7.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/1

(1)

Nujno je, da se ponovno vzpostavi zaupanje v pravičnost davčnih sistemov in vladam omogoči, da učinkovito uveljavljajo svojo davčno suverenost. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) je zato izdala konkretna priporočila za ukrepanje v okviru pobude za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.

(2)

Končna poročila o 15 ukrepih OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička so bila sporočena javnosti 5. oktobra 2015. Svet je te prispevke pozdravil v sklepih z dne 8. decembra 2015. V njih je poudaril, da je treba poiskati skupne, a prilagodljive rešitve na ravni Unije v skladu s sklepi OECD o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.

(3)

Komisija je zaradi potrebe po pravičnejši obdavčitvi in zlasti zaradi sprejetja nadaljnjih ukrepov na podlagi sklepov OECD o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička 28. januarja 2016 predstavila sveženj proti izogibanju davkom. Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 (3) o pravilih proti izogibanju davkom je bila sprejeta v okviru tega svežnja.

(4)

Direktiva (EU) 2016/1164 določa okvir za odpravljanje hibridnih neskladij.

(5)

Treba je oblikovati pravila, ki čim bolj celovito nevtralizirajo hibridna neskladja. Ker Direktiva (EU) 2016/1164 zajema le hibridna neskladja, ki izhajajo iz vzajemnega delovanja sistemov davka od dohodkov pravnih oseb držav članic, je Svet ECOFIN 12. julija 2016 v izjavi Komisijo pozval, naj do oktobra 2016 pripravi predlog o hibridnih neskladjih, pri katerih so udeležene tretje države, in v njem določi pravila, ki so skladna z in enako učinkovita kot pravila, priporočena v poročilu OECD o nevtralizaciji učinkov ureditev hibridnih neskladij, Ukrep 2 – Končno poročilo 2015 (Ukrep 2: Nevtralizacija učinkov hibridnih neskladij – Končno poročilo 2015) za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v zvezi z ukrepom 2, da bi dogovor lahko dosegli do konca leta 2016.

(6)

Direktiva (EU) 2016/1164 priznava, da je ključno nadaljevati delo na področju drugih hibridnih neskladij, na primer tistih, ki zadevajo stalne poslovne enote. Bistveno je, da se v navedeni direktivi obravnavajo tudi hibridna neskladja pri stalnih poslovnih enotah.

(7)

Da se zagotovi okvir, ki bo skladen z in enako učinkovit kot poročilo OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v zvezi z Ukrepom 2, je bistveno, da Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje tudi pravila o hibridnih prenosih in uvoženih neskladjih ter obravnava vse možne dvojne odbitke, da davčni zavezanci ne bi mogli izkoriščati preostalih vrzeli.

(8)

Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje pravila o hibridnih neskladjih med državami članicami in bi zato morala vključevati tudi pravila o hibridnih neskladjih s tretjimi državami, če je vsaj ena od udeleženih strani pravna oseba, ki je davčni zavezanec ali v primeru obratnih hibridnih neskladij subjekt v državi članici, ter o pravilih o uvoženih neskladjih. Zato bi se morala pravila o hibridnih neskladjih in neskladjih glede davčnega rezidentstva uporabljati za vse davčne zavezance, ki so zavezani k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici, vključno s stalnimi poslovnimi enotami, ali ureditvami, ki se obravnavajo kot stalne poslovne enote, subjektov, ki so rezidenti v tretjih državah. Pravila o obratnih hibridnih neskladjih bi bilo treba uporabljati za vse subjekte, ki jih država članica obravnava kot pregledne za davčne namene.

(9)

Pravila o hibridnih neskladjih bi morala obravnavati primere neskladij, ki so posledica dvojnih odbitkov, sporne opredelitve finančnih instrumentov, plačil in subjektov ali pa razporeditve plačil. Ker bi lahko hibridna neskladja vodila do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica po potrebi bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek. Ta pravila pa se uporabljajo le za odbitna plačila in ne bi smela vplivati na splošne značilnosti davčnega sistema, bodisi klasičnega ali imputacijskega sistema.

(10)

Do hibridnih neskladij pri stalnih poslovnih enotah pride, ko se zaradi različnih pravil v jurisdikciji stalne poslovne enote in rezidenčni jurisdikciji v zvezi z razporeditvijo dohodkov in odhodkov med različnimi deli istega subjekta pojavi neskladje pri davčnih izidih, vključujejo pa tiste primere, v katerih je neskladje posledica dejstva, da se stalna poslovna enota ne upošteva v skladu z zakonodajo jurisdikcije podružnice. Ta neskladja lahko vodijo do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, zato bi jih bilo treba odpraviti. V primeru neupoštevanih poslovnih enot bi morala država članica, v kateri je davčni zavezanec rezident, vključiti dohodek, ki se sicer pripiše stalni poslovni enoti.

(11)

Morebitne prilagoditve, ki jih je treba opraviti v skladu s to direktivo, načeloma ne bi smele vplivati na porazdelitev pravic do obdavčevanja med jurisdikcijami, kot je določeno v sporazumu o izogibanju dvojnega obdavčenja.

(12)

Da se zagotovi sorazmernost, je treba obravnavati le primere, pri katerih obstaja precejšnje tveganje izogibanja obdavčenju z uporabo hibridnih neskladij. Zato je ustrezno, da se zajamejo hibridna neskladja, ki nastanejo med glavnim sedežem in stalno poslovno enoto ali med dvema ali več stalnimi poslovnimi enotami istega subjekta, in hibridna neskladja ki nastanejo med davčnim zavezancem in njegovimi povezanimi podjetji ali med povezanimi podjetji ter hibridna neskladja, ki izhajajo iz strukturirane ureditve, ki vključuje davčnega zavezanca.

(13)

Neskladja, ki se zlasti pojavijo zaradi hibridnosti subjektov, bi bilo treba obravnavati le, kadar eno od povezanih podjetij najmanj dejansko obvladuje druga povezana podjetja. V teh primerih bi zato bilo treba zahtevati udeležbo povezanega podjetja v davčnem zavezancu ali drugem povezanem podjetju oziroma udeležbo davčnega zavezanca ali drugega povezanega podjetja v povezanem podjetju v smislu glasovalnih pravic, lastništva kapitala ali upravičenosti do prejetja 50 odstotkov ali več dobička. Za namene te zahteve bi bilo treba združiti lastništvo ali pravice oseb, ki delujejo skupaj.

(14)

Da se zagotovi dovolj celovita opredelitev pojma „povezano podjetje“ za namene pravil o hibridnih neskladjih, bi morala ta opredelitev vključevati tudi subjekt, ki je del iste konsolidirane skupine za računovodske namene, podjetje, v katerem ima davčni zavezanec znaten vpliv na upravljanje, in, obratno, podjetje, ki ima znaten vpliv na upravljanje davčnega zavezanca.

(15)

Treba je obravnavati štiri kategorije hibridnih neskladij: prvič, hibridna neskladja zaradi plačil v skladu s finančnim instrumentom; drugič, hibridna neskladja, ki so posledica različne razporeditve plačil, izplačanih hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti, tudi zaradi plačil neupoštevani stalni poslovni enoti; tretjič, hibridna neskladja zaradi plačil hibridnega subjekta njegovemu lastniku ali domnevnih plačil med sedežem in stalno poslovno enoto ali med dvema ali več stalnimi poslovnimi enotami; nazadnje, dvojni odbitki kot posledica plačil hibridnega subjekta ali stalne poslovne enote.

(16)

Kar zadeva plačila na podlagi finančnega instrumenta, bi do hibridnega neskladja lahko prišlo, če je odbitek brez vključitve posledica različnih opredelitev instrumenta ali plačil, izvedenih na podlagi tega instrumenta. Če plačilo zaradi svoje narave izpolnjuje pogoje za dvojno davčno olajšavo v skladu z zakonodajo jurisdikcije prejemnika plačila, kot je oprostitev davka, znižanje stopnje davka ali kakršna koli davčna olajšava ali vračilo davka, potem bi bilo treba plačilo obravnavati kot vzrok za hibridno neskladje v višini nastalega zneska zaradi prenizke obdavčitve. Plačilo na podlagi finančnega instrumenta pa se ne bi smelo obravnavati kot vzrok za hibridno neskladje, če je razlog za davčno olajšavo, odobreno v jurisdikciji prejemnika plačila, zgolj davčni položaj tega prejemnika ali dejstvo, da za instrument veljajo pogoji posebnega režima.

(17)

Da bi se izognile nezaželenim posledicam zaradi sovplivanja pravila hibridnega finančnega instrumenta in zahtev v zvezi z zmožnostjo pokrivanja izgub, ki so bile naložene bankam, bi morale države članice – brez poseganja v pravila o državni pomoči – imeti možnost, da iz področja uporabe te direktive izključijo instrumente znotraj skupine, ki so bili izdani izključno z namenom izpolnjevanja zahtev izdajatelja v zvezi z zmožnostjo pokrivanja izgub in ne zaradi izogibanja davku.

(18)

Kar zadeva plačila hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti, bi do hibridnega neskladja lahko prišlo, če je odbitek brez vključitve posledica različnih pravil, ki urejajo razporeditev navedenega plačila med hibridnim subjektom in njegovim lastnikom, v primeru plačila hibridnemu subjektu, ali med sedežem in stalno poslovno enoto ali med dvema ali več stalnimi poslovnimi enotami, v primeru domnevnega plačila stalni poslovni enoti. Opredelitev hibridnega neskladja bi se morala uporabiti le, če je neskladje posledica različnih pravil, ki urejajo razporeditev plačil v zakonodaji dveh jurisdikcij, in plačilo ne bi smelo povzročiti hibridnega neskladja, ki bi v vsakem primeru nastalo zaradi statusa prejemnika plačila, ki je oproščen davka po zakonodaji katere koli od jurisdikcij prejemnika plačila.

(19)

Opredelitev hibridnega neskladja bi morala vključevati tudi odbitek brez vključitve, ki je posledica plačil neupoštevani stalni poslovni enoti. Neupoštevana stalna poslovna enota pomeni ureditev, ki se po zakonodaji jurisdikcije, v kateri ima ta enota sedež, obravnava kot razlog za dodelitev statusa stalne poslovne enote, po zakonodaji druge jurisdikcije pa se ne obravnava kot stalna poslovna enota. Pravilo hibridnega neskladja se ne bi smelo uporabiti, če bi neskladje nastalo v vsakem primeru zaradi statusa prejemnika plačila, ki je oproščen davka po zakonodaji katere koli od jurisdikcij prejemnika plačila.

(20)

Kar zadeva plačila hibridnega subjekta lastniku ali domnevna plačila, izplačana med glavnim sedežem in stalno poslovno enoto ali med dvema ali več stalnimi poslovnimi enotami, bi do hibridnega neskladja lahko prišlo, če je odbitek brez vključitve posledica plačila ali domnevnega plačila, ki ga jurisdikcija prejemnika plačila ne priznava. V tem primeru, ko je neskladje posledica nerazporeditve plačila ali domnevnega plačila, je jurisdikcija prejemnika plačila jurisdikcija, v kateri se plačilo, ali domnevno plačilo, obravnava kot prejeto v skladu z zakonodajo jurisdikcije plačnika. Kot pri drugih hibridnih subjektih in neskladjih podružnic, zaradi katerih pride do odbitka brez vključitve, se hibridna neskladja ne bi smela pojaviti, če je prejemnik plačila oproščen davka po zakonodaji jurisdikcije prejemnika plačila. Za to kategorijo hibridnih neskladij pa bi neskladje nastalo samo, če je v skladu z jurisdikcijo plačnika dovoljen odbitek v zvezi s plačilom ali domnevnim plačilom, pobotanim z zneskom, ki ni dvojna vključitev dohodkov. Če je v skladu z jurisdikcijo plačnika odbitek mogoče prenesti v naslednje davčno obdobje, potem se lahko zahteva za prilagoditev v skladu s to direktivo odloži, dokler se odbitek dejansko ne pobota z zneskom, ki ni dvojna vključitev dohodka, v jurisdikciji plačnika.

(21)

Opredelitev hibridnega neskladja bi morala vključevati tudi dvojni odbitek ne glede na to, ali nastane zaradi plačil, stroškov, ki se po nacionalnem pravu ne obravnavajo kot plačila, ali kot posledica izgube zaradi amortizacije. Tako kot pri domnevnih plačilih in plačilih, ki jih izvede hibridni subjekt in jih prejemnik plačila ne upošteva, bi se hibridno neskladje pojavilo le, če je v skladu z jurisdikcijo plačnika odbitek mogoče pobotati z zneskom, ki ni dvojna vključitev dohodka. To pomeni, da če je v skladu z jurisdikcijo plačnika odbitek mogoče prenesti v naslednje davčno obdobje, potem se lahko zahteva za prilagoditev v skladu s to direktivo odloži, dokler se odbitek dejansko ne pobota z zneskom, ki ni dvojna vključitev dohodka, v jurisdikciji plačnika.

(22)

Različni davčni izidi, ki se lahko pripišejo samo različnemu vrednotenju plačila, vključno z določitvijo transfernih cen, ne bi smeli spadati v področje uporabe hibridnega neskladja. Poleg tega jurisdikcije uporabljajo različna davčna obdobja in imajo različna pravila za priznavanje, kdaj so bile postavke dohodka ali odhodka dosežene ali kdaj so nastale; te časovne razlike se načeloma ne bi smele obravnavati kot vzrok za neskladja pri davčnih izidih. Odbitno plačilo na podlagi finančnega instrumenta, za katerega ni razumno pričakovati, da bo v razumnem času vključeno v dohodek, pa bi bilo treba obravnavati kot vzrok za hibridno neskladje, če je ta odbitek brez vključitve mogoče pripisati različnim opredelitvam finančnega instrumenta ali plačil, izvedenih na podlagi finančnega instrumenta. Razumeti je treba, da bi do neskladja lahko prišlo, če plačilo, izvedeno na podlagi finančnega instrumenta, ni vključeno v dohodek v razumnem času. Tako plačilo bi bilo treba obravnavati kot plačilo, vključeno v dohodke v razumnem roku, če jih prejemnik plačila vključi v 12 mesecih po koncu davčnega obdobja plačnika, ali kot je določeno v skladu z načelom običajnih tržnih pogojev. Države članice bi lahko zahtevale, da se plačilo vključi v določenem roku, da bi zagotovili, da ne pride do neskladja in zagotovili davčni nadzor.

(23)

Zaradi hibridnih prenosov bi lahko prišlo do razlik v davčni obravnavi, če se zaradi ureditve za prenos finančnega instrumenta osnovni donos tega instrumenta obravnava, kot da ga prejme več kot ena stran, vključena v ureditev. V teh primerih lahko plačilo pri hibridnem prenosu privede do odbitka za plačnika, pri čemer ga prejemnik plačila obravnava kot donos pri osnovnem instrumentu. Ta razlika v davčni obravnavi bi lahko privedla do odbitka brez vključitve ali do presežka davčne olajšave za davek, odtegnjen pri viru pri osnovnem instrumentu. Takšna neskladja bi bilo zato treba odpraviti. V primeru odbitka brez vključitve bi morala veljati ista pravila kot pri nevtraliziranju neskladij za plačila v okviru hibridnega finančnega instrumenta. V primeru hibridnih prenosov, ki so strukturirani tako, da ustvarjajo presežek davčnih dobropisov, bi morala zadevna država članica plačniku preprečiti uporabo presežka olajšave za pridobitev davčne ugodnosti, vključno z uporabo splošnega pravila o preprečevanju zlorab, v skladu s členom 6 Direktive (EU) 2016/1164.

(24)

Treba je določiti pravilo, ki bi državam članicam omogočilo odpravljanje neskladnosti pri prenosu in izvajanju te direktive, ki vodijo do hibridnega neskladja kljub dejstvu, da države članice delujejo v skladu s to direktivo. Če pride to takšnega položaja in se primarno pravilo iz te direktive ne uporablja, bi bilo treba uporabiti sekundarno pravilo. Vendar se primarna in sekundarna pravila lahko uporabljajo samo pri hibridnih neskladjih, kot so opredeljena v tej direktivi, ne bi pa smela vplivati na splošne značilnosti davčnega sistema države članice.

(25)

Uvožena neskladja preusmerjajo učinek hibridnega neskladja med stranmi v tretjih državah v jurisdikcijo države članice z uporabo nehibridnega instrumenta, s čimer spodkopavajo učinkovitost pravil, ki nevtralizirajo hibridna neskladja. Odbitno plačilo v državi članici se lahko uporabi za financiranje odhodkov, ki vključuje hibridno neskladje. Da bi preprečili takšna uvožena neskladja, je treba vključiti pravila, ki prepovedujejo odbitek plačila, če se ustrezni dohodek iz tega plačila neposredno ali posredno pobota z odbitkom, ki izhaja iz hibridnega neskladja, ki vodi do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve med tretjimi državami.

(26)

Neskladje pri družbah, ki so dvojni rezidenti, bi lahko vodilo do dvojnega odbitka, če se plačilo, ki ga izvede davčni zavezanec, ki je dvojni rezident, odbije v skladu z zakonodajo obeh jurisdikcij, v katerih je davčni zavezanec rezident. Ker bi lahko neskladja pri družbah, ki so dvojni rezidenti, privedla do dvojnega odbitka, bi morala spadati v področje uporabe te direktive. Država članica bi morala zavrniti dvojni odbitek za družbe, ki so dvojni rezidenti, če se to plačilo pobota z zneskom, ki se ne obravnava kot dohodek v skladu z zakonodajo druge jurisdikcije.

(27)

Cilj te direktive je izboljšati odpornost celotnega notranjega trga na hibridna neskladja. Tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, saj so nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb različni in bi s samostojnimi ukrepi držav članic le ohranjali obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi še naprej omogočal neučinkovitost in izkrivljanje pri vzajemnem delovanju različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Zaradi čezmejne narave hibridnih neskladij in potrebe po sprejetju učinkovitih rešitev za celotni notranji trg je ta cilj zato lažje doseči na ravni Unije. Unija bi lahko zato sprejela ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo zahtevane ravni zaščite za notranji trg zgolj doseči nujno stopnjo usklajenosti v Uniji, ki je potrebna za dosego njenih ciljev.

(28)

Pri izvajanju te direktive bi morale države članice za ponazoritev ali kot razlago uporabiti relevantna pojasnila in primere iz poročila OECD o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, kolikor so skladni z določbami te direktive in pravom Unije.

(29)

Pravila o hibridnih neskladjih iz člena 9(1) in (2) se bodo uporabljala le, če se v primeru, ki vključuje davčnega zavezanca, pojavi neskladje. Do neskladja ne bi smelo priti, kadar se za ureditev uporabi prilagoditev iz člena 9(5) ali 9a, pri čemer v skladu s tem ureditve, za katere se uporabi prilagoditev na podlagi teh delov direktive, ne bi smele biti predmet nobenih dodatnih prilagoditev v skladu s pravili o hibridnih neskladjih.

(30)

Če določbe druge direktive, kot so določbe Direktive Sveta 2011/96/EU (4), vodijo do nevtralizacije neskladja pri davčnih izidih, se pravila o hibridnih neskladjih iz te direktive ne bi smela uporabljati.

(31)

Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za to oceno.

(32)

Direktivo (EU) 2016/1164 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za vse davčne zavezance, ki so zavezani za davek od dohodkov pravnih oseb v eni ali več državah članicah, vključno s stalnimi poslovnimi enotami subjektov, ki so za davčne namene rezidenti tretje države, v eni ali več državah članicah.

2.   Člen 9a se uporablja tudi za vse subjekte, ki jih država članica obravnava kot pregledne za davčne namene“;

2.

člen 2 se spremeni:

3.

člen 4 se spremeni:

4.

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Hibridna neskladja

1.   Če hibridno neskladje privede do dvojnega odbitka:

Kljub temu je tovrsten odbitek možno pobotati z dvojno vključitvijo dohodka, ne glede na to, ali se pojavi v tekočem ali prihodnjem davčnem obdobju.

2.   Če hibridno neskladje privede do odbitka brez vključitve:

3.   Država članica zavrne odbitek za vsakršno plačilo s strani davčnega zavezanca, s katerim se neposredno ali posredno financira odbiten dohodek, ki privede do hibridnega neskladja prek transakcije ali serije transakcij med povezanimi podjetji ali transakcij, sklenjenih v okviru strukturirane ureditve, razen če ena od jurisdikcij, vključenih v transakcije ali serije transakcij, opravi enakovredno prilagoditev v zvezi s takšnim hibridnim neskladjem.

4.   Država članica lahko izključi iz področja uporabe:

5.   Če hibridno neskladje vključuje dohodek neupoštevane stalne poslovne enote, ki ni obdavčen v državi članici, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, ta država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki bi se drugače pripisal neupoštevani stalni poslovni enoti. To se uporablja, razen če mora država članica oprostiti prihodek na podlagi sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčenju, ki ga država članica sklene s tretjo državo.

6.   Če je hibridni prenos namenjen temu, da privede do olajšave za davčni odtegljaj pri plačilu, ki izhaja iz prenesenega finančnega instrumenta, za več kot eno od udeleženih strani, država članica davčnega zavezanca omeji ugodnost tovrstne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom za tako plačilo.“;

5.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 9a

Obratna hibridna neskladja

1.   Če se eden ali več povezanih nerezidenčnih subjektov, ki so skupaj neposredno udeleženi v najmanj 50 odstotkov glasovalnih pravic, kapitalskih deležev ali pravic do deleža dobička v hibridnem subjektu, ki ima sedež ali je ustanovljen v državi članici, nahajajo v jurisdikciji ali jurisdikcijah, ki hibridni subjekt obravnavajo kot davčnega zavezanca, se šteje, da je hibridni subjekt rezident te države članice, njegovi dohodki pa se obdavčijo, kolikor ta dohodek ni sicer obdavčen v skladu z zakoni države članice ali katere koli druge jurisdikcije.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za kolektivni naložbeni nosilec. V tem členu kolektivni naložbeni nosilec pomeni naložbeni sklad ali nosilca, ki ima široko lastništvo in diverzificiran portfelj vrednostnih papirjev ter za katerega v državi, v kateri je ustanovljen, velja ureditev za zaščito vlagateljev.

Člen 9b

Neskladja glede davčnega rezidentstva

Če je odbitek plačila, stroškov ali izgube davčnega zavezanca, ki je rezident za davčne namene v dveh ali več jurisdikcijah, odbiten od davčne osnove v obeh jurisdikcijah, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek, če je v drugi jurisdikciji dovoljeno, da se dvojni odbitek pobota z dohodkom, ki ni dvojna vključitev dohodka. Če sta obe jurisdikciji državi članici, država članica, v kateri se davčni zavezanec ne šteje za rezidenta v skladu s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčenju med državama članicama, zavrne odbitek.“;

6.

v členu 10(1) se doda naslednji pododstavek:

„Komisija z odstopanjem od prvega pododstavka do 1. januarja 2022 oceni izvajanje členov 9 in 9b ter zlasti posledice oprostitve iz točke (b) člena 9(4) in o tem poroča Svetu.“;

7.

v členu 11 se vstavi naslednji odstavek:

„5a.   Države članice z odstopanjem od odstavka 1 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 9, do 31. decembra 2019. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Te določbe uporabljajo od 1. januarja 2020.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice“.

7.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/12

(1)

Da bi se na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago, pravic do emisije in njihovih izvedenih finančnih instrumentov zagotovila večja preglednost, bi morali upravljavci trga ter investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, na katerem se trguje s temi izvedenimi finančnimi instrumenti, objavljati tedensko poročilo o skupnem številu oseb, ki posedujejo tako pogodbo, in o skupni odprti poziciji za vsak izvedeni finančni instrument na blago, pravico do emisije ali njen izvedeni finančni instrument, ki presega prage, določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/591 (2) glede regulativnih tehničnih standardov za uporabo omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago, in to poročilo posredovati Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(2)

S pravočasno predložitvijo poročil, ki so jih prej objavila zadevna mesta trgovanja, v jasno določenem roku, ki je za vse enak, se bo ESMA olajšala centralizirana objava teh poročil iz celotne Unije.

(3)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je potrebno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Direktive 2014/65/EU uporabljajo od istega datuma.

(4)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je ESMA predložila Komisiji.

(5)

ESMA je o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njim povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

7.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/14

(1)

Da bi se izognili motnjam na mednarodnih finančnih trgih in preprečili kaznovanje institucij s povišanjem kapitalskih zahtev med postopki priznanja obstoječih centralnih nasprotnih strank (CNS) s sedežem v tretji državi, je v členu 497(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 določeno prehodno obdobje, v katerem lahko institucije s sedežem v Uniji vse CNS s sedežem v tretji državi, s katerimi opravljajo kliring transakcij, štejejo kot kvalificirane CNS.

(2)

Uredba (EU) št. 575/2013 je spremenila Uredbo (EU) št. 648/2012 (2) glede nekaterih parametrov za izračun kapitalskih zahtev institucij za izpostavljenosti do CNS s sedežem v tretji državi. V skladu s tem člen 89(5a) Uredbe (EU) št. 648/2012 od nekaterih CNS s sedežem v tretji državi zahteva, da za omejeno obdobje poročajo celoten znesek začetnega kritja, ki so ga dobile od klirinških članov. Navedeno prehodno obdobje ustreza obdobju, določenem v členu 497(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(3)

Obe prehodni obdobji naj bi potekli 15. junija 2014.

(4)

Člen 497(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 pooblašča Komisijo za sprejetje izvedbenega akta, s katerim se v izjemnih okoliščinah prehodno obdobje za kapitalske zahteve podaljša za šest mesecev. Navedeno podaljšanje bi se moralo uporabljati tudi za roke iz člena 89(5a) Uredbe (EU) št. 648/2012. Navedena prehodna obdobja so se z izvedbenimi uredbami Komisije (EU) št. 591/2014 (3), (EU) št. 1317/2014 (4), (EU) 2015/880 (5), (EU) 2015/2326 (6), (EU) 2016/892 (7) in (EU) 2016/2227 (8) podaljšala do 15. junija 2017.

(5)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je že priznal 28 CNS od vseh CNS s sedežem v tretjih državah, ki so doslej zaprosile za priznanje. Od teh sta bili dve CNS iz Združenih držav Amerike priznani po sprejetju Izvedbene uredbe (EU) 2016/2227 na podlagi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/377 (9). Po sprejetju izvedbenih sklepov Komisije (EU) 2016/2269 (10), (EU) 2016/2275 (11), (EU) 2016/2276 (12), (EU) 2016/2277 (13) in (EU) 2016/2278 (14) je bilo priznanih tudi pet CNS iz Indije, Japonske, Brazilije, Mednarodnega finančnega centra Dubaj in Združenih arabskih emiratov. Dodatne CNS iz Indije in Nove Zelandije se lahko priznajo na podlagi izvedbenih sklepov Komisije (EU) 2016/2269 oziroma (EU) 2016/2274 (15). Kljub temu razvoju preostale CNS s sedežem v tretji državi še vedno čakajo na priznanje, pri čemer postopek priznavanja ne bo zaključen do 15. junija 2017. Če prehodno obdobje ne bi bilo podaljšano, bi morale institucije s sedežem v Uniji (ali njihove podružnice zunaj Unije), ki imajo izpostavljenosti do preostalih CNS s sedežem v tretji državi, znatno povečati svoj kapital za navedene izpostavljenosti. Čeprav je takšno povečanje morda samo začasno, bi lahko privedlo do umika navedenih institucij kot neposrednih udeleženk v navedenih CNS ali, vsaj začasno, do prekinitve zagotavljanja storitev kliringa strankam navedenih institucij ter tako povzročilo resne motnje na trgih, na katerih delujejo navedene CNS.

(6)

Potreba po preprečevanju motenj na trgih zunaj Unije, ki je bila nazadnje razlog za podaljšanje prehodnega obdobja iz člena 497(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, bi zato še naprej obstajala tudi po poteku podaljšanja prehodnega obdobja iz Izvedbene uredbe (EU) 2016/2227. Dodatno podaljšanje prehodnega obdobja bi moralo institucijam s sedežem v Uniji (ali njihovim podružnicam zunaj Unije) omogočiti, da bi se izognile znatnemu povečanju kapitalskih zahtev zaradi nezaključenih postopkov priznavanja za CNS, ki na ustrezen in dostopen način opravljajo določeno vrsto storitev kliringa, ki jih institucije s sedežem v Uniji (ali njihove podružnice zunaj Unije) potrebujejo. Zato je primerno dodatno šestmesečno podaljšanje prehodnih obdobij.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bančništvo –

7.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/17

(1)

Okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020), določen v Uredbi (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020) določa pobudo za revizijo Odločbe Sveta 2008/376/ES (3), da se zagotovi, da raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (v nadaljnjem besedilu: program RSPJ) dopolnjuje okvirni program Obzorje 2020 v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo.

(2)

Za zagotovitev skladnega okvira za udeležbo v programu RSPJ in okvirnem programu Obzorje 2020 je treba nekatera pravila za sodelovanje v programu RSPJ prilagoditi s tistimi, ki se uporabljajo v okvirnem programu Obzorje 2020.

(3)

Treba je pregledati pravila o pristojnostih in o sestavi svetovalnih in tehničnih skupin, predvsem glede vrste strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija, da se zagotovi večja preglednost ter skladnost in usklajenost z okvirom za strokovne skupine Komisije ter se prispeva k čim bolj uravnoteženi zastopanosti relevantnih strokovnih in interesnih področij ter optimalni uravnoteženi zastopanosti spolov.

(4)

Za lažjo udeležbo malih in srednjih podjetij (MSP) v programu RSPJ in za dovolitev uporabe „stroškov na enoto“ za izračun upravičenih stroškov za osebje za lastnike MSP ter druge fizične osebe, ki ne prejemajo plače, je primerno razmisliti o preprostejših pravilih financiranja.

(5)

Ukrepe, potrebne za izvajanje Odločbe 2008/376/ES, bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(6)

Odločbo 2008/376/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Naloge svetovalnih skupin

Vsaka svetovalna skupina v zvezi z vidiki RTR, povezanimi bodisi s premogom ali jeklom, Komisiji svetuje glede:

(2)

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Sestava svetovalnih skupin

1.   Vsaka svetovalna skupina je sestavljena v skladu s preglednicami iz Priloge. Člani svetovalnih skupin so posamezniki, ki jih imenuje Komisija za zastopanje skupnega interesa interesnih skupin. Člani ne predstavljajo posameznih interesnih skupin, temveč izražajo skupno mnenje različnih organizacij interesnih skupin.

Imenovani so za obdobje 42 mesecev. Člani, ki ne morejo več učinkovito prispevati k razpravam skupine, ki odstopijo ali ki tudi po prenehanju opravljanja svojih dolžnosti razkrivajo informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, zlasti informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavinah stroškov, niso več vabljeni k udeležbi na sestankih svetovalnih skupin in jih je za preostanek njihovega mandata mogoče nadomestiti.

2.   Člani svetovalnih skupin so izbrani izmed strokovnjakov z znanjem s področij iz oddelkov 3 in 4 poglavja II, ki so se odzvali na povabila k oddaji prijave. Ti strokovnjaki so lahko imenovani tudi na podlagi predlogov subjektov iz preglednic v Prilogi ali držav članic.

Člani so dejavni na zadevnem področju in se zavedajo prednostnih nalog industrije.

3.   Komisija si znotraj vsake svetovalne skupine prizadeva zagotoviti visoko raven strokovnega znanja, uravnoteženo zastopanost ustreznih strokovnih in interesnih področij ter, kolikor je mogoče, uravnoteženo zastopanost spolov in geografsko zastopanost, pri čemer upošteva posebne naloge svetovalnih skupin, vrsto zahtevanega strokovnega znanja in izid izbirnega postopka za strokovnjake.“;

(3)

člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Ustanovitev ter naloge tehničnih skupin za premog in jeklo

1.   Tehnične skupine za premog in jeklo (v nadaljnjem besedilu: tehnične skupine) podpirajo Komisijo pri spremljanju raziskovalnih in pilotnih ali predstavitvenih projektov.

Komisija imenuje člane tehničnih skupin, ki delujejo v svojem imenu.

Člani, ki ne morejo več učinkovito prispevati k razpravam skupine, ki odstopijo ali ki tudi po prenehanju opravljanja svojih dolžnosti razkrivajo informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, zlasti informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavinah stroškov, niso več vabljeni k udeležbi na sestankih tehničnih skupin.

2.   Člani tehničnih skupin so izbrani izmed strokovnjakov z znanjem iz raziskovalne strategije, upravljanja ali proizvodnje na področjih iz oddelkov 3 in 4 poglavja II, ki so se odzvali na povabila k oddaji prijave.

Dejavni so na zadevnem področju in so odgovorni za raziskovalne strategije, upravljanje ali proizvodnjo v povezanih sektorjih.

3.   Komisija si znotraj vsake tehnične skupine prizadeva zagotoviti visoko raven poklicnega strokovnega znanja, uravnoteženo zastopanost ustreznih strokovnih in interesnih področij ter, kolikor je mogoče, uravnoteženo zastopanost spolov in geografsko zastopanost, pri čemer upošteva posebne naloge tehničnih skupin, vrsto zahtevanega strokovnega znanja in izid izbirnega postopka za strokovnjake. Članstvo v tehnični skupini ne izključuje, da je strokovnjak lahko imenovan za strokovnjaka za ocenjevanje.

Komisija zagotovi, da so vzpostavljeni pravila in postopki za ustrezno preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov članov tehničnih skupin, ki jim je poverjeno ocenjevanje določenega projekta. Ti postopki prav tako zagotavljajo enako obravnavo in pravičnost v celotnem procesu spremljanja projektov.

Kraj sestankov tehničnih skupin se po možnosti izbere tako, da je mogoče v najboljši možni meri zagotoviti spremljanje projekta in oceno rezultatov.“;

(4)

člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Razpis za zbiranje predlogov

1.   Vsako leto se objavi letni razpis za zbiranje predlogov. Začetni datum za oddajo predlogov se objavi v opisni dokumentaciji iz odstavka 3. Če ni določeno drugače, je rok za oddajo predlogov za ocenjevanje vsako leto 15. septembra. Če je 15. septembra konec tedna, petek ali ponedeljek, se rok samodejno prenese na prvi delovni dan po 15. septembru. Rok se objavi v opisni dokumentaciji iz odstavka 3.

2.   Kadar se Komisija v skladu s točkama (d) in (e) člena 41 odloči za spremembo roka za oddajo predlogov iz odstavka 1 tega člena ali za objavo namenskih razpisov za zbiranje predlogov, navedeno informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V namenskih razpisih za zbiranje predlogov se navedejo datumi in načini za oddajo predlogov, vključno z navedbo, ali bo potekala v eni stopnji ali dveh; za ocenjevanje predlogov se navedejo prednostne naloge, po potrebi vrsta upravičenih projektov iz členov 14 do 18, in predvidena sredstva.

3.   Komisija zagotovi, da so v času objave razpisa za zbiranje predlogov vsem morebitnim udeležencem na voljo zadostna navodila in informacije, zlasti s pomočjo opisne dokumentacije, ki je na voljo na spletišču Komisije. Na zahtevo se lahko od Komisije pridobi tudi izvod te opisne dokumentacije v papirnati obliki.

V opisni dokumentaciji so navedene informacije o podrobnih pravilih za udeležbo, metodah obravnavanja predlogov in projektov, obrazcih za vlogo, pravilih za oddajo predlogov, vzorcih sporazumov o dodelitvi sredstev, upravičenih stroških, najvišjih dovoljenih finančnih prispevkih, načinih plačevanja in letnih prednostnih ciljih raziskovalnega programa.

Vloge se Komisiji predložijo v skladu s pravili iz opisne dokumentacije.“;

(5)

v členu 27 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija zagotovi, da je priročnik za ocenjevanje in izbor dejavnosti RTR na voljo vsem morebitnim udeležencem.“;

(6)

v členu 28 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija sestavi seznam izbranih predlogov, razvrščenih glede na pomembnost.“;

(7)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 29a

Izvajanje dejavnosti

1.   Udeleženci izvajajo dejavnosti v skladu z vsemi pogoji in obveznostmi iz tega sklepa, Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (*2), ter razpisa za zbiranje predlogov in sporazuma o dodelitvi sredstev.

2.   Udeleženci ne prevzemajo obveznosti, ki niso združljive s tem sklepom ali sporazumom o dodelitvi sredstev. Kadar udeleženec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem dejavnosti, morajo obveznosti brez dodatnega financiranja Unije izpolniti drugi udeleženci, razen če jih Komisija katere koli od teh obveznosti izrecno odveže. Udeleženci zagotovijo, da je Komisija pravočasno obveščena o vsakem dogodku, ki bi lahko pomembno vplival na izvajanje dejavnosti ali interese Unije.

3.   Udeleženci izvajajo dejavnost in v ta namen sprejmejo vse potrebne in razumne ukrepe. Na voljo imajo ustrezna sredstva, ki jih potrebujejo za izvajanje dejavnosti, in ko jih potrebujejo. Če je potrebno za izvajanje dejavnosti, se lahko obrnejo na tretje osebe, vključno s podizvajalci, da ti opravijo delo v okviru dejavnosti. Udeleženci so za opravljeno delo še naprej odgovorni Komisiji in drugim udeležencem.

4.   Podizvajalci se lahko za izvajanje nekaterih vidikov dejavnosti izberejo le v primerih, določenih v sporazumu o dodelitvi sredstev, in v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih v času začetka veljavnosti sporazuma o dodelitvi sredstev ni bilo mogoče jasno predvideti.

5.   Tretje osebe, ki niso podizvajalci, lahko opravljajo dela v dejavnosti v skladu s pogoji iz sporazuma o dodelitvi sredstev. Tretja oseba in delo, ki ga bo izvajala, sta navedena v sporazumu o dodelitvi sredstev.

Stroški, ki jih imajo te tretje osebe, se lahko štejejo za upravičene, če tretja oseba izpolnjuje vse naslednje pogoje:

6.   Udeleženci upoštevajo nacionalno zakonodajo, predpise in etična pravila v državah, kjer se dejavnost izvaja. Po potrebi udeleženci pred začetkom dejavnosti zaprosijo za odobritev ustrezne nacionalne ali lokalne odbore za etiko.

(*1)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1)."

(*2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).“;"

(8)

člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33

Stroški za osebje

Upravičeni stroški za osebje krijejo le dejansko opravljene ure oseb, ki neposredno opravljajo delo v okviru dejavnosti.

Stroški za osebje lastnikov malih in srednjih podjetij ter drugih fizičnih oseb, ki ne prejemajo plače, se lahko povrnejo na podlagi stroškov na enoto.“;

(9)

člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39

Imenovanje neodvisnih in visoko usposobljenih strokovnjakov

Za imenovanje neodvisnih in visoko usposobljenih strokovnjakov iz člena 18, člena 28(2) in člena 38 se smiselno uporabljajo določbe iz člena 40 Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*3).

(*3)  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).“;"

(10)

ta točka ne zadeva slovenske različice;

(11)

v členu 42 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*4).

(*4)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“."

7.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/23

(1)

V okviru Evropskega raziskovalnega prostora je reaktor z visokim fluksom (v nadaljnjem besedilu: HFR) v Pettnu že do sedaj in bo to tudi ostal eno od pomembnih sredstev za raziskave Skupnosti na področju znanosti o materialih, testiranju materialov, nuklearni medicini ter raziskovanju varnosti jedrskih reaktorjev.

(2)

Delovanje HFR je bilo podprto z vrsto dodatnih raziskovalnih programov in zadnji med njimi (1) se je iztekel 31. decembra 2015.

(3)

Delovanje HFR se je v letu 2016 nadaljevalo brez dodatnega raziskovalnega programa, medtem ko še potekajo pogajanja med subjekti, ki sta jih za to pooblastili državi članici, ki zagotavljata sredstva. Ker so navedena prizadevanja privedla do sporazuma med obema nacionalnima subjektoma je potreben nov dodatni raziskovalni program, s katerim se zagotovi nadaljnjo finančno podporo za HFR.

(4)

Da bi se zagotovila neprekinjenost dodatnih raziskovalnih programov, bi se moral ta sklep začeti uporabljati od 1. januarja 2016. Dovoliti bi bilo treba, da se z delom prispevkov za obdobje 2016-2019 za dodatni program HFR, pokrije izdatke, nastale v letu 2016.

(5)

Glede na to, da je HFR nenadomestljiva infrastruktura za raziskave Skupnosti na področju varnosti jedrskih reaktorjev, zdravja (vključno z razvojem medicinskih izotopov za medicinske raziskave), jedrske fuzije, temeljne znanosti, usposabljanja in ravnanja z odpadki (vključno z varnostnim obnašanjem jedrskega goriva, ki se uporablja v specifičnih reaktorskih sistemih v Uniji, ki so v interesu Evrope), bi se moralo njegovo delovanje na podlagi dodatnega raziskovalnega programa HFR za obdobje 2016-2019 nadaljevati do konca leta 2019.

(6)

Zaradi posebnega interesa za obsevalne zmogljivosti HFR sta se Commissariat à l'énergie atomique et aux énergies alternatives (CEA) in NRG: Nuclear Research and consultancy Group V.O.F. (NRG) kot izvajalca za Francijo oziroma Nizozemsko dogovorila, da bosta financirala celoten dodatni raziskovalni program HFR za obdobje 2016-2019 s prispevki, ki jih bosta izvedla v splošni proračun Evropske unije v obliki namenskih prejemkov.

(7)

Z navedenimi prispevki se financira delovanje HFR, da se podpre raziskovalni program, kar predpostavlja redno delovanje in vzdrževanje HFR. Če bo upravljavec NRG nizozemskim nacionalnim regulatornim organom pred prijavo varnega ohranitvenega stanja predložil uradno obvestilo o dokončni zaustavitvi, bi bilo treba preostala plačila in zahtevke za dodelitev sredstev Komisije začasno ustaviti –

7.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/27

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 3. avgusta 2016 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 („osnovna uredba“) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom prečiščene tereftalne kisline („PTA“) in njenih soli s poreklom iz Republike Koreje („zadevna država“) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je začela preiskavo, potem ko so družbe BP Aromatics Limited NV, Artland PTA SA in Indorama Ventures Quimica S.L.U. („pritožniki“), ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje prečiščene tereftalne kisline in njenih soli v Uniji, 20. junija 2016 vložile pritožbo. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, da se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, korejske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(4)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Komisija je vse proizvajalce izvoznike v Republiki Koreji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec. Poleg tega je misijo Republike Koreje pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi želeli sodelovati v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(7)

Pet proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Nihče ni nasprotoval predlaganemu vzorcu.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo poslala vprašalnik vsem šestim znanim proizvajalcem zadevnega izdelka. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(9)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(10)

Dva nepovezana uvoznika sta predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(11)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vsem šestim proizvajalcem Unije, devetim znanim uporabnikom in dvema znanima uvoznikoma.

(12)

Prejela je izpolnjene vprašalnike treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, vseh šestih proizvajalcev Unije, dvanajstih uporabnikov in dveh uvoznikov.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2015 do 30. junija 2016 („obdobje preiskave“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek je tereftalna kislina s čistočo najmanj 99,5 mas. % in njene soli s poreklom iz Republike Koreje, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 2917 36 00 (oznaka TARIC 2917360010) („zadevni izdelek“).

(16)

PTA se pridobiva s čiščenjem surove tereftalne kisline, ki je produkt reakcije med paraksilenom (PX) in topilom ter raztopino katalizatorja.

(17)

Zadevni izdelek se uporablja predvsem kot surovina za sintezo polimerov, ki se uporabljajo na primer pri proizvodnji poliestrskih tekstilnih vlaken in plastenk iz polietilen tereftalata (PET).

(18)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(19)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

Obseg izdelka, opredeljen v uvodni izjavi 15, vključuje različice PTA, ki poleg najčistejše različice PTA („najčistejša PTA“) zajemajo tudi tako imenovano kvalificirano tereftalno kislino („QTA“) in tereftalno kislino srednje kakovosti („MTA“). Različice se lahko razlikujejo predvsem po stopnjah čistoče. MTA in QTA imata višjo vsebnost nečistoč od najčistejše PTA. V vsakem primeru stopnja nečistoč v nobeni od teh različic ne presega 0,5 %, zato so vse vključene v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 15.

(21)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba QTA izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Po mnenju teh strani se fizikalne in kemične lastnosti QTA razlikujejo od lastnosti najčistejše PTA, zaradi teh razlik pa se tudi različno uporabljata. Trdile so tudi, da se postopki za proizvodnjo in uporabo QTA razlikujejo od postopkov pri najčistejši PTA ter da so proizvodni stroški in prodajna cena QTA nižji od proizvodnih stroškov in prodajne cene najčistejše PTA.

(22)

Medtem ko najčistejša PTA vsebuje do 0,01 % nečistoč, lahko QTA vsebuje do 0,2 % nečistoč, poleg tega pa obstaja tudi nekaj razlik glede vrste nečistoč. Ne glede na to razliko v nečistočah je kemijska formula vseh različic PTA enaka. Komisija je zato menila, da razmeroma majhna razlika v nečistočah ne spreminja dejstva, da so osnovne kemijske in fizikalne lastnosti vseh različic PTA enake in zato kot take ne upravičujejo izključitve QTA iz obsega izdelka v preiskavi.

(23)

Iste zainteresirane strani so trdile tudi, da se najčistejša PTA in QTA različno uporabljata. Komisija je ugotovila, da te razlike niso dovolj velike, da bi se QTA izključila iz obsega izdelka v preiskavi.

(24)

Iste zainteresirane strani so trdile tudi, da se QTA in najčistejša PTA pridobivata z različnimi proizvodnimi postopki, in sicer se proizvodne tehnike za proizvodnjo najčistejše PTA osredotočajo predvsem na oksidacijo, rafiniranje in redukcijo, kar spada med dvostopenjske proizvodne tehnike, tehnika proizvodnje QTA pa se osredotoča predvsem na natančno oksidacijo in rafiniranje, kar spada med enostopenjske proizvodne tehnike. Komisija je ugotovila, da se pri obeh proizvodnih postopkih uporabljajo iste surovine in tehnike ter da sta postopka pri večini korakov podobna.

(25)

Iste zainteresirane strani so nazadnje trdile, da so zaradi razlik med zgoraj navedenima enostopenjsko in dvostopenjsko tehniko proizvodni stroški QTA, ki znašajo od 18 do 36 EUR/tono, nižji od proizvodnih stroškov najčistejše PTA. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da razlika v proizvodnih stroških ni velika. V vsakem primeru pa za opredelitev obsega izdelka niso pomembne razlike v proizvodnih stroških kot take, temveč podobne tehnične, kemične in fizikalne lastnosti ter osnovna uporaba. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(26)

Po razkritju je ena zainteresirana stran ponovila svojo trditev, da bi bilo treba QTA izključiti iz obsega izdelka v preiskavi zaradi razlik v sestavi in vsebnosti nečistoč, razlik v proizvodnem postopku ter proizvodnih stroškov in uporabe. Vendar je Komisija menila, da so te razlike sorazmerno majhne in ne spremenijo sklepa, da so tehnične, kemične in fizikalne lastnosti ter osnovne uporabe tako QTA kot najčistejše PTA dejansko enake. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(27)

Iz zgoraj navedenih razlogov so bile trditve o izključitvi QTA iz obsega izdelka zavrnjene.

(28)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bila skupna prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(29)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza v Unijo. Komisija je ugotovila, da je za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika celoten obseg domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza v Unijo.

(30)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe opredelila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se lahko odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(31)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(32)

V tem primeru je bila normalna vrednost tehtano povprečje cen vse domače prodaje v obdobju preiskave.

(33)

Za enega od proizvajalcev izvoznikov so bili izpolnjeni pogoji, navedeni v uvodni izjavi 31, in obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka je predstavljal več kot 80 % celotnega obsega domače prodaje podobnega izdelka. Za tega proizvajalca izvoznika je bila normalna vrednost osnovana na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje celotne domače prodaje.

(34)

Normalna vrednost je bila dejanska domača cena izključno dobičkonosne domače prodaje teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(35)

Za dva proizvajalca izvoznika je analiza domače prodaje pokazala, da je bilo dobičkonosnih manj kot 80 % celotne domače prodaje. V skladu s tem se je normalna vrednost za ta dva proizvajalca izvoznika izračunala kot tehtano povprečje zgolj dobičkonosne prodaje.

(36)

Ena stran je trdila, da njen subjekt, ki proizvaja PTA, tvori enoten gospodarski subjekt z njegovim povezanim dobaviteljem glavne surovine. Povezani dobavitelj vzorčenemu proizvajalcu PTA tudi izplačuje dividende. Zato bi morala Komisija za izračun dampinga odšteti dobiček, ki ga je ustvaril povezani dobavitelj v zvezi s surovino, prodano vzorčenemu proizvajalcu PTA za proizvodnjo PTA. Družba je izračunala dobiček, ki se odšteje kot razlika med nakupno ceno in skupnimi stroški proizvodnje surovine.

(37)

Komisija je iz naslednjih razlogov zavrnila trditev, da vzorčeni proizvajalec PTA in z njim povezani dobavitelj surovin tvorita en gospodarski subjekt. Prvič, preiskava je pokazala, da vzorčeni proizvajalec PTA nima večinskega deleža v povezanem dobavitelju, kar pomeni, da nima izključne pristojnosti odločanja o povezanem dobavitelju. Drugič, ker je prodaja surovin predstavljala le majhen del celotne prodaje povezanega dobavitelja surovin v obdobju preiskave, ni neposredne povezave med stopnjo dobička za surovine in prejetimi dividendami.

(38)

Tretjič, povezani dobavitelj ne prodaja surovine izključno vzorčenemu proizvajalcu PTA, temveč tudi drugim strankam. Poleg tega drugim strankam prodaja tudi številne druge izdelke. Zato ne obstaja nikakršna neposredna zveza med prodajo surovine s strani povezanega dobavitelja vzorčenemu proizvajalcu PTA in dividendami, ki jih izplačuje vzorčenemu proizvajalcu PTA.

(39)

Četrtič, vzorčeni proizvajalec PTA nabavlja surovine od povezanega dobavitelja po cenah, ki vključujejo dobiček. Te cene so usklajene s cenami, po katerih kupuje isto surovino od drugih nepovezanih dobaviteljev.

(40)

Petič, letni računovodski izkazi vzorčenega proizvajalca PTA se ne konsolidirajo z računovodskimi izkazi povezanega dobavitelja.

(41)

Na podlagi zgoraj navedenega je bila trditev, da vzorčeni proizvajalec PTA tvori enoten gospodarski subjekt s povezanim dobaviteljem surovin, zavrnjena. Zato odstotek dobička, ki ga je povezani dobavitelj zaračunal vzorčenemu proizvajalcu PTA, ni bil odštet od nabavne cene.

(42)

Po razkritju sta se dve zainteresirani strani spraševali, zakaj Komisija pri določanju normalne vrednosti za opredelitev deleža dobičkonosne prodaje na domačem trgu ni uporabila ciljnega dobička. V skladu s členom 2(4) osnovne uredbe so ustrezno referenčno merilo za dobičkonosnost transakcij proizvodni stroški na enoto (stalni in spremenljivi), h katerim se dodajo še zneski prodajnih, splošnih in upravnih stroškov. Pojem ciljni dobiček v tem okviru ni pomemben, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(43)

Isti strani sta se spraševali tudi, zakaj Komisija ni opravila analize deleža dobičkonosne prodaje na mesečni osnovi. Med preiskavo niso bili odkriti razlogi, zaradi katerih bi morala analiza dobičkonosne prodaje ali določitev normalne vrednosti odstopati od standardne metodologije, pri kateri se uporablja tehtano povprečje normalne vrednosti, ki temelji na transakcijah, opravljenih v celotnem obdobju preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(44)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek nepovezanih in povezanih trgovskih družb zunaj Unije.

(45)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se proda za izvoz v Unijo.

(46)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek v Unijo izvažali prek povezanih družb, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji.

(47)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali prek nepovezanih trgovskih družb s sedežem zunaj Unije, je bilo najprej ugotovljeno, ali je bila prodaja nepovezanim trgovskim družbam res prodaja za izvoz v Unijo. V tem primeru je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozna cena prav tako tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo.

(48)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(49)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške in stroške natovarjanja, stroške pakiranja, bančne stroške ter stroške kreditov in provizij.

(50)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(51)

Na podlagi tega so tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(52)

Na podlagi podatkov Eurostata je pet sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave 7 predstavljalo celoten izvoz s poreklom iz Republike Koreje v Unijo v obdobju preiskave, trije vzorčeni proizvajalci izvozniki pa so predstavljali več kot 75 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(53)

Komisija je upoštevala visoko raven sodelovanja, visoko raven reprezentativnosti vzorca, navedeno v uvodni izjavi 52, pa tudi dejstvo, da je bila samo za enega od vzorčenih izvoznikov stopnja dampinga višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Zato je bila določena tehtana povprečna stopnja dampinga na ravni države, da se je ocenilo, ali je stopnja dampinga za proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, pod stopnjo de minimis. Ugotovljeno je bilo, da je navedena stopnja 0,8 %, kar je pod pragom de minimis, in sicer.

(54)

Po razkritju sta se dve zainteresirani strani spraševali, zakaj stopnja dampinga, določena za Hanwha (3,5 %), ni bila uporabljena za sodelujoča vendar nevzorčena proizvajalca izvoznika. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53, je Komisija upoštevala visoko raven sodelovanja, visoko raven reprezentativnosti vzorca in dejstvo, da je bila samo za enega od vzorčenih izvoznikov stopnja dampinga višja od praga de minimis. Glede na to je Komisija menila, da bi bilo treba najbolj razumno oceno stopnje dampinga za sodelujoče vendar nevzorčene proizvajalce izvoznike in stopnje dampinga na ravni države določiti na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno za vzorčene proizvajalce izvoznike, kot je opisano zgoraj. Opozoriti je treba tudi, da je bila ista metodologija že uporabljena v podobni zadevi (3). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(55)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da obstajajo razlike med korejskimi statističnimi podatki o izvozu in statističnimi podatki Eurostata o uvozu. Poleg tega je zato ta stran podvomila v zanesljivost podatkov, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki in jih je Komisija uporabila za določitev stopnje dampinga. Komisija je potrdila, da je po uveljavljeni praksi in kot je navedeno v uvodni izjavi 52, uvoz s poreklom iz Republike Koreje v Unijo v obdobju preiskave temeljil na podatkih Eurostata. Prav tako je treba opozoriti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 13, da je Komisija zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, in da so bili podatki, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, ustrezno preverjeni v skladu z uveljavljeno prakso. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

Po razkritju je ena od zainteresiranih strani predložila drugačno predpostavko in alternativne scenarije v zvezi z razmerjem med normalno vrednostjo in izvozno ceno ter se spraševala, ali bi uporaba konstruirane izvozne cene in normalnih vrednosti na podlagi teh scenarijev privedla do drugačnih stopenj dampinga. Komisija je opozorila, da so izračuni dampinga temeljili na dejanskih preverjenih podatkih o transakcijah ter da jih je treba določiti z uporabo metodologije, določene v členu 2 osnovne uredbe. Alternativni scenariji, ki jih je predstavila ta zainteresirana stran, niso bili v skladu z osnovno uredbo in so bili zato zavrnjeni.

(57)

Glede na stopnjo dampinga de minimis na ravni države ni treba uvesti ukrepov na uvoz PTA s poreklom iz Republike Koreje.

(58)

Glede na navedene ugotovitve v zvezi z dampingom se šteje, da ni treba predstaviti analize o škodi, vzročni zvezi in interesu Unije.

(59)

Po razkritju se je ena od zainteresiranih strani spraševala o razlogih za povečanje izvoza s poreklom iz Republike Koreje v Unijo od leta 2012. Kot je pojasnjeno zgoraj, se glede na ugotovitve v zvezi z dampingom šteje, da analize o škodi ni treba predstaviti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(60)

V skladu s členom 9(3) osnovne uredbe je zato treba postopek zaključiti, saj znaša ugotovljena stopnja dampinga za Republiko Korejo manj kot 2 %. Zainteresirane strani so bile o tem ustrezno obveščene in so imele možnost predložiti pripombe.

(61)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija zato sklenila, da se protidampinški postopek v zvezi z uvozom prečiščene tereftalne kisline in njenih soli s poreklom iz Republike Koreje v Unijo zaključi brez uvedbe protidampinških ukrepov.

(62)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

7.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/35

(1)

Člen 12 naslova III Priloge III k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) določa, da se preferencialna obravnava uporablja le za blago, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge III in se prevaža neposredno med Republiko Čile (v nadaljnjem besedilu: Čile) in Evropsko unijo.

(2)

Čile in Evropska unija sta od začetka veljavnosti Sporazuma sklenila številne sporazume na področju trgovine, kar je gospodarskim subjektom omogočilo, da prilagodijo svojo izvozno strategijo ter zmanjšajo stroške in se bolje odzovejo na povpraševanje na trgu.

(3)

Čile in Evropska unija sta se dogovorila, da bosta spremenila člen 12 naslova III Priloge III k Sporazumu, da se omogoči večja prožnost za gospodarske subjekte –

7.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/37