3.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/1

(1)

Uredba (ES) št. 1760/2000 določa pravila za identifikacijo in registracijo goveda. Da se omogoči sledenje premikov goveda, navedena uredba določa, da je treba vse živali identificirati z vsaj dvema sredstvoma za identifikacijo, ki sta navedeni v Prilogi -I k navedeni uredbi in imata isto neponovljivo identifikacijsko kodo. Sredstva za identifikacijo iz navedene priloge vključujejo običajno ušesno znamko in elektronski identifikator v obliki elektronske ušesne znamke ali bolus transponderja ali transponderja, ki se vbrizga.

(2)

Uredba (ES) št. 1760/2000, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 653/2014 (2), določa, da se pravila za konfiguracijo identifikacijske kode opredelijo z izvedbenimi akti.

(3)

Najprimernejša konfiguracija identifikacijske kode za govedo, ki je skladna s standardi Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) za identifikacijo živali, je bodisi iz dveh črk sestavljena oznaka države ali iz treh številk sestavljena oznaka države in posamezna koda živali, sestavljena iz največ 12 številk.

(4)

Poleg tega bi morala konfiguracija identifikacijske kode iz te uredbe zagotavljati delovanje enotnega trga ne samo za govedo, pač pa tudi za ovce in koze, kadar se zahteva taka konfiguracija identifikacijske kode v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (3), ne glede na sredstva za identifikacijo, uvedena v različnih državah članicah.

(5)

Uredba Komisije (ES) št. 911/2004 (4) določa kodirano obliko, ki se uporablja za identifikacijo države članice porekla skupaj z informacijami o posamezni živali, ki se namestijo na vidnih ušesnih znamkah. Ta kodirana oblika identifikacije je dvočrkovna oznaka države skupaj s posamezno kodo živali, ki je sestavljena iz največ 12 številk.

(6)

Konfiguracija identifikacijske kode za govedo bi se morala uporabljati za običajne ušesne znamke in tudi elektronske identifikatorje, take kode pa bi morale biti interoperabilne, elektronsko izmenljive in berljive v vseh državah članicah. V skladu s tem bi bilo treba Uredbo (ES) št. 911/2004 spremeniti, da se bo nanašala na identifikacijsko kodo iz te uredbe.

(7)

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 911/2004 določa, da lahko Španija, Irska, Italija, Portugalska in Združeno kraljestvo obdržijo sistem črkovno-številčne kode pri 12 števkah, ki sledijo oznaki države, pri živalih, rojenih do 31. decembra 1999 v Španiji, na Irskem, v Italiji in na Portugalskem, in pri živalih, rojenih do 30. junija 2000 v Združenem kraljestvu. Ker naj bi pravila za konfiguracijo identifikacijske kode za govedo iz te uredbe nadomestila pravila iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 911/2004, bi bilo treba v to uredbo vključiti navedeno odstopanje.

(8)

Člen 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000 določa, da morajo države članice vzpostaviti računalniško bazo podatkov za govedo, v kateri pristojni organ države članice evidentira identifikacijsko kodo za govedo. Poleg tega člen 4(4) navedene uredbe določa datum, od katerega morajo države članice zagotoviti celovito delovanje infrastrukture, potrebne za uporabo elektronskega identifikatorja kot uradnega sredstva za identifikacijo goveda. Ta infrastruktura vključuje računalniško bazo podatkov.

(9)

Za olajšanje nemotenega prehoda z običajnih ušesnih znamk na elektronske identifikatorje je primerno določiti vmesne ukrepe za evidentiranje identifikacijske kode za govedo v računalniški bazi podatkov, dokler ne bodo države članice zagotovile celovitega delovanja infrastrukture, potrebne za uporabo elektronskega identifikatorja.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

prvi element identifikacijske kode mora biti oznaka države članice, v kateri je bilo prvič nameščeno sredstvo za identifikacijo, in sicer v obliki dvočrkovne kode ali trištevilčne kode, kot je navedeno v Prilogi;

(b)

drugi element identifikacijske kode mora biti številčna posamezna koda živali, sestavljena iz največ 12 številk; vendar lahko Irska, Španija, Italija, Portugalska in Združeno kraljestvo obdržijo sistem črkovno-številčne kode pri 12 števkah, ki sledijo oznaki države, pri živalih, rojenih do 31. decembra 1999 na Irskem, v Španiji, Italiji in na Portugalskem, in pri živalih, rojenih do 30. junija 2000 v Združenem kraljestvu.

(1)

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Znaki, ki sestavljajo identifikacijsko kodo na ušesnih znamkah, so določeni v členu 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/949 (*1).

(*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/949 z dne 2. junija 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta glede konfiguracije identifikacijske kode za govedo in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 911/2004 (UL L 143, 3.6.2017, str. 1).“"

(2)

Priloga I se črta.

3.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/5

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za njihovo izdajo.

(2)

Uporaba pripravka iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713), in endo-1,4-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (DSM 18404), je bila z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1068/2011 (2) za deset let odobrena za rejene nesnice, purane za vzrejo, purane, ki se redijo za vzrejo, druge manjše aviarne vrste (razen rac za pitanje) in okrasne ptice.

(3)

V skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je imetnik dovoljenja predlagal spremembo pogojev dovoljenja za navedeni pripravek, in sicer zmanjšanje najnižje vsebnosti s 560 TXU/kg na 280 TXU/kg in z 250 TGU/kg na 125 TGU/kg popolne krmne mešanice za uporabo pri rejenih nesnicah in vseh aviarnih vrstah za nesnice. Zahtevku so bili priloženi ustrezni podporni podatki. Komisija je zahtevek poslala Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(4)

Agencija je v svojem mnenju z dne 20. oktobra 2016 (3) navedla, da je lahko pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713), in endo-1,4-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (DSM 18404), v novih predlaganih pogojih uporabe učinkovit pri zahtevanem najnižjem odmerku 280 TXU/kg in 125 TGU/kg popolne krmne mešanice pri rejenih nesnicah in vseh aviarnih vrstah za nesnice. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713), in endo-1,4-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (DSM 18404), je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 1068/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

3.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/9

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo preseči najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Finska je 22. novembra 2016 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi z odpuščanjem v gospodarskem sektorju, razvrščenem v statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE) Revizija 2 oddelek 26 (Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov) na Finskem. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 2 641 800 EUR za vlogo, ki jo je vložila Finska.

(5)

Da bi sredstva ESPG lahko čim prej uporabili, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma njegovega sprejetja –