidikom javnih financ, vključno s politiko javnega naročanja. Število kršitev, ki vplivajo na uporabo zakonodaje EU na področju javnih naročil in so bile prijavljene Komisiji v zadnjih letih, je visoko. Podatki kažejo, da obstajajo razlike pri izvajanju javnih naročil med javnimi naročniki in subjekti ter da nezadostni predhodni in naknadni nadzorni mehanizmi ovirajo pravilno in enotno uporabo zakonodaje na področju javnih naročil. Za Španijo sta v primerjavi z drugimi državami članicami značilni nizka stopnja objave obvestil o naročilih in razmeroma visoka stopnja uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave. To pomeni omejeno konkurenco podjetij iz drugih držav članic in pogosto tudi neposredne oddaje naročila, kar prispeva k višjim javnofinančnim odhodkom. Omejena uporaba centraliziranih ali skupnih instrumentov za javno naročanje preprečuje večjo učinkovitost, ki bi pripomogla k javnofinančnim prihrankom. Odsotnost neodvisnega organa, ki bi bil zadolžen za zagotavljanje učinkovitosti in skladnosti z zakonodajo na področju javnih naročil v državi, ovira pravilno izvajanje pravil o javnem naročanju in lahko ustvarja priložnosti za kršitve, pri čemer obe posledici negativno vplivata na stanje španskih javnih financ.

(15)

Za zagotovitev uspešnosti strategije za konsolidacijo javnih financ je pomembno tudi podpreti konsolidacijo javnih financ s celovitimi strukturnimi reformami v skladu s priporočili Sveta, naslovljenimi na Španijo v okviru evropskega semestra za leto 2016, zlasti s tistimi, ki se nanašajo na odpravo makroekonomskih neravnotežij.

(16)

V skladu s členom 126(9) PDEU lahko Svet kot del svojega sklepa, v katerem izrazi poziv državi članici v skladu s to določbo, od zadevne države članice zahteva, da mu po natančno določenem časovnem razporedu predloži poročila o prilagoditvenem naporu. V skladu s členom 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97 poročilo države članice vsebuje cilje za javnofinančne odhodke in prihodke, ukrepe fiskalne politike na strani odhodkov in prihodkov ter informacije o ukrepih politike, sprejetih v odgovor na konkretna priporočila Sveta. Da bi se olajšalo spremljanje roka za izpolnitev priporočil iz tega sklepa ter roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, bi Španija morala tako poročilo predložiti do 15. oktobra 2016, skupaj z osnutkom proračunskega načrta za leto 2017.

(17)

Španija bi morala tudi poročati Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru, kot je določeno v členu 10 Uredbe Sveta (EU) št. 473/2013 (3), v skladu s specifikacijami iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 877/2013 (4). Poročilo bi bilo treba prvič predložiti do 15. januarja 2017 ter nato vsake tri mesece –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Španija do leta 2018 odpravi sedanji čezmerni primanjkljaj.

2. Španija zmanjša primanjkljaj sektorja država na 4,6 % BDP v letu 2016, na 3,1 % BDP v letu 2017 in na 2,2 % BDP v letu 2018. To izboljšanje primanjkljaja sektorja država je glede na posodobljeno pomladansko napoved Komisije iz leta 2016 skladno s poslabšanjem strukturnega salda za 0,4 % BDP v letu 2016 ter izboljšanjem za 0,5 % BDP v letih 2017 in 2018. Španija prav tako uporabi vse nepričakovane dobičke za pospešeno zmanjševanje primanjkljaja in dolga.

3. Poleg prihrankov, ki so že zajeti v posodobljeni pomladanski napovedi Komisije iz leta 2016, Španija sprejme in v celoti izvede konsolidacijske ukrepe v višini 0,5 % BDP v letih 2017 in 2018.

4. Španija je pripravljena sprejeti dodatne ukrepe, če se uresničijo tveganja za proračunske načrte. Ukrepi za fiskalno konsolidacijo zagotavljajo trajno izboljšanje strukturnega salda sektorja država brez oviranja rasti.

5. Španija sprejme ukrepe za okrepitev svojega fiskalnega okvira, zlasti za povečanje samodejnosti mehanizmov za preprečevanje in odpravljanje odklonov od ciljev za primanjkljaj, dolg in odhodke ter za okrepitev prispevka pravila o porabi iz zakona o stabilnosti k vzdržnosti javnih financ.

6. Španija vzpostavi usklajen okvir za zagotavljanje preglednosti in usklajevanja politike javnega naročanja pri vseh javnih naročnikih in subjektih, da se zagotovita gospodarska učinkovitost in visoka raven konkurence. Tak okvir vključuje ustrezne predhodne in naknadne nadzorne mehanizme za javna naročila, da se zagotovita učinkovitost in skladnost z zakonodajo.

Člen 2

Svet določi 15. oktober 2016 kot rok, do katerega mora Španija sprejeti učinkovite ukrepe in v skladu s členom 5(1a) Uredbe (ES) št.1467/97 Svetu in Komisiji predložiti poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela v odgovor na ta sklep. Poročilo vsebuje cilje za javnofinančne odhodke in prihodke, opredeljuje diskrecijske ukrepe na strani odhodkov in prihodkov ter vsebuje informacije o ukrepih, sprejetih v odgovor na konkretna priporočila Sveta za okrepitev fiskalnega okvira in okvira za politiko javnega naročanja v skladu s členom 1(5) in (6).

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.

V Bruslju, 8. avgusta 2016

Za Svet

Predsednik

M. LAJČÁK

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(2) Vsi dokumenti, povezani s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem v Španiji, so na voljo na: http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/deficit/countries/spain_en.htm.

(3) Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L 140, 27.5.2013, str. 11).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 877/2013 z dne 27. junija 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L 244, 13.9.2013, str. 23).

10.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 148/42

SKLEP SVETA (EU) 2017/985

z dne 8. avgusta 2016

o pozivu Portugalski, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki je potrebno za odpravo čezmernega primanjkljaja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(9) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

(3)

Svet je 2. decembra 2009 v skladu s členom 126(6) PDEU odločil, da na Portugalskem obstaja čezmerni primanjkljaj, ter v skladu s členom 126(7) PDEU in členom 3 Uredbe (ES) št. 1467/97 izdal priporočilo za njegovo ustrezno zmanjšanje najpozneje do leta 2013. Svet je Portugalski po prošnji njenih organov za finančno pomoč Unije, držav članic, katerih valuta je euro, in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) odobril finančno pomoč (2). Komisija in portugalski organi so 17. maja 2011 podpisali Memorandum o soglasju o posebnem gospodarskopolitičnem pogojevanju (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju). Od takrat je Svet na podlagi člena 126(7) PDEU na Portugalsko naslovil dve novi priporočili (9. oktobra 2012 in 21. junija 2013), v katerih je podaljšal rok za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja na leto 2014 oziroma 2015. Svet je v obeh priporočilih menil, da je Portugalska sprejela učinkovite ukrepe, vendar je prišlo do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance (3).

(4)	Svet je 12. julija 2016 v skladu s členom 126(8) PDEU odločil, da Portugalska ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na priporočilo Sveta z dne 21. junija 2013.

(5)	Če dejanski podatki v skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009 kažejo, da sodelujoča država članica ni ustrezno zmanjšala čezmernega primanjkljaja v rokih, določenih v priporočilu, ki je bilo izdano na podlagi člena 126(7) PDEU, bi moral Svet nemudoma sprejeti sklep na podlagi člena 126(9) PDEU.

(6)

V pomladanski napovedi Komisije iz leta 2016 je napovedano zmerno okrevanje portugalskega gospodarstva. V letu 2016 je napovedana realna rast BDP v višini 1,5 % (enako kot v letu 2015), ki jo bo poganjalo zlasti domače povpraševanje, pri čemer bodo makroekonomska neravnotežja ostala visoka. Zasebna potrošnja naj bi se v letu 2016 zaradi višjih posrednih davkov in rahlega okrevanja inflacije cen energije upočasnila. Močno ponovno povečanje potrošnje trajnega blaga iz prve polovice leta 2015 se po predvidevanjih srednjeročno ne bo ohranilo, saj naj bi še vedno visoka raven brezposelnosti in zadolženosti po napovedi še naprej vršila pritisk navzgor na prihranke gospodinjstev. Poslovne naložbe so se v drugi polovici leta 2015 že občutno upočasnile in predvidoma kljub razmeroma visoki stopnji izkoriščenosti zmogljivosti ne bodo kmalu spet dosegle prejšnje stopnje rasti. Po pričakovanjih naj bi se skupne naložbe ob podpori strukturnih skladov EU in izboljšanju pogojev financiranja v letu 2017 nekoliko povečale. Izvoz bo po napovedi rasel v skladu z zunanjim povpraševanjem, vendar naj bi uvoz še vedno presegal izvoz. Zato bo po napovedih prispevek neto trgovinske menjave k rasti BDP ostal rahlo negativen, čeprav precej manj kot v letu 2015. Pričakuje se, da se bo inflacija po HICP v letu 2016 povečala na 0,7 %, predvsem zaradi višjih posrednih davkov. Čeprav so se negativna tveganja za obete od objave pomladanske napovedi povečala, podatki za prvo četrtletje in začasni podatki za drugo četrtletje leta 2016 večinoma potrjujejo napovedi za preostanek leta.

(7)

Po pomladanski napovedi Komisije iz leta 2016 naj bi se primanjkljaj sektorja država leta 2016 predvidoma znižal na 2,7 % BDP. Ciljni primanjkljaj iz proračuna za leto 2016, ki je začel veljati 31. marca 2016, je 2,2 % BDP, kar je bilo potrjeno v programu za stabilnost za leto 2016. Razlika med ciljem vlade in napovedjo Komisije izhaja iz manj optimističnega makroekonomskega scenarija Komisije, ki privede do nižjih davčnih prihodkov in višjih odhodkov za socialno zaščito, ter bolj konzervativne ocene Komisije glede rezultatov nekaterih konsolidacijskih ukrepov, zlasti v zvezi z načrtovanimi prihranki pri vmesni potrošnji in drugih tekočih odhodkih. Pomladanska napoved Komisije iz leta 2016 predvideva, da se bo primanjkljaj sektorja država v letu 2017 nadalje zmanjšal na 2,3 % BDP. Napovedano izboljšanje je v veliki meri povezano z enkratnim ukrepom, ki zmanjšuje primanjkljaj, povezanim s pričakovano izterjavo bančnega jamstva za Banco Privado Português (BPP) v višini približno

Formula

% BDP. Primanjkljaj naj bi po prilagoditvi zaradi tega enkratnega proračunskega učinka leta 2017 znašal 2,6 % BDP. Na podlagi ocene Komisije glede rezultatov ukrepov, navedenih v proračunu za leto 2016 in programu za stabilnost za leto 2016, naj bi se strukturni primanjkljaj v skladu z napovedjo Komisije iz pomladi 2016 v letih 2016 in 2017 poslabšal za 0,25 % BDP letno.

(8)

Delež bruto javnega dolga v BDP se je v obdobju 2013–2015 večinoma stabiliziral in je znašal 129,2 % v letu 2013, 130,2 % v letu 2014 ter 129,0 % v letu 2015. Ob upoštevanju znatnih prilagoditev stanj in tokov, ki zmanjšujejo primanjkljaj, v letu 2016 in nadaljnjih primarnih presežkov pomladanska napoved Komisije iz leta 2016 predvideva, da se bo delež dolga zmanjšal na 126 % BDP v letu 2016 ter nato na 124,5 % BDP v letu 2017. Ne zdi se, da bi se Portugalska soočala z večjim tveganjem fiskalnega pretresa v kratkoročnem obdobju, čeprav vseeno niso izključeni kratkoročni izzivi (ki izhajajo iz bruto in neto javnega dolga, bruto potreb po financiranju, neto stanja mednarodnih naložb ter ravni in sprememb deleža slabih posojil ali splošnih potreb po kapitalu v bančnem sistemu). V srednjeročnem obdobju pa se zdi, da so tveganja zaradi velikega obsega dolga in visoke občutljivosti deleža dolga na morebitna povišanja obrestnih mer in pretrese negativne nominalne rasti znatna. Dolgoročno se zdijo tveganja glede vzdržnosti zaradi pokojninskih reform, izvedenih v preteklosti, nizka, pod pogojem, da se dosledno ohranja ustrezen strukturni primarni saldo.

(9)

Na podlagi ukrepov fiskalne politike, sprejetih v proračunu za leto 2016, naj bi bil primanjkljaj sektorja država v letu 2016 pod 3 % BDP. Vendar je po pomladanski napovedi Komisije iz leta 2016 varnostni razmik do kršitve referenčne vrednosti iz Pogodbe zelo majhen. Zaradi velikih negotovosti v zvezi z gospodarskimi in proračunskimi gibanji bi bilo treba priporočene proračunske cilje za leto ustreznega zmanjšanja primanjkljaja določiti na raven, ki je očitno nižja od referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe, da se zagotovi trajno ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v zahtevanem roku.

(10)

Svet v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1467/97 v svojem sklepu o pozivu k sprejetju ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja v skladu s členom 126(9) PDEU zahteva, da država članica doseže letne proračunske cilje, ki na podlagi napovedi, na katerih temelji poziv, ustrezajo minimalnemu letnemu izboljšanju njenega ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov za vsaj 0,5 % BDP, kar se uporablja kot referenčno merilo. Ker se navedeni sklep o pozivu sprejme v drugi polovici leta in ob upoštevanju zadnjih ocen Komisije iz pomladanske napovedi, bi moral strukturni saldo za leto 2016 ostati nespremenjen, da bi bil zagotovljen zadosten varnostni razmik za trajno ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja.

(11)

Zato bi morala Portugalska za verodostojno in vzdržno prilagoditveno pot v letu 2016 doseči primanjkljaj sektorja država v višini 2,5 % BDP, kar je skladno z nespremenjenim strukturnim saldom glede na leto 2015. Ti proračunski cilji upoštevajo potrebo po izravnavi sekundarnih učinkov fiskalne konsolidacije na javne finance prek njenega učinka na širše gospodarstvo.

(12)

Ciljni primanjkljaj, predviden v okviru predlagane prilagoditvene poti, ne vključuje morebitnega neposrednega fiskalnega učinka možnih podpornih ukrepov za banke v drugi polovici leta 2016. Razlog za to je velika negotovost glede učinkovitega izvajanja in statističnega beleženja teh ukrepov ter posledično njihovih možnih učinkov na primanjkljaj in dolg. Morebitni podporni ukrepi za banke bi morali imeti čim manjši fiskalni vpliv, da se zagotovi vzdržnost dolga.

(13)

Za dosego proračunskih ciljev, predvidenih v okviru predlagane prilagoditvene poti, so potrebni dodatni konsolidacijski ukrepi z ocenjenim učinkom v višini 0,25 % BDP v letu 2016, med drugim zaradi strukturnega poslabšanja, ugotovljenega v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2016. Portugalska mora zlasti izvesti ukrepe iz proračuna za leto 2016 ter mehanizem za nadzor odhodkov za javna naročila blaga in storitev, ki je trenutno poudarjen v programu za stabilnost za leto 2016. Te prihranke bi bilo treba dopolniti z drugimi ukrepi strukturne narave, ki bi se lahko osredotočili na stran prihodkov z namenom povečanja prihodkov od posrednega obdavčenja z razširitvijo davčne osnove in zmanjšanjem davčnih odhodkov. Eden od načinov za doseganje tega bi bila lahko prilagoditev še vedno široko uporabljenih znižanih stopenj DDV.

(14)

Poleg tega bi morala Portugalska okrepiti strukturne reforme za povečanje konkurenčnosti in dolgoročne trajnostne rasti v skladu s priporočili, ki jih je Svet naslovil nanjo v okviru evropskega semestra, zlasti s tistimi, ki zadevajo zmanjšanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij. Zlasti so potrebni dodatni fiskalno-strukturni ukrepi za okrepitev odpornosti javnih financ Portugalske. Pravočasno in dosledno izvajanje spremenjenega zakona o proračunskem okviru in zakona o nadzoru obveznosti ter nadaljnje izboljšanje pobiranja prihodkov in nadzora odhodkov lahko znatno prispevajo k doseganju in ohranjanju zdravega fiskalnega položaja. Portugalska bi morala predstaviti jasen časovni načrt in izvesti ukrepe, da bi v celoti poravnala zaostala plačila v sistemu zdravstvenega varstva in izboljšala njegovo učinkovitost, zmanjšala odvisnost pokojninskega sistema od proračunskih prerazporeditev ter zagotovila javnofinančne prihranke pri prestrukturiranju podjetij v državni lasti.

(15)

V skladu s členom 126(9) PDEU lahko Svet v okviru svojega sklepa, v katerem izrazi poziv državi članici v skladu z navedeno določbo, od zadevne države članice zahteva, da mu po natančno določenem časovnem razporedu predloži poročila o prilagoditvenem naporu. V skladu s členom 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97 bi moralo poročilo, ki ga država članica predloži Svetu, vsebovati cilje za javnofinančne odhodke in prihodke, ukrepe fiskalne politike na strani odhodkov in prihodkov ter informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi konkretnih priporočil Sveta. Zaradi lažjega spremljanja roka za izpolnitev priporočil iz tega sklepa ter roka za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja bi Portugalska morala tako poročilo predložiti do 15. oktobra 2016 skupaj z osnutkom proračunskega načrta za leto 2017.

(16)

Portugalska bi morala do istega roka 15. oktobra 2016 predložiti tudi program ekonomskega partnerstva v skladu s členoma 9(1) in 17(2) Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Program ekonomskega partnerstva bi moral opisovati ukrepe politike in strukturne reforme, ki so potrebni za zagotovitev učinkovitega in trajnega zmanjšanja čezmernega primanjkljaja, kot nadgradnjo nacionalnega programa reform in programa za stabilnost ter v celoti upoštevati priporočila Sveta o izvajanju integriranih smernic za gospodarske politike in politike zaposlovanja.

(17)	Portugalska bi morala tudi poročati Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru, kot je določeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 473/2013, v skladu s specifikacijami iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 877/2013 (5). Poročilo bi bilo treba prvič predložiti do 15. januarja 2017 ter nato vsake tri mesece –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Portugalska do konca leta 2016 odpravi sedanji čezmerni primanjkljaj.

2. Portugalska v letu 2016 zmanjša primanjkljaj sektorja država na 2,5 % BDP. Ta cilj ne vključuje neposrednega učinka morebitnih podpornih ukrepov za banke. To izboljšanje primanjkljaja sektorja država je skladno z nespremenjenim strukturnim saldom glede na leto 2015 na podlagi napovedi Komisije iz pomladi 2016. Portugalska prav tako uporabi vse nepričakovane dobičke za pospešeno zmanjševanje primanjkljaja in dolga.

3. Poleg prihrankov, ki so že zajeti v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2016, Portugalska v letu 2016 sprejme in v celoti izvede konsolidacijske ukrepe v višini 0,25 % BDP. Portugalska zlasti v celoti izvede konsolidacijske ukrepe iz proračuna za leto 2016, vključno z dodatnim nadzorom odhodkov za javna naročila blaga in storitev, poudarjenim v programu za stabilnost. Portugalska navedene prihranke dopolni z dodatnimi strukturnimi ukrepi, da doseže priporočeni strukturni napor.

4. Portugalska je pripravljena sprejeti dodatne ukrepe, če se uresničijo tveganja za proračunske načrte. Ukrepi za konsolidacijo javnih financ zagotavljajo trajno izboljšanje salda sektorja država brez oviranja rasti.

5. Portugalska za zagotovitev trajnega izboljšanja javnih financ dosledno izvaja zakon o proračunskem okviru in zakon o nadzoru obveznosti ter nadalje izboljša zbiranje prihodkov in nadzor odhodkov. Portugalska predstavi jasen časovni načrt in izvaja ukrepe, da bi v celoti poravnala zaostala plačila v sistemu zdravstvenega varstva in izboljšala njegovo učinkovitost, zmanjšala odvisnost pokojninskega sistema od proračunskih prerazporeditev ter zagotovila javnofinančne prihranke pri prestrukturiranju podjetij v državni lasti.

Člen 2

Svet določi 15. oktober 2016 kot rok, do katerega mora Portugalska sprejeti učinkovite ukrepe ter Svetu in Komisiji predložiti poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela v odgovor na ta sklep. Poročilo vsebuje cilje za javnofinančne odhodke in prihodke, opredeljuje diskrecijske ukrepe na strani odhodkov in prihodkov ter vsebuje informacije o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 1(5).

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko.

V Bruslju, 8. avgusta 2016

Za Svet

Predsednik

M. LAJČÁK

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(2) Izvedbeni sklep Sveta 2011/344/EU z dne 30. maja 2011 o finančni pomoči Unije Portugalski (UL L 159, 17.6.2011, str. 88).

(3) Vsi dokumenti, povezani s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Portugalsko, so dostopni na naslovu: http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/deficit/countries/portugal_en.htm

(4) Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L 140, 27.5.2013, str. 11).

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 877/2013 z dne 27. junija 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L 244, 13.9.2013, str. 23).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 148

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 10. junij 2017

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/979 z dne 2. marca 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov v zvezi s seznamom izvzetih subjektov ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/980 z dne 7. junija 2017 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardnimi obrazci, predlogami in postopki za sodelovanje pri dejavnostih nadzora, preverjanju na kraju samem in preiskavah ter za izmenjavo informacij med pristojnimi organi v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	3
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/981 z dne 7. junija 2017 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardnimi obrazci, predlogami in postopki za posvetovanje z drugimi pristojnimi organi pred izdajo dovoljenja v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	16
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/982 z dne 7. junija 2017 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	24
	*	Uredba Komisije (EU) 2017/983 z dne 9. junija 2017 o spremembi prilog III in V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za triciklazol v ali na nekaterih proizvodih ( 1 )	27
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/984 z dne 8. avgusta 2016 o pozivu Španiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki je potrebno za odpravo čezmernega primanjkljaja	38
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/985 z dne 8. avgusta 2016 o pozivu Portugalski, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki je potrebno za odpravo čezmernega primanjkljaja	42
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/986 z dne 8. junija 2017 o podaljšanju mandata namestnika izvršnega direktorja Europola	46