2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/1

Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda in morskih bioloških virov Mayotta, ki so v pristojnosti Evropske unije

Evropska unija in Republika Sejšeli sta 20. maja 2014 v Bruslju podpisali Sporazum o dostopu za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda in morskih bioloških virov Mayotta, ki so v pristojnosti Evropske unije.

Evropska unija je 10. februarja 2015 poslala uradno obvestilo, da je zaključila notranje postopke, potrebne za začetek veljavnosti Sporazuma. Republika Sejšeli je uradno obvestilo poslala 18. maja 2017.

Sporazum je zato v skladu s členom 19 Sporazuma začel veljati 18. maja 2017.

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/2

SKLEP SVETA (EU) 2017/938

z dne 23. septembra 2013

o podpisu Konvencije Minamata o živem srebru v imenu Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Živo srebro in njegove spojine so zelo strupeni za zdravje ljudi, živali in rastlin. V Uniji so živo srebro in njegove spojine urejeni v okviru uredbe za varovanje zdravja ljudi in okolja.

(2)

Upravni svet programa Združenih narodov za okolje (UNEP) je leta 2009 od njegovega izvršnega direktorja zahteval, da skliče medvladni pogajalski odbor s pooblastilom, da pripravi globalni pravno zavezujoči instrument o živem srebru, in s ciljem, da svoje delo opravi pred 27. redno sejo upravnega sveta leta 2013.

(3)

Svet je decembra 2010 pooblastil Komisijo, da glede zadev, ki so v pristojnosti Unije in glede katerih je Unija sprejela pravila, v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih o globalnem pravno zavezujočem instrumentu o živem srebru v skladu s pogajalskimi smernicami, določenimi v dodatku k navedenemu pooblastilu.

(4)	Pogajalski postopek je bil uspešno zaključen na petem zasedanju medvladnega pogajalskega odbora, ki je potekalo od 13. do 18. januarja 2013 v Ženevi.

(5)	Unija je bila ključni akter pri pogajanjih in je prevzela dejavno vlogo pri rezultatu, ki je v okviru pogajalskih smernic, naslovljenih na Komisijo.

(6)	Svet je na 3233. seji 21. marca 2013 pozdravil rezultat pogajalskega postopka.

(7)	Globalni pravno zavezujoči instrument o živem srebru bo kot Konvencija Minamata o živem srebru na voljo v podpis na diplomatski konferenci, ki bo potekala od 7. do 11. oktobra 2013 v Kumamotu (na Japonskem).

(8)	Zato bi bilo treba Konvencijo Minamata o živem srebru podpisati —

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Konvencije Minamata o živem srebru v imenu Evropske unije se s tem odobri s pridržkom njene poznejše sklenitve (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Konvencije v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 23. septembra 2013

Za Svet

Predsednik

V. JUKNA

(1) Besedilo Konvencije bo objavljeno skupaj s sklepom o njeni sklenitvi.

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/4

SKLEP SVETA (EU) 2017/939

z dne 11. maja 2017

o sklenitvi Konvencije Minamata o živem srebru v imenu Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2017/938 z dne 23. septembra 2013 (2) je bila v imenu Evropske unije Konvencija Minamata o živem srebru (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) podpisana 10. oktobra 2013 s pridržkom njene poznejše sklenitve.

(2)	Konvencija je bila sprejeta 10. oktobra 2013 v Kumamotu. Konvencija zagotavlja okvir za nadzor in omejitev uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin ter njihovih antropogenih emisij ter izpustov v zrak, vodo in zemljo, njen namen pa je varovanje zdravja ljudi in okolja.

(3)	Posebnost živega srebra je njegov čezmejni značaj. Zato je poleg nacionalnih ukrepov za zaščito posameznikov in okolja v Uniji potrebno globalno ukrepanje.

(4)	Sedmi okoljski akcijski program (3), ki določa dolgoročni cilj nestrupenega okolja, navaja, da je v ta namen treba sprejeti ukrepe, da se do leta 2020 čim bolj zmanjšajo znatni škodljivi učinki kemikalij na zdravje ljudi in okolje.

(5)

Strategija Skupnosti o živem srebru iz leta 2005, kakor je bila revidirana leta 2010, si prizadeva za zmanjšanje emisij živega srebra, zmanjševanje ponudbe živega srebra in povpraševanja po njem, zaščito pred izpostavljenostjo živemu srebru in spodbujanje mednarodnih ukrepov v zvezi z živim srebrom.

(6)

Svet v sklepih z dne 14. marca 2011 ponovno potrjuje svojo zavezanost splošnemu cilju varovanja zdravja ljudi in okolja pred izpusti živega srebra in njegovih spojin z znižanjem in, če je izvedljivo, končno odpravo svetovnih izpustov antropogenega živega srebra v zrak, vodo in zemljo. Konvencija prispeva k doseganju teh ciljev.

(7)	V skladu s členom 30(3) Konvencije bi Unija morala v svoji listini o odobriti izjaviti, kakšen je obseg njenih pristojnosti za zadeve, ki jih ureja Konvencija.

(8)	Konvencijo bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Konvencija Minamata o živem srebru se odobri v imenu Evropske unije.

Izjava o pristojnosti, zahtevana s členom 30(3) Konvencije, se prav tako odobri.

Besedilo Konvencije in izjava o pristojnosti sta priloženi temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta določi osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Unije deponira(-jo) listino o odobritvi iz člena 30(1) Konvencije skupaj z izjavo o pristojnosti.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Brulju, 11. maja 2017

Za Svet

Predsednik

R. GALDES

(1) Odobritev z dne 27. aprila 2017 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2) Sklep Sveta (EU) 2017/938 z dne 23. septembra 2013 o podpisu Konvencije Minamata o živem srebru v imenu Evropske unije (glej stran 2 tega Uradnega lista).

(3) Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

PREVOD

PRILOGA

KONVENCIJA MINAMATA O ŽIVEM SREBRU

Pogodbenice te konvencije so se

ob priznavanju, da je živo srebro kemikalija, ki vzbuja zaskrbljenost po vsem svetu, ker se prenaša po zraku na dolge razdalje, ker po antropogenem vnosu dolgo ostaja v okolju, ker je sposoben biološkega kopičenja v ekosistemih in ker ima pomembne negativne učinke na človekovo zdravje in okolje,

ob sklicevanju na sklep upravnega odbora Programa Združenih narodov za okolje 25/5 z dne 20. februarja 2009 o sprožitvi mednarodne akcije za uspešno, učinkovito in usklajeno ravnanje z živim srebrom,

ob sklicevanju na 221. odstavek končnega dokumenta konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju „Prihodnost, ki jo hočemo“, ki poziva k uspešnemu zaključku pogajanj o svetovno zavezujočem instrumentu o živem srebru za odpravo tveganja, ki ga ta pomeni za človekovo zdravje in okolje,

ob sklicevanju na načela izjave iz Ria o okolju in razvoju, ki jih je ponovno potrdila konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki zajemajo, med drugim, skupne, vendar različne odgovornosti, in ob priznavanju posebnih okoliščin in sposobnosti posameznih držav ter nujnosti svetovnega delovanja,

se zavedajo zdravstvenih težav, zlasti v državah v razvoju, ki so posledica izpostavljenosti ranljivih skupin prebivalstva živemu srebru, zlasti žensk in otrok ter prek njih prihodnjih generacij,

se zavedajo ranljivosti arktičnih ekosistemov in domorodnih skupnosti zaradi biomagnifikacije živega srebra in kontaminacije tradicionalne hrane ter so zlasti zaskrbljene glede stanja domorodnih skupnosti zaradi učinkov živega srebra,

ob priznavanju temeljnih opominov minamatske bolezni, zlasti resnih učinkov na zdravje in okolje, ki so posledica onesnaženja z živim srebrom, in nujnosti, da se zagotovi ustrezno ravnanje z živim srebrom in preprečijo taki dogodki v prihodnosti,

poudarjajo pomen finančne, tehnične in tehnološke podpore in usposabljanja, zlasti za dežele v razvoju in dežele z gospodarstvom v prehodu, da se okrepi usposobljenost držav za ravnanje z živim srebrom in spodbudi učinkovito izvajanje konvencije,

ob priznavanju tudi dejavnosti Svetovne zdravstvene organizacije pri varovanju človekovega zdravja v zvezi z živim srebrom in vlogo upoštevnih večstranskih okoljskih sporazumov, zlasti Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja ter njihovega odstranjevanja in Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini,

se zavedajo, da se ta konvencija in drugi mednarodni sporazumi s področja trgovine in okolja medsebojno dopolnjujejo,

poudarjajo, da nič v tej konvenciji ne vpliva na pravice in obveznosti nobene od pogodbenic po katerem koli obstoječem mednarodnem sporazumu,

razumejo, da namen te uvodne izjave ni ustvarjanje hierarhije med to konvencijo in drugimi mednarodnimi instrumenti,

sprejemajo v vednost, da nič v tej konvenciji ne preprečuje, da bi pogodbenica sprejela dodatne domače ukrepe, skladne z določbami te konvencije, v prizadevanju za varovanje človekovega zdravja in okolja pred izpostavljenostjo živemu srebru v skladu z drugimi mednarodnopravnimi obveznostmi te pogodbenice,

dogovorile:

Člen 1

Cilj

Cilj te konvencije je varovanje človekovega zdravja in okolja pred antropogenimi izpusti živega srebra in živosrebrovih spojin v zrak, zemljo ali vodo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te konvencije:

(a)	„obrtniško kopanje zlata in kopanje zlata v majhnem obsegu“ pomeni kopanje zlata, ki ga opravljajo posamezniki ali mala podjetja z omejenimi kapitalskimi naložbami in proizvodnjo;

(b)

„najboljše razpoložljive tehnike“ pomeni tehnike, ki so najučinkovitejše pri preprečevanju, in če to ni mogoče, zmanjševanju izpustov živega srebra v zrak, vodo ali zemljo in vpliva teh izpustov na celotno okolje, ob upoštevanju gospodarskih in tehničnih pogojev posamezne pogodbenice ali posameznega obrata na ozemlju te pogodbenice. V tem okviru:

„najboljše“ pomeni najučinkovitejše pri doseganju visokega splošnega varstva okolja kot celote;

„razpoložljive“ tehnike pomeni za posamezno pogodbenico in za posamezni obrat na ozemlju te pogodbenice tiste tehnike, ki so razvite v obsegu, ki omogoča uporabo v ustreznem industrijskem sektorju pod gospodarsko in tehnično sprejemljivimi pogoji ob upoštevanju stroškov in koristi, ne glede na to, ali se te tehnike uporabljajo ali so razvite na ozemlju te pogodbenice, če so dostopne upravljavcu obrata, kakor ga določi ta pogodbenica, in

„tehnike“ pomeni uporabljeno tehnologijo, operativno prakso in način projektiranja, gradnje, vzdrževanja, delovanja in razgradnje obratov;

(c)	„najboljše okoljske prakse“ pomeni uporabo najustreznejše kombinacije okoljskih ukrepov nadzora in strategij;

(d)	„živo srebro“ pomeni elementarno živo srebro (Hg(0), CAS št. 7439-97-6);

(e)	„živosrebrova spojina“ pomeni vsako snov, ki jo sestavljajo atomi živega srebra in eden ali več atomov drugih kemijskih elementov, ki jo je mogoče ločiti v posamezne sestavne dele samo s kemijsko reakcijo;

(f)	„proizvod, ki vsebuje dodano živo srebro“ pomeni proizvod ali sestavino proizvoda, ki vsebuje namenoma dodano živo srebro ali živosrebrovo spojino;

(g)	„pogodbenica“ pomeni državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je privolila, da jo ta konvencija zavezuje in je zanjo veljavna;

(h)	„pogodbenice, ki so navzoče in glasujejo“ pomeni pogodbenice, ki so na zasedanju pogodbenic navzoče in ki glasujejo za ali proti;

(i)	„primarni izkop živega srebra“ pomeni izkop, pri katerem je glavna iskana snov živo srebro;

(j)

„organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje“ pomeni organizacijo, ki so jo ustanovile suverene države določene regije in na katero so njene države članice prenesle pristojnost za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, ter je v skladu s svojimi notranjimi postopki pravilno pooblaščena, da to konvencijo podpiše, ratificira, sprejme, odobri ali k njej pristopi in

(k)	„dovoljena uporaba“ pomeni za pogodbenico uporabo živega srebra ali živosrebrovih spojin v skladu s to konvencijo, kar med drugim zajema uporabo v skladu z njenim 3., 4., 5., 6. in 7. členom.

Člen 3

Viri živega srebra in trgovina

1. Za namene tega člena:

(a)	izraz „živo srebro“ zajema zmesi živega srebra z drugimi snovmi, vključno z živosrebrovimi zlitinami z vsebnostjo mase živega srebra najmanj 95 %, in

(b)	„živosrebrova spojina“ pomeni živosrebrov (I) klorid (imenovan tudi kalomel), živosrebrov (II) oksid, živosrebrov (II) sulfat, živosrebrov (II) nitrat, cinober in živosrebrov sulfid.

2. Določbe tega člena se ne uporabljajo za:

(a)	količine živega srebra ali živosrebrovih spojin, ki se uporabljajo pri laboratorijskem preskušanju ali kot referenčni standard, ali

(b)	naravno prisotne sledi živega srebra ali živosrebrovih spojin v proizvodih, kakor so neživosrebrove kovine, rude ali mineralni proizvodi, vključno s premogom, ali proizvodi iz teh materialov, in sledi, ki so v kemičnih proizvodih nenamerno prisotne, ali

(c)	proizvode, ki vsebujejo dodano živo srebro.

3. Pogodbenica ne dovoli primarnega izkopa živega srebra na svojem ozemlju, ki se ni že opravljal, ko je konvencija zanjo začela veljati.

4. Pogodbenica dovoli primarni izkop živega srebra, ki se je na njenem ozemlju že opravljal v času, ko je konvencija zanjo začela veljati, vendar samo za obdobje največ petnajst let po tem datumu. V tem obdobju se tako pridobljeno živo srebro uporablja izključno za proizvodnjo proizvodov z dodanim živim srebrom v skladu s 4. členom in v proizvodnih postopkih v skladu s 5. členom, ali pa se odstrani v skladu z 11. členom s postopki, s katerimi živega srebra ne bi ponovno predelali, reciklirali, pridobili ter neposredno ponovno ali kakor koli drugače uporabili.

5. Pogodbenica:

(a)	naredi vse potrebno, da popiše zaloge živega srebra ali živosrebrovih spojin, ki presegajo 50 metričnih ton, in vire živega srebra, ki lahko ustvarijo zaloge več kakor 10 metričnih ton na leto, ki so na njenem ozemlju;

(b)

če ugotovi, da pri razgradnji klor-alkalnih obratov nastaja odvečno živo srebro, sprejme ukrepe za odlaganje tega živega srebra v skladu s smernicami za okoljsko varno ravnanje iz točke (a) tretjega odstavka 11. člena z uporabo postopkov, s katerimi živega srebra ne bi ponovno predelali, reciklirali, pridobili ter neposredno ponovno ali kakor koli drugače uporabili.

6. Pogodbenica ne dovoli izvoza živega srebra, razen:

(a)

v pogodbenico, ki je pogodbenici izvoznici dala pisno soglasje, in izključno za:

(i)	uporabo, ki je za pogodbenico uvoznico dovoljena v skladu s to konvencijo; ali

(ii)	okoljsko varno začasno skladiščenje v skladu z 10. členom; ali

(b)

v nepogodbenico, ki je pogodbenici izvoznici dala pisno soglasje, ki zajema potrdilo, ki dokazuje:

(i)	da je nepogodbenica sprejela ukrepe za zagotavljanje varovanja človekovega zdravja in okolja ter izpolnjuje zahteve iz določb 10. in 11. člena in

(ii)	da bo živo srebro uporabljeno izključno za namen, ki je dovoljen pogodbenici te konvencije ali za okoljsko varno začasno skladiščenje iz 10. člena.

7. Pogodbenica izvoznica lahko kot pisno soglasje iz šestega odstavka sprejme splošno uradno obvestilo, ki ga sekretariatu pošlje pogodbenica ali nepogodbenica uvoznica. V tem splošnem uradnem obvestilu so navedeni pogoji, pod katerimi pogodbenica ali nepogodbenica uvoznica daje svoje soglasje. Pogodbenica ali nepogodbenica lahko to uradno obvestilo kadar koli prekliče. Sekretariat vodi javno evidenco vseh teh uradnih obvestil.

8. Pogodbenica ne dovoli uvoza živega srebra iz nepogodbenice, ki ji je dala svoje pisno soglasje, če ta nepogodbenica ne predloži potrdila, da živo srebro ni iz virov, ki v skladu s tretjim odstavkom ali točko (b) petega odstavka niso dovoljeni.

9. Pogodbenica, ki da splošno uradno obvestilo o soglasju v skladu s sedmim odstavkom, se lahko odloči, da ne uporabi osmega odstavka pod pogojem, da ohrani celovite omejitve za izvoz živega srebra in je sprejela notranje ukrepe za zagotovitev, da se z uvoženim živim srebrom ravna za okolje varno. Pogodbenica o tem sklepu uradno obvesti sekretariat, obvestilo pa zajema opis izvoznih omejitev in domačih predpisanih ukrepov, ter podatke o količinah in državah izvora živega srebra, ki ga uvaža iz nepogodbenic. Sekretariat vodi javno evidenco vseh teh uradnih obvestil. Odbor za izvajanje in spoštovanje obveznosti konvencije pregleda in ovrednoti ta uradna obvestila in priložene informacije v skladu s 15. členom in po potrebi pripravi priporočila za konferenco pogodbenic.

10. Postopek iz devetega odstavka je na voljo do zaključka drugega zasedanja konference pogodbenic. Če konferenca pogodbenic z navadno večino navzočih in glasujočih pogodbenic ne odloči drugače, po tem času ni več na voljo, razen za pogodbenico, ki je predložila uradno obvestilo v skladu z devetim odstavkom pred koncem drugega zasedanja konference pogodbenic.

11. Pogodbenica vključi v poročila, ki jih predloži v skladu z 21. členom, informacije o izpolnjevanju zahtev iz tega člena.

12. Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju pripravi dodatne usmeritve glede tega člena, zlasti glede točke (a) petega odstavka, šestega in osmega odstavka, ter oblikuje in sprejme obvezno vsebino potrdila iz točke (b) šestega odstavka in osmega odstavka.

13. Konferenca pogodbenic presodi, ali trgovina s posebnimi živosrebrovimi spojinami ogroža cilj te konvencije, in se odloči, ali bi za posebne živosrebrove spojine, ki so navedene v dodatni prilogi, sprejeti v skladu s 27. členom, morali veljati pogoji iz šestega in osmega odstavka.

Člen 4

Proizvodi z dodanim živim srebrom

1. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči proizvodnjo, uvoz ali izvoz proizvodov z dodanim živim srebrom iz I. dela priloge A po dnevu, določenem za opustitev teh proizvodov, razen če je v prilogi A navedena izjema ali je pogodbenica prijavila izjemo v skladu s 6. členom.

2. Kot drugo možnost lahko pogodbenica ob ratifikaciji ali ko zanjo začne veljati sprememba priloge A navede, da bo izvajala drugačne ukrepe ali strategije za ravnanje s proizvodi iz I. dela priloge A. Pogodbenica lahko uporabi to možnost samo, če lahko dokaže, da je že zmanjšala na najmanjšo raven proizvodnjo, uvoz in izvoz velike večine proizvodov iz I. dela priloge A in da je izvedla ukrepe ali strategije za zmanjšanje uporabe živega srebra v dodatnih proizvodih, ki niso navedeni v I. delu priloge A v času, ko sekretariat uradno obvesti o odločitvi, da bo uporabila to možnost. Poleg tega pogodbenica, ki izbere to možnost:

(a)	ob prvi priložnosti sporoči konferenci pogodbenic opis izvedenih ukrepov ali strategij, vključno s količinskim ovrednotenjem doseženih zmanjšanj;

(b)	izvede ukrepe ali strategije za zmanjšanje uporabe živega srebra v proizvodih iz I. dela priloge A, za katere še ni dosegla najnižje vrednosti;

(c)	prouči dodatne ukrepe za doseganje nadaljnjih zmanjšanj in

(d)	ni upravičena do izjem v skladu s 6. členom za nobeno od kategorij proizvodov, glede katerih se je odločila za drugo možnost.

Konferenca pogodbenic v okviru postopka pregleda iz osmega odstavka pregleda napredek in učinkovitost ukrepov, sprejetih v skladu s tem odstavkom, najpozneje pet let po začetku veljavnosti te konvencije.

3. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe za proizvode z dodanim živim srebrom, navedene v II. delu priloge A, v skladu z določbami te priloge.

4. Na podlagi informacij, ki jih predložijo pogodbenice, sekretariat zbira in hrani informacije o proizvodih z dodanim živim srebrom in njihovih nadomestkih ter omogoči njihovo javno dostopnost. Sekretariat prav tako omogoči javno dostopnost vseh drugih pomembnih informacij, ki jih predložijo pogodbenice.

5. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, da prepreči vgraditev proizvodov z dodanim živim srebrom, katerih proizvodnja, uvoz ali izvoz niso dovoljeni po tem členu, v sestavljene proizvode.

6. Vsaka pogodbenica poizkuša preprečiti proizvodnjo in trgovinsko razširjanje proizvodov z dodanim živim srebrom, ki niso v skladu z nobeno rabo, ki je bila za te proizvode znana pred dnem, ko je konvencija zanjo začela veljati, razen če ocena tveganj in koristi proizvoda ne pokaže, da je koristen za okolje ali človekovo zdravje. Pogodbenica po potrebi zagotovi sekretariatu informacije o teh proizvodih, vključno z vsemi informacijami o tveganjih in koristih takega proizvoda za okolje in človekovo zdravje. Sekretariat omogoči, da je taka informacija na voljo javnosti.

7. Katera koli pogodbenica lahko predlaga sekretariatu vključitev proizvoda z dodanim živim srebrom v prilogo A; predlog mora zajemati informacijo o dostopnosti, tehnični in gospodarski izvedljivosti ter o tveganjih in koristih za okolje in zdravje nadomestkov brez dodanega živega srebra za ta proizvod ob upoštevanju informacij četrtega odstavka.

8. Konferenca pogodbenic pregleda prilogo A in lahko predlaga spremembe te priloge v skladu s 27. členom najpozneje pet let po začetku veljavnosti te konvencije.

9. Pri pregledu priloge A v skladu z osmim odstavkom mora konferenca pogodbenic upoštevati najmanj naslednje:

(a)	vse predloge, predložene v skladu s sedmim odstavkom;

(b)	informacije, dane v skladu s četrtim odstavkom, in

(c)	v kolikšni meri so za pogodbenice dostopne nadomestne rešitve brez živega srebra, ki so tehnično in gospodarsko mogoče, ob upoštevanju tveganj in koristi za okolje in človekovo zdravje.

Člen 5

Proizvodni postopki, v katerih se uporabljajo živo srebroali živosrebrove spojine

1. Za namen tega člena in priloge B proizvodni postopki, v katerih se uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine, ne zajemajo postopkov, v katerih se uporabljajo proizvodi z dodanim živim srebrom, postopkov za proizvodnjo proizvodov z dodanim živim srebrom ali postopkov za obdelavo odpadkov, ki vsebujejo živo srebro.

2. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči uporabo živega srebra ali živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih iz I. dela priloge B po dnevu, v tej prilogi določenem za opustitev teh postopkov, razen če je pogodbenica prijavila izjemo v skladu s 6. členom.

3. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe za omejitev uporabe živega srebra ali živosrebrovih spojin v postopkih iz II. dela priloge B v skladu z določbami te priloge.

4. Na podlagi informacij, ki jih predložijo pogodbenice, sekretariat zbira in hrani informacije o postopkih, v katerih se uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine in njihove nadomestne rešitve, ter zagotovi njihovo javno dostopnost. Pogodbenice lahko predložijo tudi druge pomembne podatke, za katere sekretariat zagotovi javno dostopnost.

5. Pogodbenica, ki ima enega ali več obratov, ki uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine v proizvodnih postopkih iz priloge B:

(a)	sprejme ukrepe za obvladovanje izpustov živega srebra ali živosrebrovih spojin iz teh obratov v zrak, zemljo ali vodo,

(b)	vključi informacijo o ukrepih, ki jih je sprejela v skladu s tem odstavkom, v svoja poročila, ki jih pošlje v skladu z 21. členom, in

(c)

naredi vse potrebno, da ugotovi, kateri obrati na njenem ozemlju uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine v postopkih iz priloge B, in najpozneje tri leta po začetku veljavnosti Konvencije zanjo predloži sekretariatu informacijo o številu in vrsti teh obratov ter ocenjeni letni količini živega srebra ali živosrebrovih spojin, ki se uporabljajo v teh obratih. Sekretariat omogoči, da je taka informacija na voljo javnosti.

6. Pogodbenice ne dovolijo, da bi obrati, ki pred dnevom začetka veljavnosti te konvencije za tako pogodbenico niso obstajali, uporabljali živo srebro ali živosrebrove spojine v proizvodnih postopkih iz priloge B. Za te obrate izjeme niso mogoče.

7. Vsaka pogodbenica poizkuša preprečiti razvoj obratov, ki uporabljajo kakršen koli drug proizvodni postopek, v katerem se namerno uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine, ki niso obstajali pred začetkom veljavnosti te konvencije, razen če lahko pogodbenica konferenci pogodbenic prepričljivo dokaže, da je postopek pomembno koristen za okolje in zdravje in da ni tehnično in gospodarsko izvedljivih nadomestnih rešitev, ki bi bile enako koristne.

8. Pogodbenice se spodbujajo, da izmenjujejo informacije o upoštevnih novih tehnoloških napredkih, gospodarsko in tehnično izvedljivih nadomestnih rešitvah brez živega srebra ter možnih ukrepih in tehnikah za zmanjšanje in, kadar je to mogoče, odpravo uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin pri proizvodnih postopkih iz Priloge B ter izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin iz navedenih proizvodnih postopkov v zrak, zemljo ali vodo.

9. Katera koli pogodbenica lahko predlaga spremembo priloge B z namenom vpisa proizvodnega postopka, v katerem se uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine. Predlog mora vsebovati informacije o dostopnosti, tehnični in ekonomski izvedljivosti ter o tveganjih in koristih za okolje in zdravje nadomestnih rešitev brez dodanega živega srebra za ta postopek.

10. Konferenca pogodbenic pregleda prilogo B in lahko predlaga spremembe navedene priloge v skladu s 27. členom najpozneje pet let po začetku veljavnosti te konvencije.

11. Pri pregledu priloge B v skladu z desetim odstavkom mora konferenca pogodbenic upoštevati najmanj:

(a)	vse predloge, predložene v skladu z devetim odstavkom;

(b)	informacije, dane v skladu s četrtim odstavkom; in

(c)	v kolikšni meri so za pogodbenice dostopne nadomestne rešitve brez živega srebra, ki so tehnično in gospodarsko izvedljive, ob upoštevanju tveganj in koristi za okolje in človekovo zdravje.

Člen 6

Izjeme, ki so na voljo pogodbenicam na njihovo zahtevo

1. Vsaka država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko prijavi eno ali več izjem od dneva opustitve iz prilog A in B, v nadaljnjem besedilu „izjema“, s pisnim uradnim obvestilom sekretariatu:

(a)	ko postane pogodbenica te konvencije ali

(b)	če se s spremembo v prilogo A doda proizvod z dodanim živim srebrom ali v prilogo B kakršen koli proizvodni postopek, v katerem se uporablja živo srebro, najpozneje na dan, ko sprejeta sprememba začne veljati za to pogodbenico.

K vsaki taki prijavi mora biti priloženo pojasnilo, zakaj pogodbenica potrebuje izjemo.

2. Izjema se lahko evidentira za kategorijo iz priloge A ali B ali za podkategorijo, ki jo določi država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje.

3. Vsaka pogodbenica z eno ali več izjemami se vpiše v register. Sekretariat vzpostavi in vzdržuje register ter omogoči, da je na voljo javnosti.

4. Register zajema:

(a)	seznam pogodbenic, ki imajo eno ali več izjem;

(b)	izjemo ali izjeme, ki so evidentirane za vsako pogodbenico, in

(c)	dan prenehanja veljavnosti za vsako izjemo.

5. Če pogodbenica v registru ni navedla krajšega obdobja, veljavnost vseh izjem v skladu s prvim odstavkom preneha pet let po upoštevnem datumu opustitve iz priloge A ali B.

6. Na zahtevo pogodbenice lahko konferenca pogodbenic sklene podaljšati izjemo za nadaljnjih pet let, če pogodbenica ne zaprosi za krajše obdobje. Pri odločanju konferenca pogodbenic upošteva:

(a)	poročilo pogodbenice, v katerem ta utemelji potrebo za podaljšanje izjeme in navede izvedene in načrtovane dejavnosti za odpravo potrebe po izjemi takoj, ko bo to mogoče;

(b)	razpoložljive informacije, vključno glede razpoložljivosti nadomestnih proizvodov in postopkov brez živega srebra ali pri katerih se rabi manj živega srebra kakor pri uporabi, za katero velja izjema, in

(c)	načrtovane ali izvajane dejavnosti za zagotavljanje okolju varnega skladiščenja živega srebra in odlaganja živosrebrovih odpadkov.

Izjema se lahko podaljša samo enkrat za vsak proizvod in za vsak določeni datum njegove opustitve.

7. Pogodbenica lahko kadar koli umakne izjemo s pisnim obvestilom sekretariatu. Umik izjeme začne veljati na dan, določen v obvestilu.

8. Ne glede na določbe prvega odstavka nobena država ali organizacija za regionalno povezovanje ne more prijaviti izjeme pet let po dnevu opustitve zadevnega proizvoda ali postopka, navedenega v prilogi A ali B, razen če ena ali več pogodbenic ostane evidentirana za izjemo za ta proizvod ali postopek, potem ko jim je bilo odobreno podaljšanje v skladu s šestim odstavkom. V takem primeru lahko država ali organizacija za regionalno povezovanje ob rokih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega odstavka, prijavi izjemo za tak proizvod ali postopek, ki poteče deset let po upoštevnem dnevu opustitve.

9. Nobena pogodbenica ne more imeti veljavne izjeme po poteku desetih let od dneva za opustitev proizvoda ali postopka, navedenega v prilogi A ali B.

Člen 7

Obrtniško kopanje zlata in kopanje zlata v majhnem obsegu

1. Ukrepi, navedeni v tem členu in prilogi C, se uporabljajo za obrtniško kopanje zlata in za kopanje zlata v majhnem obsegu ter za postopke, v katerih se za pridobivanje zlata iz rude uporablja amalgamacija z živim srebrom.

2. Vsaka pogodbenica, na ozemlju katere poteka obrtniško kopanje in pridobivanje zlata ter kopanje in pridobivanje zlata v majhnem obsegu po tem členu, sprejme ukrepe za zmanjšanje, in če je to izvedljivo, prenehanje uporabe živega srebra in živosrebrovih spojih pri takem kopanju in pridobivanju ter izpustov živega srebra v okolje pri tem pridobivanju in kopanju.

3. Vsaka pogodbenica, ki kadar koli ugotovi, da obseg obrtniškega kopanja in pridobivanja zlata ter kopanja in pridobivanja zlata v majhnem obsegu na njenem ozemlju ni zanemarljiv, o tem uradno obvesti sekretariat. V takem primeru pogodbenica:

(a)	pripravi in izvede državni akcijski načrt v skladu s prilogo C;

(b)	predloži svoj državni akcijski načrt sekretariatu najpozneje tri leta po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico ali tri leta po uradnem obvestilu sekretariatu, kar je pač pozneje, in

(c)	od takrat naprej vsaka tri leta pregleda napredek pri izpolnjevanju svojih obveznosti po tem členu in vključi izsledke teh pregledov v poročila, ki jih predloži v skladu z 21. členom.

4. Pogodbenice lahko sodelujejo med seboj in s pomembnimi medvladnimi organizacijami ter drugimi subjekti, kakor je primerno, za doseganje ciljev tega člena. Tako sodelovanje lahko zajema:

(a)	oblikovanje strategij za preprečevanje preusmerjanja živega srebra ali živosrebrovih spojin za uporabo v obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu;

(b)	pobude na področju izobraževanja, ozaveščanja in krepitve usposobljenosti;

(c)	spodbujanje raziskovanja trajnostnih nadomestnih rešitev brez živega srebra;

(d)	zagotavljanje tehnične in finančne pomoči;

(e)	partnerstva za pomoč pri izvajanju zavez iz tega člena in

(f)	uporabo obstoječih mehanizmov za izmenjavo informacij za spodbujanje znanja, najboljših okoljskih praks in nadomestnih tehnologij, ki so okoljsko, tehnično, socialno in gospodarsko izvedljive.

Člen 8

Izpusti v zrak

1. Ta člen obravnava nadzor in, kadar je to mogoče, zmanjševanje izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin, pogosto izraženih kot „celotna količina živega srebra“, v ozračje z ukrepi za nadzorovanje izpustov iz točkovnih virov, ki spadajo v kategorije virov, navedene v prilogi D.

2. Za namene tega člena:

(a)	„izpusti v zrak“ pomeni sproščanje živega srebra ali živosrebrovih spojin v ozračje;

(b)	„upoštevni vir“ pomeni vir, ki spada v eno od kategorij virov iz priloge D. Pogodbenica se lahko odloči, da vzpostavi merila za določitev virov glede na kategorijo vira iz priloge D, vendar pa morajo ta merila za vsako kategorijo zajemati najmanj 75 % izpustov te kategorije v zrak;

(c)

„nov vir“ pomeni vsak upošteven vir v okviru kategorije iz priloge D, katerega gradnja ali bistvena sprememba se je začela najmanj eno leto po dnevu:

(i)	začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenico ali

(ii)	začetka veljavnosti spremembe priloge D za to pogodbenico, če za vir začnejo veljati določbe te konvencije le na podlagi take spremembe;

(d)	„bistvena sprememba“ pomeni spremembo upoštevnega vira, ki povzroči bistveno povečanje izpustov v zrak, razen spremembe izpustov v zrak, ki je posledica predelave stranskih proizvodov. O tem, ali je sprememba bistvena, odloči pogodbenica;

(e)	„obstoječi vir“ pomeni vsak upošteven vir, ki ni nov vir;

(f)	„mejna vrednost izpustov v zrak“ pomeni mejno vrednost koncentracije, mase ali stopnje izpusta živega srebra ali živosrebrovih spojin iz točkovnega vira, pogosto izraženo kot „celotna količina živega srebra“.

3. Pogodbenica s takimi viri sprejme ukrepe za nadzor izpustov v zrak in lahko pripravi državni načrt, v katerem določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti za nadzor izpustov v zrak, ter pričakovane cilje in rezultate. Načrti se predložijo konferenci pogodbenic najpozneje v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico. Če pogodbenica pripravi izvedbeni načrt v skladu z 20. členom, vanj lahko vključi načrt, pripravljen v skladu s tem odstavkom.

4. Vsaka pogodbenica za svoje nove vire zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks za nadzor, in če je mogoče, zmanjšanje izpustov v zrak takoj, ko je to izvedljivo, vendar najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico. Pogodbenica lahko uporablja mejne vrednosti izpustov v zrak, ki so združljive z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik.

5. Kar zadeva obstoječe vire, vsaka pogodbenica v kakršen koli državni načrt vključi in izvaja enega ali več izmed naslednjih ukrepov, ob upoštevanju domačih okoliščin ter gospodarske in tehnične izvedljivosti ter cenovne sprejemljivosti ukrepov, čim prej, vendar najpozneje v desetih letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico:

(a)	količinsko opredeljeni cilj za nadzor in, če je to izvedljivo, zmanjšanje izpustov v zrak iz upoštevnih virov;

(b)	mejne vrednosti izpustov v zrak za nadzor in, če je to izvedljivo, zmanjšanje izpustov v zrak iz upoštevnih virov;

(c)	uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks za nadzor izpustov v zrak iz upoštevnih virov;

(d)	strategijo za nadzor več onesnaževal hkrati, ki bi povečala učinkovitost nadzora nad izpusti živega srebra v zrak;

(e)	alternativne ukrepe za zmanjšanje izpustov v zrak iz upoštevnih virov.

6. Pogodbenice lahko uporabijo iste ukrepe za vse upoštevne vire ali pa sprejmejo različne ukrepe za posamezne kategorije virov. Cilj ukrepov, ki jih sprejme pogodbenica, je sčasoma doseči razumen napredek pri zmanjševanju izpustov v zrak.

7. Vsaka pogodbenica takoj, ko je to izvedljivo, najpozneje pa v petih letih po začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico vzpostavi evidenco izpustov v zrak iz upoštevnih virov in od takrat naprej to evidenco posodablja.

8. Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju sprejme usmeritve o:

(a)	najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah ob upoštevanju razlik med novimi in obstoječimi viri in potrebe za zmanjšanje navzkrižnih učinkov med posameznimi okolji na najnižjo mero ter

(b)	podpori pogodbenicam pri izvajanju ukrepov iz petega odstavka, zlasti pri določanju ciljev in mejnih vrednosti izpustov v zrak.

9. Konferenca pogodbenic takoj, ko je mogoče, sprejme usmeritve o:

(a)	merilih, ki jih lahko pogodbenice oblikujejo v skladu s točko (b) drugega odstavka;

(b)	metodologiji za pripravo evidenc izpustov v zrak.

10. Konferenca pogodbenic redno preverja in po potrebi posodablja usmeritve, pripravljene v skladu z osmim in devetim odstavkom. Pogodbenice pri izvajanju zadevnih določb tega člena upoštevajo te usmeritve.

11. Informacijo o izvajanju tega člena pogodbenice vključijo v svoja poročila, ki jih predložijo v skladu z 21. členom, zlasti informacije o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu s četrtim do sedmim odstavkom, ter o učinkovitosti ukrepov.

Člen 9

Izpusti v zemljo ali vodo

1. Ta člen obravnava nadzor in, kadar je to mogoče, zmanjševanje izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin, pogosto izraženih kot „celotna količina živega srebra“, v zemljo in vodo iz upoštevnih točkovnih virov, ki niso obravnavani v drugih določbah te konvencije.

2. Za namene tega člena:

(a)	„izpusti v zemljo ali vodo“ pomeni sproščanje živega srebra ali živosrebrovih spojin v zemljo ali vodo;

(b)	„upoštevni vir“ pomeni vsak pomemben antropogeni točkovni vir izpusta v zemljo ali vodo, kakor ga opredeli pogodbenica, ki ni obravnavan v drugih določbah te konvencije;

(c)	„novi vir“ pomeni vsak upošteven vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se je začela najmanj eno leto po dnevu začetka veljavnosti te konvencije za zadevno pogodbenico;

(d)	„bistvena sprememba“ pomeni spremembo upoštevnega vira, ki povzroči bistveno povečanje izpustov v zemljo ali vodo, razen spremembe izpustov, ki je posledica predelave stranskih proizvodov. O tem, ali je sprememba bistvena, odloči pogodbenica;

(e)	„obstoječi vir“ pomeni vsak upošteven vir, ki ni nov vir;

(f)	„mejna vrednost izpustov v zemljo ali vodo“ pomeni mejno vrednost koncentracije, mase ali stopnje izpustov živega srebra ali živosrebrovih spojin iz točkovnega vira, pogosto izraženo kot „celotna količina živega srebra“.

3. Vsaka pogodbenica najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico določi kategorije upoštevnih točkovnih virov in ta seznam od takrat naprej posodablja.

4. Pogodbenica s takimi viri sprejme ukrepe za nadzor izpustov v zemljo ali vodo in lahko pripravi državni načrt, v katerem določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti za nadzor izpustov v zemljo ali vodo, ter pričakovane cilje in rezultate. Pogodbenica predloži načrt konferenci pogodbenic najpozneje v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico. Če pogodbenica pripravi izvedbeni načrt v skladu z 20. členom, vanj lahko vključi načrt, pripravljen v skladu s tem odstavkom.

5. Ukrepi po potrebi zajemajo eno ali več od naštetega:

(a)	mejne vrednosti izpustov v zemljo ali vodo za nadzor in, če je to izvedljivo, zmanjšanje izpustov iz upoštevnih virov;

(b)	uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks za nadzor izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov;

(c)	strategijo za nadzor več onesnaževal hkrati, ki bi povečala učinkovitost nadzora nad izpusti živega srebra v zemljo ali vodo;

(d)	druge ukrepe za zmanjšanje izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov.

6. Pogodbenica takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v petih letih po začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico vzpostavi evidenco izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov in od takrat naprej to evidenco vodi in posodablja.

7. Konferenca pogodbenic takoj, ko je to mogoče, sprejme usmeritve o:

(a)	najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah ob upoštevanju razlik med novimi in obstoječimi viri in potrebe po zmanjšanju navzkrižnih učinkov med posameznimi okolji na najnižjo mero;

(b)	metodologiji za pripravo evidenc izpustov v zemljo ali vodo.

8. Vsaka pogodbenica v svoja poročila, ki jih predloži v skladu z 21. členom, vključi informacijo o izvajanju tega člena, zlasti informacije o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu s tretjim do šestim odstavkom, in o učinkovitosti ukrepov.

Člen 10

Okolju varno začasno skladiščenje živega srebra, razen odpadkov, ki vsebujejo živo srebro

1. Ta člen se uporablja za začasno skladiščenje živega srebra in živosrebrovih spojin, kakor so opredeljeni v 3. členu, ki niso zajeti v opredelitvi odpadkov z živim srebrom iz 11. člena.

2. Pogodbenica sprejme ukrepe, da zagotovi, da se začasno skladiščenje živega srebra in živosrebrovih spojin, namenjenih za uporabo, ki je pogodbenici dovoljena v skladu s to konvencijo, izvaja za okolje varno ob upoštevanju vseh smernic in v skladu z vsemi zahtevami, sprejetimi v skladu s tretjim odstavkom.

3. Konferenca pogodbenic sprejme smernice za okolju varno začasno skladiščenje živega srebra in živosrebrovih spojin ob upoštevanju vseh upoštevnih smernic, oblikovanih v skladu z Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja ter drugih upoštevnih smernic. Konferenca pogodbenic lahko sprejme zahteve za začasno skladiščenje z dodatno prilogo k tej konvenciji v skladu s 27. členom.

4. Pogodbenice ustrezno sodelujejo med seboj in pristojnimi medvladnimi organizacijami ter drugimi subjekti za krepitev usposobljenosti za okolju varno začasno skladiščenje takega živega srebra in živosrebrovih spojin.

Člen 11

Odpadki z živim srebrom

1. Za pogodbenice Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja se za odpadke, ki jih obravnava ta konvencija, uporabljajo ustrezne opredelitve iz Baselske konvencije. Pogodbenice te konvencije, ki niso pogodbenice Baselske konvencije, uporabljajo njene opredelitve kot smernice, ki se uporabljajo za odpadke, obravnavane v tej konvenciji.

2. Za namen te konvencije so odpadki z živim srebrom snovi ali predmeti:

(a)	narejeni iz živega srebra ali živosrebrovih spojin;

(b)	ki vsebujejo živo srebro ali živosrebrove spojine ali

(c)	ki so onesnaženi z živim srebrom ali živosrebrovimi spojinam,

v količinah, ki presegajo prag, kakor ga v dogovoru določi konferenca pogodbenic v sodelovanju z ustreznimi organi Baselske konvencije, ki jih odstranjujejo, ki jih nameravajo odstraniti ali ki jih je treba odstraniti v skladu z določbami notranjega prava ali te konvencije. Ta opredelitev ne zajema zgornje plasti, odpadnega materiala in jalovine iz rudarjenja, razen iz primarnega izkopa živega srebra, če ne vsebujejo živega srebra ali živosrebrovih spojin v količini, ki presega mejo, določeno na konferenci pogodbenic.

3. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, da:

(a)

se z odpadki z živim srebrom ravna na okolju varen način ob upoštevanju smernic, oblikovanih v skladu z Baselsko konvencijo in v skladu z zahtevami, ki jih sprejme konferenca pogodbenic z dodatno prilogo v skladu s 27. členom. Pri pripravi teh zahtev konferenca pogodbenic upošteva predpise in programe pogodbenic za ravnanje z odpadki;

(b)	se odpadki z živim srebrom zbirajo, reciklirajo, pridobijo ali neposredno ponovno uporabijo izključno za namen, ki je dovoljen pogodbenici te konvencije, ali za okolju varno odstranitev v skladu s točko (a) tretjega odstavka;

(c)

odpadki z živim srebrom pogodbenic Baselske konvencije ne prehajajo prek mednarodnih meja, razen za namen okolju varnega odstranjevanja v skladu s tem členom in Baselsko konvencijo. V okoliščinah, ko se za prevoz prek mednarodnih meja Baselska konvencija ne uporablja, pogodbenica dovoli tak prevoz le ob upoštevanju ustreznih mednarodnih pravil, standardov in smernic.

4. Konferenca pogodbenic si prizadeva tesno sodelovati z ustreznimi organi Baselske konvencije pri reviziji in posodobitvi, kakor je primerno, smernic iz točke (a) tretjega odstavka.

5. Pogodbenice se spodbujajo, da sodelujejo med seboj in z zadevnimi medvladnimi organizacijami ter drugimi subjekti, kakor je primerno, za razvijanje in ohranjanje svetovne, regionalne in domače usposobljenosti za ravnanje z odpadki z živim srebrom na okolju varen način.

Člen 12

Onesnažena območja

1. Vsaka pogodbenica si prizadeva pripraviti ustrezne strategije za odkrivanje in ocenjevanje območij, ki so onesnažena z živim srebrom ali živosrebrovimi spojinami.

2. Vse dejavnosti za zmanjševanje tveganja, ki ga predstavljajo taka območja, se izvajajo za okolje varno in zajemajo, kadar je to primerno, oceno tveganja za človekovo zdravje in okolje zaradi živega srebra in živosrebrovih spojin, ki jih vsebujejo.

3. Konferenca pogodbenic sprejme smernice za upravljanje onesnaženih območij, ki lahko vsebujejo metode in pristope za:

(a)	ugotovitev in opredelitev značilnosti območja;

(b)	spodbujanje javnosti;

(c)	oceno tveganja za človekovo zdravje in okolje;

(d)	možne rešitve za upravljanje tveganj, ki jih predstavljajo onesnažena območja;

(e)	oceno koristi in stroškov ter

(f)	ovrednotenje rezultatov.

4. Pogodbenice se spodbujajo, da sodelujejo pri oblikovanju strategij in izvajanju dejavnosti za ugotavljanje, ocenjevanje, določanje prednostnih nalog, upravljanje in po potrebi saniranje onesnaženih območij.

Člen 13

Finančni viri in mehanizem

1. Vsaka pogodbenica se obveže, da po svojih zmožnostih zagotavlja v skladu s svojimi politikami, prednostnimi nalogami, načrti in programi vire za tiste državne dejavnosti, ki so namenjene izpolnjevanju ciljev te konvencije. Taki viri lahko zajemajo domača finančna sredstva prek ustreznih politik, razvojnih strategij in državnih proračunov ter dvostranska in večstranska sredstva kot tudi vključevanje zasebnega sektorja.

2. Celotna učinkovitost izvajanja te konvencije s strani držav pogodbenic v razvoju je odvisna od izvajanja tega člena.

3. Spodbujajo se večstranski, regionalni in dvostranski viri na področju finančne in tehnične pomoči ter krepitve sposobnosti in prenosa tehnologije, da nemudoma okrepijo in razširijo svoje dejavnosti v zvezi z živim srebrom v podporo držav pogodbenic v razvoju pri njihovem izvajanju te konvencije glede finančnih sredstev, tehnične pomoči in prenosa tehnologije.

4. Pogodbenice morajo pri financiranju v celoti upoštevati posebne potrebe in položaj malih otoških pogodbenic v razvoju ali najmanj razvitih pogodbenic.

5. Določi se mehanizem za zagotavljanje ustreznih, predvidljivih in pravočasnih finančnih virov. Mehanizem je namenjen pomoči državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po tej konvenciji.

6. Mehanizem zajema:

(a)	Sklad za svetovno okolje in

(b)	poseben mednarodni program za pomoč pri usposabljanju in za tehnično pomoč.

7. Sklad za svetovno okolje zagotavlja nove, predvidljive, ustrezne in pravočasne finančne vire za pokrivanje stroškov pomoči pri izvajanju te konvencije skladno z dogovorom na konferenci pogodbenic. Za potrebe te konvencije Sklad za svetovno okolje deluje po smernicah konference pogodbenic in ji je odgovoren. Konferenca pogodbenic zagotovi smernice glede celovite strategije, politik, prednostnih nalog in meril upravičenosti za dostop do finančnih virov in njihovo uporabo. Poleg tega konferenca pogodbenic zagotovi smernice glede indikativnega seznama kategorij dejavnosti, ki bi lahko dobile pomoč Sklada za svetovno okolje. Slednji zagotavlja vire za pokritje dogovorjene zgornje meje stroškov svetovnih okoljskih koristi in celotnih dogovorjenih stroškov nekaterih zagonskih dejavnosti.

8. Pri zagotavljanju virov za dejavnost bi moral Sklad za svetovno okolje upoštevati razmerje med potencialnim zmanjšanjem živega srebra, ki ga dosežemo z izvajanjem predlagane dejavnosti, in s tem povezanimi stroški.

9. Za potrebe te konvencije bo program iz točke (b) šestega odstavka deloval po smernicah konference pogodbenic in ji bo odgovoren. Konferenca pogodbenic na prvem zasedanju odloči o gostiteljici za program, ki mora biti že obstoječa ustanova, in tej ustanovi zagotovi smernice tudi glede njegovega trajanja. Vse pogodbenice in drugi zadevni deležniki so vabljeni, da prostovoljno zagotovijo finančne vire za program.

10. Konferenca pogodbenic in subjekti, ki sestavljajo mehanizem, sprejmejo dogovore za uveljavitev zgornjih odstavkov na prvem zasedanju konference pogodbenic.

11. Konferenca pogodbenic bo najpozneje na svojem tretjem zasedanju, potem pa redno, pregledala višino financiranja, smernice, ki jih je konferenca pogodbenic dala subjektom, odgovornim za delovanje mehanizma, ustanovljenega po tem členu, in njegovo učinkovitost, ter njihovo sposobnost za odzivanje na spremenljive potrebe pogodbenic držav v razvoju in pogodbenic z gospodarstvom v prehodu. Na podlagi takega pregleda ustrezno ukrepa za izboljšanje učinkovitosti mehanizma.

12. Vse pogodbenice so vabljene, da po svojih zmožnostih prispevajo v mehanizem. Mehanizem spodbuja pridobivanje sredstev iz drugih virov, tudi iz zasebnega sektorja, in si prizadeva pridobiti take vire za dejavnosti, ki jih podpira.

Člen 14

Usposabljanje, tehnična pomoč in prenos tehnologije

1. Pogodbenice sodelujejo, vsaka po svojih zmožnostih, pri zagotavljanju pravočasne in ustrezne pomoči za usposabljanje in tehnično pomoč državam pogodbenicam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam pogodbenicam ali malim otoškim državam pogodbenicam v razvoju ter pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu, da jim pomagajo pri izvajanju njihovih obveznosti po tej konvenciji.

2. Tehnična pomoč in pomoč za usposabljanje iz prvega odstavka 13. člena se lahko zagotavljata prek regionalnih, podregionalnih ali državnih dogovorov, tudi že obstoječih regionalnih in podregionalnih centrov, prek drugih večstranskih ali dvostranskih mehanizmov in partnerstev, tudi partnerstev z zasebnim sektorjem. Potrebna sta sodelovanje in usklajevanje z drugimi mednarodnimi okoljskimi sporazumi na področju kemikalij in odpadkov, da se izboljša učinkovitost tehnične pomoči in poveča njen obseg.

3. Razvite države pogodbenice in druge pogodbenice po svojih zmožnostih spodbujajo in olajšujejo, po potrebi ob pomoči zasebnega sektorja in drugih zadevnih deležnikov razvoj, prenos in razširjanje ter dostop do najnovejših okolju varnih nadomestnih tehnologij za države pogodbenice v razvoju, zlasti najmanj razvite in male otoške države pogodbenice v razvoju ter pogodbenice z gospodarstvom v prehodu, da okrepijo njihovo sposobnost učinkovitega izvajanja te konvencije.

4. Konferenca pogodbenic najpozneje na svojem drugem zasedanju, potem pa redno in ob upoštevanju sporočil in poročil pogodbenic, tudi poročil, pripravljenih v skladu z 21. členom, in informacij, ki jih predložijo drugi zainteresirani udeleženci:

(a)	prouči informacije o obstoječih pobudah in napredku na področju nadomestnih tehnologij;

(b)	prouči potrebe pogodbenic, zlasti držav pogodbenic v razvoju, po nadomestnih tehnologijah in

(c)	ugotovi, s katerimi težavami se spopadajo pogodbenice, zlasti države pogodbenice v razvoju, pri prenosu tehnologije.

5. Konferenca pogodbenic pripravi priporočila, kako izboljšati usposabljanje, tehnično pomoč in prenos tehnologije po tem členu.

Člen 15

Odbor za izvajanje in spoštovanje obveznosti

1. Ustanovi se mehanizem, ki vključuje odbor kot pomožni organ konference pogodbenic, za spodbujanje izvajanja in preverjanje spoštovanja vseh določb te konvencije. Ta mehanizem, vključno z odborom, ima vlogo spodbujevalca in s posebno pozornostjo upošteva zadevne domače sposobnosti in okoliščine posameznih pogodbenic.

2. Odbor spodbuja izvajanje te konvencije in preverja spoštovanje vseh njenih določb. Odbor preverja posamezne in sistemske težave pri izvajanju in spoštovanju konvencije in po potrebi daje priporočila konferenci pogodbenic.

3. Odbor sestavlja 15 članov, ki jih predlagajo pogodbenice in jih izvoli konferenca pogodbenic ob ustreznem upoštevanju geografskega zastopanja na podlagi petih regij v okviru Organizacije združenih narodov; prvi člani se izvolijo na prvem zasedanju konference pogodbenic, potem pa v skladu s poslovnikom, ki ga odobri konferenca pogodbenic v skladu s petim odstavkom; člani morajo biti strokovnjaki na področju, ki je pomembno za konvencijo, in ustrezno uravnoteženo zastopati vsa strokovna področja.

4. Odbor proučuje zadeve na podlagi:

(a)	pisnih sporočil pogodbenic, ki se nanašajo na njihovo spoštovanje določb konvencije;

(b)	poročil držav v skladu z 21. členom in

(c)	zahtev konference pogodbenic.

5. Odbor sestavi svoj poslovnik, ki ga odobri konferenca pogodbenic na svojem drugem zasedanju; konferenca pogodbenic lahko odboru naloži dodatne naloge.

6. Odbor si po najboljših močeh prizadeva sprejeti svoja priporočila s soglasjem. Če so bila vsa prizadevanja za soglasje izčrpana in soglasje ni doseženo, se ta priporočila v skrajni sili sprejemajo s tričetrtinsko večino glasov članov, ki so navzoči in glasujejo, pri čemer je kvorum dve tretjini vseh članov.

Člen 16

Zdravstveni vidiki

1. Pogodbenice se spodbujajo, da:

(a)

spodbujajo razvoj in izvajanje strategij in programov za odkrivanje in varovanje ogroženih populacij, zlasti ranljivih populacij, ki bi lahko vključevalo sprejem znanstvenih zdravstvenih smernic glede izpostavljenosti živemu srebru in živosrebrovim spojinam, po potrebi določitev ciljev za zmanjševanje izpostavljenosti živemu srebru, in izobraževanje javnosti s sodelovanjem javnega zdravstvenega sektorja in drugih zadevnih sektorjev;

(b)	spodbujajo razvoj in izvajanje znanstvenih izobraževalnih in preventivnih programov glede poklicne izpostavljenosti živemu srebru in živosrebrovim spojinam;

(c)	spodbujajo zagotavljanje ustrezne zdravstvene dejavnosti za preprečevanje, zdravljenje in oskrbo populacij, ki so prizadete zaradi izpostavljenosti živemu srebru in živosrebrovim spojinam, ter

(d)	vzpostavijo in po potrebi okrepijo sposobnosti ustanov in zdravstvenih delavcev za preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in spremljanje zdravstvenih tveganj, povezanih z izpostavljenostjo živemu srebru in živosrebrovim spojinam.

2. Konferenca pogodbenic bi morala pri obravnavanju vprašanj ali dejavnosti, povezanih z zdravjem:

(a)	sodelovati in se posvetovati s Svetovno zdravstveno organizacijo, Mednarodno organizacijo dela in drugimi upoštevnimi medvladnimi organizacijami, kakor je primerno, in

(b)	spodbujati sodelovanje in izmenjavo informacij s Svetovno zdravstveno organizacijo, Mednarodno organizacijo dela in drugimi upoštevnimi medvladnimi organizacijami, kakor je primerno.

Člen 17

Izmenjava informacij

1. Vsaka pogodbenica omogoča izmenjavo:

(a)	znanstvenih, tehničnih, gospodarskih in pravnih informacij v zvezi z živim srebrom in živosrebrovimi spojinami, vključno s toksikološkimi, ekotoksikološkimi in varnostnimi informacijami;

(b)	informacij o zmanjšanju ali ukinitvi proizvodnje, uporabe, trgovine, izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin v zrak, zemljo ali vodo;

(c)

informacij o tehnično in gospodarsko izvedljivih nadomestnih možnostih za:

(i)	proizvode, ki vsebujejo dodano živo srebro;

(ii)	proizvodne postopke, pri katerih se uporablja živo srebro ali njegove spojine, in

(iii)

dejavnosti in postopke, pri katerih prihaja do izpustov živega srebra ali živosrebrovih spojin v zrak, zemljo ali vodo;

vključno z informacijami o nevarnostih za zdravje in okolje ter o gospodarskih in družbenih stroških in koristih teh nadomestnih rešitev in

(d)	epidemioloških informacij o vplivih na zdravje, povezanih z izpostavljenostjo živemu srebru in živosrebrovim spojinam, v tesnem sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo in po potrebi drugimi pristojnimi organizacijami.

2. Pogodbenice lahko izmenjujejo informacije iz prvega odstavka neposredno, prek sekretariata ali v sodelovanju z drugimi pristojnimi organizacijami, vključno po potrebi s sekretariati konvencij o kemikalijah in odpadkih.

3. Sekretariat olajšuje sodelovanje in izmenjavo informacij iz tega člena, tudi sodelovanje s pristojnimi organizacijami, vključno s sekretariati večstranskih okoljskih sporazumov in drugih mednarodnih pobud. Te informacije zajemajo poleg tistih, ki jih zagotovijo pogodbenice, informacije, pridobljene od vladnih in nevladnih organizacij ter od domačih in mednarodnih institucij, ki imajo strokovno znanje o živem srebru.

4. Vsaka pogodbenica določi državno točko za stike za izmenjavo informacij v skladu s to konvencijo, vključno glede soglasja pogodbenic uvoznic iz 3. člena.

5. Za to konvencijo se informacije o zdravju in varnosti ljudi ter okolja ne štejejo za zaupne. Pogodbenice, ki si izmenjavajo druge informacije na podlagi te konvencije, varujejo vsako zaupno informacijo v skladu z medsebojnim dogovorom.

Člen 18

Obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti

1. Pogodbenica po svojih zmožnostih spodbuja in omogoča:

(a)

zagotavljanje razpoložljivih informacij javnosti o:

(i)	učinkih živega srebra in živosrebrovih spojin na zdravje in okolje;

(ii)	nadomestkih za živo srebro in živosrebrove spojine;

(iii)

temah, navedenih v prvem odstavku 17. člena;

(iv)	izsledkih raziskav, razvoja in dejavnosti spremljanja v skladu z 19. členom in

(v)	dejavnostih za izpolnjevanje njihovih obveznosti po tej konvenciji;

(b)	izobraževanje, usposabljanje in širjenje ozaveščenosti o učinkih izpostavljenosti živemu srebru in živosrebrovim spojinam na človekovo zdravje in okolje v sodelovanju s pristojnimi medvladnimi in nevladnimi organizacijami in po potrebi ranljivimi skupinami prebivalcev.

2. Pogodbenice uporabljajo obstoječe mehanizme ali razmišljajo o vzpostavitvi mehanizmov, kot so registri izpustov in prenosov onesnaževal, če je to primerno, namenjenih zbiranju in razširjanju informacij o ocenjenih letnih količinah živega srebra in živosrebrovih spojin, ki so izpuščene v zrak, zemljo ali vodo ali odstranjene zaradi človekovih dejavnosti.

Člen 19

Raziskave, razvoj in spremljanje stanja

1. Pogodbenice si ob upoštevanju svojih okoliščin in sposobnosti prizadevajo sodelovati pri razvoju in izboljšavah:

(a)	inventarnih evidenc o uporabi, porabi in antropogenih izpustih živega srebra v zrak ter izpustih živega srebra in živosrebrovih spojin v vodo in zemljo;

(b)	oblikovanja in geografsko reprezentativnega spremljanja ravni živega srebra in živosrebrovih spojin pri ranljivih populacijah in v naravnih okoljih, zlasti biotih, kakor so ribe, morski sesalci, morske želve in ptiči, ter sodelovanja pri zbiranju in izmenjavi upoštevnih in primernih vzorcev;

(c)	ocen o vplivu živega srebra in živosrebrovih spojin na človekovo zdravje in okolje ter o njihovem socialnem, gospodarskem in kulturnem vplivu, zlasti na ranljive populacije;

(d)	usklajenih metodologij za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s točkami (a), (b) in (c);

(e)

informacij o okoljskih ciklih, prenosu (vključno s prenašanjem in odlaganjem na velike razdalje), preoblikovanju in usodi živega srebra in živosrebrovih spojin v različnih ekosistemih ob ustreznem upoštevanju razlike med antropogenimi in naravnimi izpusti živega srebra v zrak, zemljo ali vodo ter remobilizacije živega srebra s starih odlagališč;

(f)	informacij o trgovini ter prometu z živim srebrom in živosrebrovimi spojinami ter proizvodih z dodanim živim srebrom in

(g)	informacij in raziskav o tehnični in gospodarski razpoložljivosti proizvodov in postopkov brez živega srebra ter o najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah za zmanjšanje in spremljanje izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin v zrak, zemljo ali vodo.

2. Pogodbenice naj, kadar je to mogoče, pri izvajanju dejavnosti iz prvega odstavka nadgrajujejo obstoječe mreže spremljanja in raziskovalne programe.

Člen 20

Izvedbeni načrti

1. Vsaka pogodbenica lahko po začetni oceni ob upoštevanju domačih okoliščin oblikuje in uresniči izvedbeni načrt za izpolnjevanje svojih obveznosti po tej konvenciji. Ta načrt predloži sekretariatu takoj po njegovi pripravi.

2. Pogodbenice lahko revidirajo in posodobijo svoje izvedbene načrte ob upoštevanju svojih domačih okoliščin in usmeritev konference pogodbenic ter drugih primernih usmeritev.

3. Pogodbenice naj se pri izvajanju nalog iz prvega in drugega odstavka posvetujejo z domačimi deležniki, da se olajšajo oblikovanje, izvajanje, pregledovanje in posodabljanje izvedbenih načrtov.

4. Pogodbenice lahko tudi usklajujejo načrte na regionalni ravni, da olajšajo izvajanje te konvencije.

Člen 21

Poročanje

1. Vsaka pogodbenica prek sekretariata poroča konferenci pogodbenic o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje določb te konvencije, in o učinkovitosti teh ukrepov ter možnih težavah pri izpolnjevanju ciljev konvencije.

2. Vsaka pogodbenica v svoja poročila vključi vse informacije, ki se zahtevajo v skladu s 3., 5., 7., 8. in 9. členom te konvencije.

3. Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju določi časovne roke in obliko poročil, ki jih morajo pripraviti pogodbenice, ob upoštevanju, da je zaželeno, da se poročanje usklajuje z drugimi upoštevnimi konvencijami o kemikalijah in odpadkih.

Člen 22

Ocenjevanje učinkovitosti

1. Konferenca pogodbenic prvič oceni učinkovitost konvencije najpozneje šest let po začetku veljavnosti Konvencije, nato pa v časovnih presledkih, ki jih sama določi.

2. Da bi omogočili tako ocenjevanje, konferenca pogodbenic na prvem zasedanju da pobudo za oblikovanje ureditev, s katerimi si zagotovi primerljive podatke spremljanja prisotnosti in gibanja živega srebra in živosrebrovih spojin v okolju ter o trendih in ravneh živega srebra in živosrebrovih spojin, zaznanih v biotskih okoljih in ranljivih populacijah.

3. Ocenjevanje se opravi na podlagi razpoložljivih znanstvenih, okoljskih, tehničnih, finančnih in gospodarskih informacij, med katere spadajo tudi:

(a)	poročila in druge informacije, zbrane s spremljanjem, ki se predložijo konferenci pogodbenic v skladu z drugim odstavkom;

(b)	poročila, ki se predložijo v skladu z 21. členom;

(c)	informacije in priporočila, ki se predložijo v skladu s 15. členom, in

(d)	poročila in druge upoštevne informacije o izvajanju ureditev za finančno pomoč, prenos tehnologije in usposabljanje, ki so oblikovani v skladu s to konvencijo.

Člen 23

Konferenca pogodbenic

1. Ustanovi se konferenca pogodbenic.

2. Prvo zasedanje konference pogodbenic skliče izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Nato bodo redna zasedanja konference pogodbenic v rednih presledkih, ki jih določi konferenca.

3. Izredna zasedanja konference pogodbenic bodo, kadar bo konferenca menila, da je to potrebno, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, s tem da to zahtevo v šestih mesecih po sporočilu sekretariata pogodbenicam podpre najmanj tretjina pogodbenic.

4. Konferenca pogodbenic se na prvem zasedanju soglasno dogovori in sprejme poslovnik ter finančna pravila zase in za vse pomožne organe kakor tudi finančne določbe za delovanje sekretariata.

5. Konferenca pogodbenic stalno pregleduje in ocenjuje izvajanje te konvencije. Opravlja naloge, ki so ji določene s konvencijo, in v ta namen:

(a)	ustanavlja pomožne organe, ki so po njenem mnenju potrebni za izvajanje te konvencije;

(b)	sodeluje, kadar je to primerno, s pristojnimi mednarodnimi organizacijami ter z medvladnimi in nevladnimi organi;

(c)	redno pregleduje vse informacije, ki so njej in sekretariatu na voljo v skladu z 21. členom;

(d)	obravnava vsa priporočila, ki ji jih predloži Odbor za izvajanje in spoštovanje obveznosti;

(e)	obravnava in sprejme vse dodatne ukrepe, potrebne za doseganje namenov te konvencije, in

(f)	pregleduje prilogi A in B v skladu s 4. in 5. členom.

6. Združeni narodi, njihove specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo kakor tudi vsaka druga država nepogodbenica te konvencije so na zasedanjih konference pogodbenic lahko navzoči kot opazovalci. Kateri koli državni ali mednarodni, vladni ali nevladni organ ali agencija, ki je strokovno usposobljena za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, in ki obvesti sekretariat o svoji želji, da je navzoča na zasedanju konference pogodbenic kot opazovalec, se zasedanja lahko udeleži, če temu ne nasprotuje najmanj ena tretjina na zasedanju navzočih pogodbenic. Za udeležbo in sodelovanje opazovalcev velja poslovnik, ki ga sprejme konferenca pogodbenic.

Člen 24

Sekretariat

1. Ustanovi se sekretariat.

2. Naloge sekretariata so:

(a)	da pripravlja zasedanja konference pogodbenic in njenih pomožnih organov ter da zanje opravlja potrebne storitve;

(b)	da omogoča pomoč pri izvajanju te konvencije pogodbenicam, ki to zahtevajo, zlasti pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu;

(c)	da se po potrebi usklajuje s sekretariati drugih ustreznih mednarodnih organov, zlasti drugih konvencij o kemikalijah in odpadkih;

(d)	da pomaga pogodbenicam pri izmenjavi informacij v zvezi z izvajanjem te konvencije;

(e)	da v rednih časovnih presledkih pripravlja in daje pogodbenicam na voljo poročila na podlagi informacij, ki jih prejme v skladu s 15. in 21. členom, ter druge razpoložljive informacije;

(f)	da po splošnih usmeritvah konference pogodbenic sklepa take upravne in pogodbene dogovore, kakor utegnejo biti potrebni za učinkovito opravljanje njegovih nalog, in

(g)	da opravlja druge naloge sekretariata, določene v tej konvenciji, in take druge naloge, kot mu jih lahko določi konferenca pogodbenic.

3. Naloge sekretariata za to konvencijo opravlja izvršni direktor Programa Združenih narodov za okolje, razen če konferenca pogodbenic ne odloči s tričetrtinsko večino glasov navzočih pogodbenic, ki so glasovale, da naloge sekretariata zaupa eni ali več drugim mednarodnim organizacijam.

4. Konferenca pogodbenic lahko po posvetovanju z ustreznimi mednarodnimi organi omogoči okrepljeno sodelovanje in usklajevanje med sekretariatom in sekretariati drugih konvencij o kemikalijah in odpadkih. Konferenca pogodbenic lahko po posvetovanju z ustreznimi mednarodnimi organi omogoči nadaljnje usmeritve v tej zvezi.

Člen 25

Reševanje sporov

1. Pogodbenice si prizadevajo reševati medsebojne spore v zvezi z razlago in uporabo te konvencije s pogajanji ali na drug miren način po svoji izbiri.

2. Ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi konvencije ali ob pristopu h konvenciji ali kadar koli pozneje lahko pogodbenica, ki ni organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, v pisni listini, ki jo predloži depozitarju, izjavi, da za vsak spor v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije kot obveznega v odnosu do katere koli pogodbenice, ki sprejema enako obvezo, priznava enega ali oba od spodaj naštetih načinov reševanja sporov:

(a)	arbitražo v skladu s postopkom iz prvega dela priloge E;

(b)	predložitev spora Meddržavnemu sodišču.

3. Pogodbenica, ki je organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, lahko da izjavo z enakim učinkom glede arbitraže v skladu z drugim odstavkom.

4. Izjava iz drugega ali tretjega odstavka velja, dokler ne preneha veljati v skladu z njenimi določili ali do preteka treh mesecev po deponiranju pisnega obvestila o njenem preklicu pri depozitarju.

5. Potek veljavnosti izjave, obvestilo o preklicu ali nova izjava nikakor ne vplivajo na postopke, ki so še nerešeni pred arbitražnim sodiščem ali pred Meddržavnim sodiščem, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.

6. Če stranke v sporu niso sprejele istega sredstva za reševanje spora iz drugega ali tretjega odstavka in če svojega spora niso mogle rešiti na način iz prvega odstavka v dvanajstih mesecih, potem ko je ena pogodbenica pisno obvestila drugo pogodbenico o medsebojnem sporu, se tak spor na zahtevo katere koli stranke v sporu predloži spravni komisiji. Za spravni postopek po tem členu se uporabi postopek iz drugega dela priloge E.

Člen 26

Spremembe konvencije

1. Katera koli pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.

2. Spremembe te konvencije se sprejmejo na zasedanju konference pogodbenic. Besedilo katere koli predlagane spremembe pošlje pogodbenicam sekretariat najmanj šest mesecev pred zasedanjem, na katerem je sprememba predlagana v sprejem. Sekretariat pošlje predlagane spremembe tudi podpisnicam konvencije in v vednost depozitarju.

3. Pogodbenice si prizadevajo, da bi se o vsaki predlagani spremembi dogovorile soglasno. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za soglasje in dogovor ni bil dosežen, se sprememba v skrajni sili sprejme s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so bile na zasedanju navzoče in so glasovale.

4. Sprejeto spremembo pošlje depozitar vsem pogodbenicam v ratifikacijo, sprejetje ali odobritev.

5. O ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe je treba pisno uradno obvestiti depozitarja. Sprememba, ki je bila sprejeta v skladu s tretjim odstavkom, začne veljati za pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih konvencija zavezuje, devetdeseti dan po dnevu, ko je najmanj tri četrtine pogodbenic deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Pozneje začne sprememba veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeseti dan po dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe.

Člen 27

Sprejem in sprememba prilog

1. Priloge k tej konvenciji so njen neločljivi sestavni del in če ni izrecno drugače določeno, pomeni sklicevanje na to konvencijo hkrati tudi sklicevanje na vse njene priloge.

2. Dodatne priloge, ki se sprejmejo po začetku veljavnosti konvencije, so omejene na postopkovne, znanstvene, tehnične ali upravne zadeve.

3. Za predlaganje, sprejem in začetek veljavnosti dodatnih prilog k tej konvenciji se uporablja naslednji postopek:

(a)	dodatne priloge se predlagajo in sprejmejo v skladu s postopkom, ki je določen v prvem do tretjem odstavku 26. člena;

(b)

pogodbenica, ki ne more sprejeti dodatne priloge, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v enem letu po dnevu, ko jo je depozitar seznanil, da je bila sprejeta taka priloga. Depozitar nemudoma obvesti vse pogodbenice o prejetju takega uradnega obvestila. Pogodbenica lahko kadar koli pisno uradno obvesti depozitarja, da umika prejšnje uradno obvestilo o nesprejetju dodatne priloge in nato začne za tako pogodbenico priloga veljati po pogojih iz pododstavka (c), in

(c)	ob izteku enega leta od dneva, ko je depozitar seznanil pogodbenice, da je bila sprejeta dodatna priloga, začne ta dodatna priloga veljati za vse pogodbenice, ki niso predložile uradnega obvestila o nesprejetju v skladu z določbami pododstavka (b).

4. Za predlaganje, sprejem in začetek veljavnosti sprememb prilog k tej konvenciji veljajo enaki postopki kakor za predlaganje, sprejem in začetek veljavnosti dodatnih prilog k tej konvenciji, razen da sprememba priloge ne začne veljati za pogodbenico, ki je dala izjavo o spremembi prilog v skladu s petim odstavkom 30. člena. V takem primeru začne sprememba za tako pogodbenico veljati devetdeseti dan po dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi spremembe ali pristopu k njej.

5. Če je dodatna priloga ali sprememba priloge povezana s spremembo te konvencije, dodatna priloga ali sprememba ne sme začeti veljati, dokler ne začne veljati sprememba konvencije.

Člen 28

Pravica do glasovanja

1. Vsaka pogodbenica konvencije ima en glas, razen kakor je določeno v drugem odstavku.

2. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko o zadevah, ki so v njeni pristojnosti, uresničuje pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Taka organizacija ne sme uveljavljati svoje pravice do glasovanja, če katera koli od njenih držav članic sama uresničuje svojo pravico do glasovanja, in nasprotno.

Člen 29

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis vsem državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje v Kumamotu na Japonskem 10. in 11. oktobra 2013, potem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku do 9. oktobra 2014.

Člen 30

Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop

1. To konvencijo države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo. Za pristop je državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje na voljo od dneva, ko je končano podpisovanje Konvencije. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se hranijo pri depozitarju.

2. Vsako organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki postane pogodbenica te konvencije, ne da bi bila pogodbenica katera koli od njenih držav članic, zavezujejo vse obveznosti po tej konvenciji. Kadar je pri takih organizacijah ena ali več njenih držav članic pogodbenica te konvencije, organizacija in njene države članice določijo ustrezno razmejitev odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti po tej konvenciji. V takih primerih organizacija in države članice niso upravičene sočasno uresničevati svojih pravic po tej konvenciji.

3. V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje izjavi, kakšen je obseg njenih pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta konvencija. Vsaka taka organizacija o tem tudi obvesti depozitarja, ki obvesti pogodbenice o vseh pomembnih spremembah, ki so v njeni pristojnosti.

4. Vse države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje so pozvane, da ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu sporočijo sekretariatu podatke o ukrepih za izvajanje Konvencije.

5. V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica izjavi, da zanjo začne veljati sprememba prilog šele po tem, ko pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi spremembe ali pristopu k njej.

Člen 31

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po dnevu deponiranja petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2. Za vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki to konvencijo ratificira, sprejme ali odobri ali k njej pristopi po deponiranju petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne Konvencija veljati devetdeseti dan, potem ko je ta država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

3. Za namen prvega in drugega odstavka tega člena se nobena listina, ki jo je deponirala regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna listina k tistim, ki so jih deponirale države članice take organizacije.

Člen 32

Pridržki

K tej konvenciji pridržki niso dopustni.

Člen 33

Odpoved

1. Kadar koli po treh letih od dneva, ko je ta konvencija začela veljati za določeno pogodbenico, lahko ta pogodbenica Konvencijo odpove s pisnim uradnim obvestilom depozitarju.

2. Vsaka taka odpoved začne veljati po izteku enega leta od dne, ko je depozitar prejel obvestilo o odpovedi, ali pozneje na dan, ki je lahko določen v obvestilu o odpovedi.

Člen 34

Depozitar

Depozitar te konvencije je generalni sekretar Združenih narodov.

Člen 35

Verodostojna besedila

Izvirnik te konvencije, katerega angleško, arabsko, francosko, kitajsko, rusko in špansko besedilo je enako verodostojno, je shranjen pri depozitarju.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Kumamotu, Japonska, desetega oktobra dva tisoč trinajst.

PRILOGA A

PROIZVODI Z DODANIM ŽIVIM SREBROM

V to prilogo ne spadajo naslednji proizvodi:

(a)	proizvodi, ki so bistveni za uporabo za civilno zaščito in vojaško rabo;

(b)	proizvodi za raziskave, umerjanje instrumentov, za uporabo kot referenčni standard;

(c)	če ni mogočega nadomestka brez živega srebra, stikala in releji, hladne katodne fluorescentne sijalke in fluorescentne sijalke z zunanjo katodo (CCFL in EEFL) za elektronske zaslone ter merilne naprave;

(d)	proizvodi, ki se uporabljajo pri tradicionalnih ali verskih obredih, in

(e)	cepiva, v katerih je kot konzervans uporabljen tiomersal.

I. del: Proizvodi, ki jih ureja prvi odstavek 4. člena

Proizvodi z dodanim živim srebrom

Dan, po katerem niso dovoljeni proizvodnja, uvoz ali izvoz proizvoda (datum opustitve)

baterije, razen cink-srebro-oksidnih gumbnih baterij z vsebnostjo živega srebra < 2 % in cink-zrak gumbnih baterij z vsebnostjo živega srebra < 2 %

2020

stikala in releji, razen mostičkov z zelo natančno merljivostjo kapacitete in izgub ter visokofrekvenčnih stikal in relejev za radijske frekvence v instrumentih za spremljanje in nadzor z najvišjo vsebnostjo živega srebra 20 mg na mostiček, stikalo ali rele

2020

kompaktne fluorescentne sijalke (CFL) za splošno razsvetljavo ≤ 30 wattov z vsebnostjo živega srebra več kakor 5 mg na razelektritveno cevko

2020

linearne fluorescentne sijalke (LFL) za splošno razsvetljavo:

(a)	tripasovne fosforne < 60 wattov z vsebnostjo živega srebra nad 5 mg na sijalko,

(b)	halofosfatne fosforne ≤ 40 wattov z vsebnostjo živega srebra nad 10 mg na sijalko

2020

visokotlačne živosrebrove sijalke (HPMV) za splošno razsvetljavo

2020

živo srebro v fluorescentnih sijalkah s hladno katodo in fluorescentnih sijalkah z zunanjo elektrodo (CCFL in EEFL) za elektronske zaslone:

(a)	kratke (≤ 500 mm) z vsebnostjo živega srebra nad 3,5 mg na sijalko,

(b)	srednje dolge (> 500 mm in ≤ 1 500 mm) z vsebnostjo živega srebra nad 5 mg na sijalko,

(c)	dolge (> 1 500 mm) z vsebnostjo živega srebra nad 13 mg na sijalko

2020

kozmetični izdelki (z vsebnostjo živega srebra nad 1 ppm), vključno mila in kreme za posvetlitev kože, brez kozmetičnih preparatov za okrog oči, v katerih je živo srebro uporabljeno kot konzervans in ni na voljo učinkovitega in varnega nadomestnega konzervansa (1).

2020

pesticidi, biocidi in lokalni antiseptiki

2020

neelektoronski merilniki, razen neelektronski merilniki, vgrajeni v velike naprave, ali merilniki, ki se uporabljajo za precizna merjenja, kjer ni na voljo ustrezne nadomestne rešitve brez živega srebra:

(a)	barometri,

(b)	higrometri,

(c)	manometri,

(d)	termometri,

(e)	merilniki krvnega tlaka.

2020

II. del: Proizvodi, ki jih ureja tretji odstavek 4. člena

Proizvodi z dodanim živim srebrom

Določbe

zobni amalgam

Ukrepe za opustitev uporabe zobnega amalgama sprejme pogodbenica ob upoštevanju domačih razmer in upoštevnih mednarodnih smernic, zajemati pa morajo dva ali več ukrepov z naslednjega seznama:

(i)	določitev državnih ciljev za preprečevanje zobne gnilobe in spodbujanje zdravja, da se čim bolj omeji potreba za popravilo zob,

(ii)	določitev državnih ciljev za zmanjševanje njegove uporabe,

(iii)

spodbujanje uporabe stroškovno in klinično učinkovitih nadomestnih rešitev brez živega srebra za popravilo zob,

(iv)	spodbujanje raziskav in razvoja kakovostnih materialov brez živega srebra za popravilo zob,

(v)	spodbujanje predstavnikov poklicnih organizacij in zobozdravstvenih šol, da izobražujejo in usposabljajo zobozdravstvene delavce in študente o uporabi nadomestnih materialov brez živega srebra za popravilo zob in da spodbujajo najboljše upravljavske prakse,

(vi)	odsvetovanje zavarovalnih polic in programov, ki pri popravljanju zob dajejo prednost uporabi amalgama pred materiali brez živega srebra,

(vii)

spodbujanje zavarovalnih polic in programov, ki pri popravljanju zob dajejo prednost materialom brez živega srebra pred amalgamom,

(viii)

omejevanje uporabe amalgama v inkapsulirani obliki,

(ix)	spodbujanje uporabe najboljših okoljskih praks v zobozdravstvenih ustanovah za zmanjšanje izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin v vodo in zemljo.

(1) Namen tega je, da niso zajeti kozmetični izdelki, mila ali kreme, ki vsebujejo živo srebro kot onesnaževalo v sledeh.

PRILOGA B

PROIZVODNI POSTOPKI, V KATERIH SE UPORABLJAJO ŽIVO SREBRO ALI ŽIVOSREBROVE SPOJINE

I. del: Postopki, ki jih ureja drugi odstavek 5. člena

Proizvodni postopki, v katerih se uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine	Datum opustitve
klor-alkalna proizvodnja	2025
proizvodnja acetaldehida, pri kateri se kot katalizator uporablja živo srebro ali živosrebrove spojine	2018

II. del: Postopki, ki jih ureja tretji odstavek 5. člena

Postopki, pri katerih se uporablja živo srebro

Določbe

proizvodnja vinilklorid monomera

Ukrepi, ki jih morajo sprejeti pogodbenice, zajemajo, vendar niso omejeni na:

(i)	zmanjševanje rabe živega srebra na enoto proizvodnje do 2020 za 50 odstotkov glede na 2010,

(ii)	spodbujanje ukrepov za zmanjševanje odvisnosti od živega srebra iz primarnega izkopa,

(iii)

sprejetje ukrepov za zmanjševanje izpustov živega srebra v okolje,

(iv)	podpiranje raziskav in razvoja pri katalizatorjih in postopkih brez živega srebra,

(v)	prepoved uporabe živega srebra pet let po tem, ko je konferenca pogodbenic ugotovila, da so katalizatorji brez živega srebra na podlagi obstoječih postopkov tehnično in gospodarsko mogoči,

(vi)	poročanje konferenci pogodbenic o prizadevanjih za razvoj in/ali odkrivanje nadomestnih rešitev in za opustitev uporabe živega srebra v skladu z 21. členom.

natrijev ali kalijev metilat ali etilat

Ukrepi, ki jih morajo sprejeti pogodbenice, zajemajo, vendar niso omejeni na:

(i)	ukrepe za zmanjševanje uporabe živega srebra z namenom čim hitrejše opustitve njegove uporabe, najpozneje pa v desetih letih po začetku veljavnosti te konvencije,

(ii)	zmanjšanje izpustov v zrak, zemljo ali vodo na enoto proizvodnje do 2020 za 50 odstotkov glede na 2010,

(iii)

prepoved uporabe svežega živega srebra iz primarnega izkopa,

(iv)	podpiranje raziskav in razvoja pri postopkih brez živega srebra,

(v)	prepoved uporabe živega srebra pet let po tem, ko je konferenca pogodbenic ugotovila, da so postopki brez živega srebra tehnično in gospodarsko izvedljivi,

(vi)	poročanje konferenci pogodbenic o prizadevanjih za razvoj in/ali odkrivanje nadomestnih rešitev in za opustitev uporabe živega srebra v skladu z 21. členom.

proizvodnja poliuretana, pri kateri se uporabljajo katalizatorji, ki vsebujejo živo srebro

Ukrepi, ki jih morajo sprejeti pogodbenice, zajemajo, vendar niso omejeni na:

(i)	ukrepe za zmanjševanje uporabe živega srebra z namenom čim hitrejše opustitve njegove uporabe, najpozneje pa v desetih letih po začetku veljavnosti te konvencije,

(ii)	sprejetje ukrepov za zmanjševanje odvisnosti od živega srebra iz primarnega izkopa,

(iii)

sprejetje ukrepov za zmanjševanje izpustov živega srebra v okolje,

(iv)	spodbujanje raziskav in razvoja pri katalizatorjih in postopkih brez živega srebra,

(v)	poročanje konferenci pogodbenic o prizadevanjih za razvoj in/ali odkrivanje nadomestnih rešitev in za opustitev uporabe živega srebra v skladu z 21. členom.

Šesti odstavek 5. člena se za ta proizvodni postopek ne uporablja.

PRILOGA C

OBRTNIŠKO KOPANJE ZLATA IN KOPANJE ZLATA V MAJHNEM OBSEGU

Državni akcijski načrti

Vsaka pogodbenica, za katero veljajo določbe tretjega odstavka 7. člena, vključi v svoj državni akcijski načrt:

(a)	nacionalne cilje in cilje za zmanjševanje;

(b)

dejavnosti za ukinitev:

(i)	amalgamiranja rude;

(ii)	žganja amalgama ali predelanega amalgama na prostem;

(iii)

žganje amalgama v stanovanjskih območjih in

(iv)	luženje usedlin, rude ali jalovine, ki jim je bilo dodano živo srebro, ne da bi bilo to živo srebro prej odstranjeno, s cianidom,

(c)	ukrepe za olajšanje formalno-pravne ureditve sektorja obrtniškega kopanja zlata in kopanja zlata v majhnem obsegu;

(d)	izhodiščne ocene količin uporabljenega živega srebra in praks, ki se na njenem ozemlju uporabljajo pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu;

(e)	strategije za spodbujanje zmanjševanja izpustov živega srebra v zrak, zemljo ali vodo ter zmanjševanja izpostavljenosti živemu srebru pri obrtniškem kopanju zlata in kopanju zlata v majhnem obsegu, vključno za spodbujanje načinov brez živega srebra;

(f)	strategije za trgovanje in preprečevanje preusmeritve živega srebra in živosrebrovih spojin iz tujih in domačih virov za uporabo v dejavnosti obrtniškega kopanja in pridobivanja zlata oziroma kopanja in pridobivanja zlata v majhnem obsegu;

(g)	strategije za vključevanje deležnikov v izvajanje in nenehno razvijanje državnega akcijskega načrta;

(h)	strategijo javnega zdravja za obvladovanje izpostavljenosti malih in obrtniških zlatokopov in njihovih skupnosti živemu srebru. Taka strategija med drugim predvideva zbiranje zdravstvenih podatkov, usposabljanje zdravstvenih delavcev in ozaveščanje prek zdravstvenih ustanov;

(i)	strategije za preprečevanje izpostavljenosti ranljivih skupin prebivalstva, zlasti otrok in žensk v rodni dobi, predvsem nosečih žensk, živemu srebru pri obrtniškem kopanju zlata in kopanju zlata v majhnem obsegu;

(j)	strategije za informiranje obrtniških in malih zlatokopov ter prizadetih skupnosti in

(k)	časovni načrt za izvedbo državnega akcijskega načrta.

Vsaka pogodbenica lahko v svoj državni akcijski načrt vključi dodatne strategije za doseganje svojih ciljev, tudi uporabo ali uvedbo standardov za obrtniško kopanje zlata in kopanje zlata v majhnem obsegu brez živega srebra ter tržne mehanizme ali orodja za trženje.

PRILOGA D

SEZNAM TOČKOVNIH VIROV IZPUSTOV ŽIVEGA SREBRA IN ŽIVOSREBROVIH SPOJIN V OZRAČJE

Kategorija točkovnih virov:

termoelektrarne na premog,

industrijske kotlovnice na premog,

postopki taljenja in žganja pri proizvodnji neželezovih kovin (1),

sežigalnice odpadkov,

obrati za proizvodnjo cementnega klinkerja.

(1) V tej prilogi so „neželezove kovine“ svinec, cink, baker in industrijsko zlato.

PRILOGA E

ARBITRAŽNI IN SPRAVNI POSTOPKI

I. del: Arbitražni postopek

Arbitražni postopek iz točke (a) drugega odstavka 25. člena te konvencije je naslednji:

Člen 1

1. Pogodbenica se lahko zateče k arbitraži v skladu s 25. členom te konvencije s pisnim obvestilom, naslovljenim na drugo stranko ali druge stranke v sporu. K obvestilu mora biti priložen tožbeni predlog skupaj z vsemi spremljajočimi dokumenti. V takem uradnem obvestilu naj bodo navedeni predmet arbitraže in predvsem členi te konvencije, katerih razlaga ali uporaba je sporna.

2. Tožeča stranka uradno obvesti sekretariat, da spor predlaga v arbitražo v skladu s 25. členom te konvencije. Obvestilo mora zajemati pisno obvestilo tožeče stranke, tožbeni predlog in spremljajoče dokumente iz prvega odstavka. Sekretariat tako dobljene informacije pošlje vsem pogodbenicam.

Člen 2

1. Če se spor predloži v arbitražo v skladu s 1. členom, se ustanovi arbitražno sodišče. Sestavljajo ga trije člani.

2. Vsaka stranka v sporu imenuje arbitra, oba tako imenovana arbitra pa sporazumno določita tretjega arbitra, ki je predsednik razsodišča. V sporih med več kakor dvema strankama stranke, ki imajo enake interese, sporazumno imenujejo enega skupnega arbitra. Predsednik arbitražnega sodišča ne sme biti državljan nobene od strank v sporu, ne sme imeti običajnega prebivališča na ozemlju nobene od teh strank, ne sme biti pri njih zaposlen, niti se ni s tem primerom kakor koli drugače ukvarjal.

3. Vsako prosto mesto se zasede po postopku, predpisanem za prvo imenovanje.

Člen 3

1. Če ena od strank v sporu ne imenuje arbitra v dveh mesecih po tem, ko druga stranka prejme obvestilo o arbitraži, lahko druga stranka obvesti o tem generalnega sekretarja Združenih narodov, ki določi arbitra v naslednjih dveh mesecih.

2. Če predsednik arbitražnega sodišča ni imenovan v dveh mesecih po imenovanju drugega arbitra, ga v naslednjih dveh mesecih na zahtevo stranke določi generalni sekretar Združenih narodov.

Člen 4

Arbitražno sodišče odloča v skladu z določbami te konvencije in mednarodnim pravom.

Člen 5

Arbitražno sodišče sprejme svoj poslovnik, razen če se stranke v sporu ne sporazumejo drugače.

Člen 6

Arbitražno sodišče lahko na zahtevo ene od strank v sporu priporoči nujne začasne zaščitne ukrepe.

Člen 7

Stranke v sporu olajšujejo delo razsodišča z vsemi razpoložljivimi sredstvi in mu še posebej:

(a)	zagotavljajo vso ustrezno dokumentacijo, informacije in sredstva ter

(b)	omogočijo, kadar je to potrebno, povabiti priče ali strokovnjake in pridobiti njihova pričevanja.

Člen 8

Stranke v sporu in arbitri morajo varovati zaupnost vseh podatkov ali dokumentov, ki jih kot zaupne prejmejo med postopkom arbitražnega sodišča.

Člen 9

Razen če se razsodišče zaradi posebnih okoliščin posameznega primera ne odloči drugače, stroške za delo razsodišča poravnajo stranke v sporu v enakih deležih. Arbitražno sodišče vodi evidenco vseh svojih stroškov in strankam v sporu predloži končni obračun.

Člen 10

Pogodbenica, ki ima pri predmetu spora pravni interes, na katerega lahko vpliva razrešitev primera, lahko s pristankom arbitražnega sodišča intervenira v postopku.

Člen 11

Arbitražno sodišče lahko obravnava protizahtevke, ki izhajajo neposredno iz predmeta spora, in o njih odloča.

Člen 12

Odločitve o postopku in vsebinskih vprašanjih arbitražnega sodišča sprejemajo njegovi člani z večino glasov.

Člen 13

1. Če ena od strank v sporu ne pride pred arbitražno sodišče ali ne zagovarja svoje zadeve, lahko druga stranka od arbitražnega sodišča zahteva nadaljevanje postopka in sprejetje odločitve. Odsotnost stranke ali nezmožnost uveljavljati svoje pravice ne ustavita postopka.

2. Pred sprejetjem končne odločitve se mora arbitražno sodišče prepričati, da je tožba dobro dejansko in pravno utemeljena.

Člen 14

Arbitražno sodišče sprejme končno odločitev v petih mesecih od dne, ko je bilo oblikovano v polni zasedbi, razen če ne ugotovi, da je treba to časovno omejitev podaljšati za največ nadaljnjih pet mesecev.

Člen 15

Končna odločitev arbitražnega sodišča je omejena na predmet spora in navaja razloge, na katerih temelji. Vsebuje imena sodelujočih članov in datum končne odločitve. Vsak član arbitražnega sodišča lahko h končni odločitvi priloži ločeno ali nasprotno mnenje.

Člen 16

Za stranki v sporu je končna odločitev zavezujoča. Razlaga konvencije, kakor je navedena v končni odločitvi, je zavezujoča tudi za pogodbenico, ki je intervenirala v postopku v skladu z 10. členom, če se nanaša na zadeve, glede katerih je ta pogodbenica intervenirala. Pritožba zoper končno odločitev ni mogoča, razen če se stranke v sporu vnaprej ne dogovorijo o pritožbenem postopku.

Člen 17

Vsako nesoglasje med strankami, za katere je končna odločitev zavezujoča v skladu s 16. členom, glede razlage ali načina izvajanja končne odločitve lahko katera koli stranka predloži v odločitev arbitražnemu sodišču, ki je odločitev sprejelo.

II. del: Spravni postopek

Spravni postopek iz šestega odstavka 25. člena te konvencije je naslednji:

Člen 1

Stranka v sporu naslovi zahtevo za ustanovitev spravne komisije v skladu s šestim odstavkom 25. člena te konvencije na sekretariat, kopijo pa pošlje drugi stranki ali strankam v sporu. Sekretariat o tem takoj obvesti vse pogodbenice.

Člen 2

1. Spravna komisija je sestavljena iz treh članov, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače; vsaka stranka imenuje enega člana, ta člana pa izbereta predsednika.

2. Pri sporih med več kakor dvema strankama stranke, ki imajo enak interes, sporazumno imenujejo svojega člana komisije.

Člen 3

Če katera izmed strank v sporu ne imenuje člana v dveh mesecih od dneva, ko je sekretariat prejel zahtevo iz 1. člena, ga v naslednjih dveh mesecih imenuje generalni sekretar Združenih narodov na prošnjo katere koli stranke.

Člen 4

Če predsednik spravne komisije ni izbran v dveh mesecih od imenovanja drugega člana komisije, ga na prošnjo katere koli stranke v sporu v naslednjih dveh mesecih določi generalni sekretar Združenih narodov.

Člen 5

Spravna komisija neodvisno in nepristransko pomaga strankam v sporu pri njihovem poskusu doseči prijateljsko rešitev.

Člen 6

1. Spravna komisija lahko vodi spravni postopek na način, ki se ji zdi ustrezen, in pri tem v celoti upošteva okoliščine zadeve in stališča, ki jih izrazijo stranke v sporu, vključno z zahtevo po hitri rešitvi. Po potrebi lahko sprejme svoj poslovnik, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.

2. Spravna komisija lahko kadar koli med postopkom daje predloge ali priporočila za rešitev spora.

Člen 7

Stranke v sporu sodelujejo s spravno komisijo. Zlasti si prizadevajo izpolnjevati zahteve komisije glede predložitve pisnih dokumentov, zagotovitve dokazov in udeležbe na sestankih. Stranke v sporu in člani spravne komisije morajo varovati zaupnost vseh podatkov ali dokumentov, ki jih kot zaupne prejmejo med postopkom komisije.

Člen 8

Spravna komisija sprejema odločitve z večino glasov svojih članov.

Člen 9

Če spor še ni razrešen, spravna komisija pripravi poročilo s priporočili za rešitev spora najpozneje dvanajst mesecev po tem, ko je bila v celoti ustanovljena, ki ga stranke v sporu upoštevajo v dobri veri.

Člen 10

Spravna komisija sama odloči v primeru nesoglasja glede svoje pristojnosti v zadevah, ki so ji predložene.

Člen 11

Stroške spravne komisije krijejo stranke v sporu v enakih deležih, če se ne dogovorijo drugače. Spravna komisija vodi evidenco vseh svojih stroškov in strankam v sporu predloži končni obračun.

PRILOGA

IZJAVA EVROPSKE UNIJE O PRISTOJNOSTIH V SKLADU S 3. ODSTAVKOM 30. ČLENA KONVENCIJE MINAMATA O ŽIVEM SREBRU

Trenutno so članice Evropske unije naslednje države: Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Republika Hrvaška, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

3. odstavek 30. člena Konvencije Minamata določa: „3. V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje izjavi, kakšen je obseg njenih pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta konvencija. Vsaka taka organizacija o tem tudi obvesti depozitarja, ki obvesti pogodbenice o vseh pomembnih spremembah, ki so v njeni pristojnosti.“

Evropska unija izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in zlasti členom 192(1) Pogodbe pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov ter izpolnjevanje obveznosti v skladu z njimi, ki prispevajo k uresničevanju naslednjih ciljev:

—	ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja;

—	varovanje zdravja ljudi;

—	skrbna in preudarna raba naravnih virov;

—	spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, vključno s podnebnimi spremembami.

Naslednji seznam pravnih instrumentov Unije prikazuje obseg, v katerem Unija skladno s Pogodbo o delovanju Evropske unije uresničuje svojo notranjo pristojnost za zadeve, ki jih ureja Konvencija Minamata. Unija je pristojna za izvajanje tistih obveznosti iz Konvencije Minamata o živem srebru, v zvezi s katerimi določbe pravnih instrumentov Unije, zlasti spodaj naštetih, določajo skupna pravila in v kolikor določbe Konvencije Minamata ali akt, sprejet za izvajanje te konvencije, vplivajo na področje urejanja teh skupnih pravil ali ga spreminjajo.

—	Uredba (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 (1),

—	Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88),

—	Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1),

—	Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34),

—	Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59),

—

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1),

—	Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1),

—	Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1),

—	Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1),

—	Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17),

—	Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1),

—	Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1),

—	Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (UL L 23, 26.1.2005, str. 3),

—	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1),

—	Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3),

—	Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1),

—	Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

Izvajanje pristojnosti, ki so jih države članice Evropske unije prenesle na Evropsko unijo v skladu s pogodbami, je po svoji naravi podvrženo nenehnim spremembam. Unija si zato pridržuje pravico do prilagoditve izjave.

(1) UL L 137, 24.5.2017, str. 1

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/40

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/940

z dne 1. junija 2017

o izdaji dovoljenja za mravljično kislino kot krmni dodatek za vse živalske vrste

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za mravljično kislino. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)	Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za uvrstitev mravljične kisline kot krmnega dodatka za vse živalske vrste v kategorijo „tehnološki dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 30. aprila 2015 (2) navedla, da pripravek iz mravljične kisline pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je ugotovila tudi, da pripravek učinkovito preprečuje ali zmanjšuje število bakterijskih patogenov v posamičnih krmilih in krmnih mešanicah. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analiznih metodah za krmni dodatek v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)	Ocena pripravka iz mravljične kisline je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izdaja dovoljenja

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci higienskih razmer“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. junija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) EFSA Journal 2015; 13(5):4113.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Dodatek

Kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg mravljične kisline/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Tehnološki dodatki: pospeševalci higienskih razmer

1k236

Mravljična kislina

Sestava dodatka

mravljična kislina (≥ 84,5 %)

v tekoči obliki

Lastnosti aktivne snovi

mravljična kislina ≥ 84,5 %

H2CO2

Št. CAS: 64-18-6

Analizna metoda (1)

Za določanje mravljične kisline: ionska kromatografija z detekcijo na osnovi električne prevodnosti (IC–ECD).

vse živalske vrste

—

10 000

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti pogoje skladiščenja.

2.	Mešanica različnih virov mravljične kisline ne sme presegati najvišje dovoljene vsebnosti v popolnih krmnih mešanicah.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala, zaščitnimi očali in rokavicami.

21.6.2027

(1) Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/43

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/941

z dne 1. junija 2017

o umiku sprejetja zaveze dveh proizvajalcev izvoznikov v okviru Izvedbenega sklepa 2013/707/EU o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, za obdobje uporabe dokončnih ukrepov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije („Pogodba“),

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna protidampinška uredba“), ter zlasti člena 8 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (2) („osnovna protisubvencijska uredba“), in zlasti člena 13 Uredbe,

po obvestitvi držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAVEZA IN DRUGI OBSTOJEČI UKREPI

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je z Uredbo (EU) št. 513/2013 (3) določila začasno protidampinško dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija („moduli“) in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) ali ki so od tam poslani, v Evropsko unijo („Unija“).

(2)

Skupina proizvajalcev izvoznikov je kitajsko gospodarsko zbornico za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov („CCCME“) pooblastila, naj v njenem imenu Komisiji predloži cenovno zavezo, kar je CCCME tudi storila. Iz pogojev navedene cenovne zaveze je razvidno, da ta predstavlja sveženj individualnih cenovnih zavez za vsakega proizvajalca izvoznika, pri čemer ta sveženj zaradi praktičnih razlogov usklajuje CCCME.

(3)	Komisija je s Sklepom 2013/423/EU (4) sprejela navedeno cenovno zavezo glede začasne protidampinške dajatve. Komisija je z Uredbo (EU) št. 748/2013 (5) spremenila Uredbo (EU) št. 513/2013, in sicer je uvedla tehnične spremembe, potrebne za sprejetje zaveze glede začasne protidampinške dajatve.

(4)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1238/2013 (6) določil dokončno protidampinško dajatev na uvoz modulov in celic s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslani („zadevni izdelki“), v Unijo. Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2013 (7) prav tako določil dokončno izravnalno dajatev na uvoz zadevnih izdelkov v Unijo.

(5)

Po obvestilu skupine proizvajalcev izvoznikov („proizvajalci izvozniki“) in CCCME o spremenjeni različici cenovne zaveze je Komisija z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU (8) potrdila sprejetje cenovne zaveze, kakor je bila spremenjena („zaveza“), za obdobje uporabe dokončnih ukrepov. Priloga k temu sklepu navaja proizvajalce izvoznike, za katere je bila zaveza sprejeta, med drugim:

(a)	družba BYD (Shangluo) Industrial Co. Ltd, skupaj z njeno povezano družbo v LRK in Uniji, ki so skupaj zajete z dodatno oznako TARIC: B871(„BYD“);

(b)	družba Yingli Energy (Kitajska) Co. Ltd, skupaj z njenimi povezanimi družbami v LRK in Uniji, ki so skupaj zajete z dodatno oznako TARIC: B797 („Yingli“).

(6)

Komisija je z Izvedbenim sklepom 2014/657/EU (9) sprejela predlog proizvajalcev izvoznikov in CCCME za pojasnila v zvezi z izvajanjem zaveze za zadevne izdelke, ki jih zaveza zajema, in sicer module in celice s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslani, trenutno uvrščene pod oznake KN ex 8541 40 90 (oznake TARIC 8541409021, 8541409029, 8541409031 in 8541409039), ki jih proizvajajo proizvajalci izvozniki („zajeti izdelek“). Protidampinške in izravnalne dajatve iz uvodne izjave 4 ter zaveza se v nadaljnjem besedilu skupaj imenujejo „ukrepi“.

(7)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/866 (10) umaknila svoje sprejetje zaveze za tri proizvajalce izvoznike.

(8)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1403 (11) umaknila svoje sprejetje zaveze za še enega od proizvajalcev izvoznikov.

(9)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2018 (12) umaknila svoje sprejetje zaveze za dva proizvajalca izvoznika.

(10)	Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenim 5. decembra 2015 v Uradnem listu Evropske unije (13), začela preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka protidampinških ukrepov.

(11)	Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenim 5. decembra 2015 v Uradnem listu Evropske unije (14), začela preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka izravnalnih ukrepov.

(12)	Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenim 5. decembra 2015 v Uradnem listu Evropske unije (15), začela tudi delni vmesni pregled protidampinških in izravnalnih ukrepov.

(13)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/115 (16) umaknila svoje sprejetje zaveze za še enega od proizvajalcev izvoznikov.

(14)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/185 (17) dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (EU) št. 1238/2013 na uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, razširila na uvoz zadevnih izdelkov, poslanih iz Malezije in Tajvana, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije in Tajvana ali ne.

(15)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/184 (18) dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo (EU) št. 1239/2013 na uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, razširila na uvoz zadevnih izdelkov, poslanih iz Malezije in Tajvana, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije in Tajvana ali ne.

(16)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1045 (19) umaknila svoje sprejetje zaveze za še enega od proizvajalcev izvoznikov.

(17)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1382 (20) umaknila svoje sprejetje zaveze za še pet od proizvajalcev izvoznikov.

(18)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1402 (21) umaknila svoje sprejetje zaveze za še tri od proizvajalcev izvoznikov.

(19)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1998 (22) umaknila svoje sprejetje zaveze za še pet od proizvajalcev izvoznikov.

(20)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2146 (23) umaknila svoje sprejetje zaveze za še dva od proizvajalcev izvoznikov.

(21)	Komisija je po pregledu zaradi izteka ukrepov in vmesnem pregledu iz uvodnih izjav od 10 do 12 ohranila veljavne ukrepe z izvedbenima uredbama (EU) 2017/366 (24) in (EU) 2017/367 (25).

(22)	Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenim 3. marca 2017 v Uradnem listu Evropske unije (26), začela tudi delni vmesni pregled glede oblike ukrepov.

(23)	Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/454 (27) umaknila svoje sprejetje zaveze za štiri proizvajalce izvoznike.

(24)	Komisija je z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/615 (28) sprejela predlog skupine proizvajalcev izvoznikov in CCCME v zvezi z izvajanjem zaveze.

B. POGOJI ZAVEZE IN PROSTOVOLJNI UMIK DRUŽB YINGLI IN BYD

(25)	V skladu z zavezo lahko vsak proizvajalec izvoznik svojo zavezo prostovoljno umakne kadar koli med njeno uporabo.

(26)	Družba BYD je marca 2017 obvestila Komisijo, da želi umakniti svojo zavezo.

(27)	Družba Yingli je aprila 2017 obvestila Komisijo, da želi umakniti svojo zavezo.

C. UMIK SPREJETJA ZAVEZE IN DOLOČITEV DOKONČNIH DAJATEV

(28)	Zato je Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe ter tudi v skladu s pogoji zaveze sklenila, da se sprejetje zaveze za družbi BYD in Yingli umakne.

(29)

V skladu s členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe se torej dokončna protidampinška dajatev, uvedena s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2017/367, in dokončna izravnalna dajatev, uvedena s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2017/366, začneta samodejno uporabljati za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK ali ki je od tam poslan in ga proizvajata družbi BYD (dodatna oznaka TARIC: B871) in Yingli (dodatna oznaka TARIC: B797) z dnem začetka veljavnosti te uredbe.

(30)

Komisija poleg tega opozarja, da bi carinski organi morali preiskati, ali se je kršila zahteva, da se vsi rabati vključijo v račune na podlagi zaveze, ali se ni spoštovala minimalna uvozna cena, kadar po podatkih carinskih organov držav članic kaže, da cena na računu na podlagi zaveze ne ustreza dejansko plačani ceni. Kadar carinski organi države članice ugotovijo, da je prišlo do take kršitve ali da se ni spoštovalo minimalne uvozne cene, bi posledično morali pobrati dajatve. Da bi na podlagi člena 4(3) Pogodbe olajšali delo carinskih organov držav članic, bi Komisija morala v takih okoliščinah deliti zaupno besedilo in druge informacije o zavezi, in sicer izključno za namen nacionalnega postopka.

(31)

Nazadnje Komisija ugotavlja, da sprejetje prostovoljnega umika ne posega v pooblastila, ki so Komisiji podeljena s členom 3(2)(b) Izvedbene uredbe (EU) št. 1238/2013, členom 2(2)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2017/367, členom 2(2)(b) Izvedbene uredbe (EU) št. 1239/2013 in členom 2(2)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2017/366, da prekliče račune, ki so bili izdani pred sprejetjem prostovoljnega umika, če Komisija ugotovi dejstva, ki utemeljujejo tak preklic.

(32)	V informativne namene so v tabeli v Prilogi k tej uredbi navedeni proizvajalci izvozniki, za katere se sprejetje zaveze z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU ne spremeni –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprejetje zaveze v zvezi z naslednjimi družbami se umakne:

Ime družbe

Dodatna oznaka TARIC

Shanghai BYD Co. Ltd

BYD (Shangluo) Industrial Co. Ltd

B871

Yingli Energy (China) Co. Ltd

Baoding Tianwei Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Hainan Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Hengshui Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Tianjin Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Lixian Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Baoding Jiasheng Photovoltaic Technology Co. Ltd

Beijing Tianneng Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Yingli Energy (Beijing) Co. Ltd

B797

Člen 2

1. Kadar po podatkih carinskih organov kaže, da cena na računu na podlagi zaveze, ki ga je v skladu s členom 3(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) št. 1238/2013, členom 2(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2017/367, členom 2(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) št. 1239/2013 in členom 2(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2017/366 izdala ena od družb, katerih zaveza je bila prvotno sprejeta z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU, ne ustreza plačani ceni in da so zato navedene družbe morebiti kršile zavezo, lahko carinski organi, če je to potrebno za izvajanje nacionalnega postopka, zahtevajo, da jim Komisija razkrije izvod zaveze in druge informacije, da preverijo veljavno minimalno uvozno ceno na dan, ko se je račun na podlagi zaveze izdal.

2. Kadar preverjanje pokaže, da je plačana cena nižja od minimalne uvozne cene, se posledično poberejo dajatve, dolgovane v skladu s členom 8(9) Uredbe (EU) 2016/1036 in členom 13(9) Uredbe (EU) 2016/1037.

Kadar preverjanje pokaže, da popusti in rabati niso bili vključeni v trgovski račun, se poberejo dajatve, dolgovane v skladu s členom 3(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1238/2013, členom 2(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2017/367, členom 2(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1239/2013 in členom 2(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2017/366.

3. Informacije v skladu z odstavkom 1 se lahko uporabljajo samo za namen izvrševanja dajatev, dolgovanih v skladu s členom 3(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1238/2013, členom 2(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2017/367, členom 2(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1239/2013 in členom 2(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2017/366. V zvezi s tem lahko carinski organi držav članic zagotovijo te informacije dolžnikom navedenih dajatev izključno za namen varovanja njihovih pravic do obrambe. Take informacije se v nobenem primeru ne smejo razkriti tretjim osebam.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. junija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(3) UL L 152, 5.6.2013, str. 5.

(4) UL L 209, 3.8.2013, str. 26.

(5) UL L 209, 3.8.2013, str. 1.

(6) UL L 325, 5.12.2013, str. 1.

(7) UL L 325, 5.12.2013, str. 66.

(8) UL L 325, 5.12.2013, str. 214.

(9) UL L 270, 11.9.2014, str. 6.

(10) UL L 139, 5.6.2015, str. 30.

(11) UL L 218, 19.8.2015, str. 1.

(12) UL L 295, 12.11.2015, str. 23.

(13) UL C 405, 5.12.2015, str. 8.

(14) UL C 405, 5.12.2015, str. 20.

(15) UL C 405, 5.12.2015, str. 33.

(16) UL L 23, 29.1.2016, str. 47.

(17) UL L 37, 12.2.2016, str. 76.

(18) UL L 37, 12.2.2016, str. 56.

(19) UL L 170, 29.6.2016, str. 5.

(20) UL L 222, 17.8.2016, str. 10.

(21) UL L 228, 23.8.2016, str. 16.

(22) UL L 308, 16.11.2016, str. 8.

(23) UL L 333, 8.12.2016, str. 4.

(24) UL L 56, 3.3.2017, str. 1.

(25) UL L 56, 3.3.2017, str. 131.

(26) UL C 67, 3.3.2017, str. 16.

(27) UL L 71, 16.3.2017, str. 5.

(28) UL L 86, 31.3.2017, str. 14.

PRILOGA

Seznam družb

Ime družbe	Dodatna oznaka TARIC
Jiangsu Aide Solar Energy Technology Co. Ltd	B798
Alternative Energy (AE) Solar Co. Ltd	B799
Anhui Chaoqun Power Co. Ltd	B800
Anji DaSol Solar Energy Science & Technology Co. Ltd	B802
Anhui Schutten Solar Energy Co. Ltd Quanjiao Jingkun Trade Co. Ltd	B801
Anhui Titan PV Co. Ltd	B803
Xi'an SunOasis (Prime) Company Limited TBEA SOLAR CO. LTD XINJIANG SANG'O SOLAR EQUIPMENT	B804
Changzhou NESL Solartech Co. Ltd	B806
Changzhou Shangyou Lianyi Electronic Co. Ltd	B807
CHINALAND SOLAR ENERGY CO. LTD	B808
ChangZhou EGing Photovoltaic Technology Co. Ltd	B811
CIXI CITY RIXING ELECTRONICS CO. LTD ANHUI RINENG ZHONGTIAN SEMICONDUCTOR DEVELOPMENT CO. LTD HUOSHAN KEBO ENERGY & TECHNOLOGY CO. LTD	B812
CSG PVtech Co. Ltd	B814
China Sunergy (Nanjing) Co. Ltd CEEG Nanjing Renewable Energy Co. Ltd CEEG (Shanghai) Solar Science Technology Co. Ltd China Sunergy (Yangzhou) Co. Ltd China Sunergy (Shanghai) Co. Ltd	B809
Dongfang Electric (Yixing) MAGI Solar Power Technology Co. Ltd	B816
EOPLLY New Energy Technology Co. Ltd SHANGHAI EBEST SOLAR ENERGY TECHNOLOGY CO. LTD JIANGSU EOPLLY IMPORT & EXPORT CO. LTD	B817
Zheijiang Era Solar Co. Ltd	B818
GD Solar Co. Ltd	B820
Greenway Solar-Tech (Shanghai) Co. Ltd Greenway Solar-Tech (Huaian) Co. Ltd	B821
Guodian Jintech Solar Energy Co. Ltd	B822
Hangzhou Bluesun New Material Co. Ltd	B824
Hanwha SolarOne (Qidong) Co. Ltd	B826
Hengdian Group DMEGC Magnetics Co. Ltd	B827
HENGJI PV-TECH ENERGY CO. LTD	B828
Himin Clean Energy Holdings Co. Ltd	B829
Jiangsu Green Power PV Co. Ltd	B831
Jiangsu Hosun Solar Power Co. Ltd	B832
Jiangsu Jiasheng Photovoltaic Technology Co. Ltd	B833
Jiangsu Runda PV Co. Ltd	B834
Jiangsu Sainty Photovoltaic Systems Co. Ltd Jiangsu Sainty Machinery Imp. And Exp. Corp. Ltd	B835
Jiangsu Shunfeng Photovoltaic Technology Co. Ltd Changzhou Shunfeng Photovoltaic Materials Co. Ltd Jiangsu Shunfeng Photovoltaic Electronic Power Co. Ltd	B837
Jiangsu Sinski PV Co. Ltd	B838
Jiangsu Sunlink PV Technology Co. Ltd	B839
Jiangsu Zhongchao Solar Technology Co. Ltd	B840
Jiangxi Risun Solar Energy Co. Ltd	B841
Jiangxi LDK Solar Hi-Tech Co. Ltd LDK Solar Hi-Tech (Nanchang) Co. Ltd LDK Solar Hi-Tech (Suzhou) Co. Ltd	B793
Jiangyin Shine Science and Technology Co. Ltd	B843
Jinzhou Yangguang Energy Co. Ltd Jinzhou Huachang Photovoltaic Technology Co. Ltd Jinzhou Jinmao Photovoltaic Technology Co. Ltd Jinzhou Rixin Silicon Materials Co. Ltd Jinzhou Youhua Silicon Materials Co. Ltd	B795
Juli New Energy Co. Ltd	B846
Jumao Photonic (Xiamen) Co. Ltd	B847
King-PV Technology Co. Ltd	B848
Kinve Solar Power Co. Ltd (Maanshan)	B849
Lightway Green New Energy Co. Ltd Lightway Green New Energy(Zhuozhou) Co. Ltd	B851
Nanjing Daqo New Energy Co. Ltd	B853
NICE SUN PV CO. LTD LEVO SOLAR TECHNOLOGY CO. LTD	B854
Ningbo Jinshi Solar Electrical Science & Technology Co. Ltd	B857
Ningbo Komaes Solar Technology Co. Ltd	B858
Ningbo South New Energy Technology Co. Ltd	B861
Ningbo Sunbe Electric Ind Co. Ltd	B862
Ningbo Ulica Solar Science & Technology Co. Ltd	B863
Perfectenergy (Shanghai) Co. Ltd	B864
Perlight Solar Co. Ltd	B865
SHANGHAI ALEX SOLAR ENERGY SCIENCE & TECHNOLOGY CO. LTD SHANGHAI ALEX NEW ENERGY CO. LTD	B870
Shanghai Chaori Solar Energy Science & Technology Co. Ltd	B872
Propsolar (Zhejiang) New Energy Technology Co. Ltd Shanghai Propsolar New Energy Co. Ltd	B873
SHANGHAI SHANGHONG ENERGY TECHNOLOGY CO. LTD	B874
SHANGHAI SOLAR ENERGY S&T CO. LTD Shanghai Shenzhou New Energy Development Co. Ltd Lianyungang Shenzhou New Energy Co. Ltd	B875
Shanghai ST Solar Co. Ltd Jiangsu ST Solar Co. Ltd	B876
Shenzhen Sacred Industry Co. Ltd	B878
Shenzhen Topray Solar Co. Ltd Shanxi Topray Solar Co. Ltd Leshan Topray Cell Co. Ltd	B880
Sopray Energy Co. Ltd Shanghai Sopray New Energy Co. Ltd	B881
SUN EARTH SOLAR POWER CO. LTD NINGBO SUN EARTH SOLAR POWER CO. LTD Ningbo Sun Earth Solar Energy Co. Ltd	B882
SUZHOU SHENGLONG PV-TECH CO. LTD	B883
TDG Holding Co. Ltd	B884
Tianwei New Energy Holdings Co. Ltd Tianwei New Energy (Chengdu) PV Module Co. Ltd Tianwei New Energy (Yangzhou) Co. Ltd	B885
Wenzhou Jingri Electrical and Mechanical Co. Ltd	B886
Shanghai Topsolar Green Energy Co. Ltd	B877
Shenzhen Sungold Solar Co. Ltd	B879
Wuhu Zhongfu PV Co. Ltd	B889
Wuxi Saijing Solar Co. Ltd	B890
Wuxi Shangpin Solar Energy Science and Technology Co. Ltd	B891
Wuxi Solar Innova PV Co. Ltd	B892
Wuxi Taichang Electronic Co. Ltd China Machinery Engineering Wuxi Co.Ltd Wuxi Taichen Machinery & Equipment Co. Ltd	B893
Xi'an Huanghe Photovoltaic Technology Co. Ltd State-run Huanghe Machine-Building Factory Import and Export Corporation Shanghai Huanghe Fengjia Photovoltaic Technology Co. Ltd	B896
Yuhuan BLD Solar Technology Co. Ltd Zhejiang BLD Solar Technology Co. Ltd	B899
Yuhuan Sinosola Science & Technology Co. Ltd	B900
Zhangjiagang City SEG PV Co. Ltd	B902
Zhejiang Fengsheng Electrical Co. Ltd	B903
Zhejiang Global Photovoltaic Technology Co. Ltd	B904
Zhejiang Heda Solar Technology Co. Ltd	B905
Zhejiang Jiutai New Energy Co. Ltd Zhejiang Topoint Photovoltaic Co. Ltd	B906
Zhejiang Kingdom Solar Energy Technic Co. Ltd	B907
Zhejiang Koly Energy Co. Ltd	B908
Zhejiang Mega Solar Energy Co. Ltd Zhejiang Fortune Photovoltaic Co. Ltd	B910
Zhejiang Shuqimeng Photovoltaic Technology Co. Ltd	B911
Zhejiang Shinew Photoelectronic Technology Co. Ltd	B912
Zhejiang Sunflower Light Energy Science & Technology Limited Liability Company Zhejiang Yauchong Light Energy Science & Technology Co. Ltd	B914
Zhejiang Sunrupu New Energy Co. Ltd	B915
Zhejiang Tianming Solar Technology Co. Ltd	B916
Zhejiang Trunsun Solar Co. Ltd Zhejiang Beyondsun PV Co. Ltd	B917
Zhejiang Wanxiang Solar Co. Ltd WANXIANG IMPORT & EXPORT CO LTD	B918
ZHEJIANG YUANZHONG SOLAR CO. LTD	B920

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/53

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/942

z dne 1. junija 2017

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo Sveta (EGS) št. 2737/90 (2) uvedel 33-odstotno dokončno protidampinško dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“, „Kitajska“ ali „zadevna država“) („prvotna preiskava“). Komisija je s Sklepom 90/480/EGS (3) sprejela zaveze dveh glavnih izvoznikov v zvezi z izdelkom, ki je predmet ukrepov.

(2)	Svet je po umiku zavez dveh zadevnih kitajskih izvoznikov z Uredbo Sveta (ES) št. 610/95 (4) spremenil Uredbo (EGS) št. 2737/90 in uvedel 33-odstotno dokončno dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida.

(3)	Po pregledu zaradi izteka ukrepa so bili ti ukrepi z Uredbo Sveta (ES) št. 771/98 (5) podaljšani še za dodatno petletno obdobje.

(4)	Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet z Uredbo Sveta (ES) št. 2268/2004 (6) uvedel 33-odstotno protidampinško dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz LRK.

(5)	Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 1275/2005 (7) spremenil opredelitev obsega izdelka, da ta vključuje tudi volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu.

(6)	Svet je po pregledu v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (8), z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 287/2011 (9) podaljšal ukrepe še za dodatno petletno obdobje („prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa“).

1.2 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(7)	Po objavi obvestila o bližnjem izteku (10) veljavnih ukrepov je Komisija 7. decembra 2015 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 („zahtevek za pregled“).

(8)	Zahtevek je bil vložen v imenu šestih proizvajalcev Unije („vložnik“), ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu („volframov karbid“) v Uniji.

(9)	Zahtevek temelji na izhodišču, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

1.3 Začetek

(10)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je zato 23. marca 2016 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (11) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009.

(11)

Več uporabnikov je trdilo, da so pred začetkom sedanje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa Komisiji predložili zahtevek, da bi bilo treba v primeru začetka preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa hkrati začeti vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. To trditev so ponovili tudi po razkritju.

(12)

V nasprotju s trditvami Komisiji ni bil predložen noben tak zahtevek. Zadevne strani so Komisiji preprosto postavile vprašanje, ali še vedno veljajo prejšnje ugotovitve o dampingu in škodi. Ta vprašanja niso bila povezana z zahtevkom za začetek vmesnega pregleda, niti niso strani predložile dokazov o trajni spremembi okoliščin. Za veljavnega se lahko šteje samo zahtevek, podprt z zadostnimi dokazi o taki trajni spremembi okoliščin.

1.4 Zainteresirane strani

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(14)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v rokih iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(15)	Med preiskavo so bila opravljena štiri zaslišanja: dve z več uporabniki, eno s proizvajalci Unije in eno v navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih za enega uvoznika/uporabnika.

(a) Vzorčenje

(16)	Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK

(17)	Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji prosila, naj opredeli druge proizvajalce izvoznike, ki bi morda želeli sodelovati v preiskavi, če ti obstajajo, in/ali stopi v stik z njimi.

(19)	Informacije za vzorčenje je predložilo osem proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov s sedežem v LRK.

(20)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe najprej izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki/skupinami proizvajalcev izvoznikov in organi LRK opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe.

(21)

Vprašalniki so bili poslani trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcev izvoznikov, vendar Komisiji nihče od njih ni predložil zahtevanih informacij. Zato si je bilo treba za zbiranje informacij, potrebnih za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode, po mnenju služb Komisije prizadevati za sodelovanje preostalih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili informacije za vzorčenje. Z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki/skupinami proizvajalcev izvoznikov in organi LRK so bila opravljena posvetovanja o novem vzorcu. Prejete niso bile nobene pripombe. Vprašalniki so bili zato poslani preostalim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcev izvoznikov. Vendar noben kitajski proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov Komisiji ni predložila zahtevanih informacij.

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(22)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Glede na zahtevek za pregled je v Uniji devet proizvajalcev volframovega karbida, od katerih jih šest proizvaja za prosti trg, trije pa večinoma za lastno uporabo. Med ugotavljanjem reprezentativnosti se je javilo vseh šest proizvajalcev/skupin proizvajalcev Unije, ki proizvajajo za prosti trg in predstavljajo 65 % celotne proizvodnje Unije. Komisija se je odločila, da bo v vzorec vključila vseh šest proizvajalcev. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(23)	Trije proizvajalci, ki večinoma proizvajajo za zaprti trg, čeprav niso sodelovali, niso nasprotovali preiskavi.

Vzorčenje uvoznikov/uporabnikov

(24)	Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je stopila v stik z desetimi znanimi uvozniki/uporabniki in jih pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(25)	V roku se je javilo sedem družb in vprašalniki so bili poslani vsem tem družbam. Vse so bile uporabniki.

(b) Izpolnjeni vprašalniki

(26)	Komisija je poslala vprašalnike šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, sedmim znanim uporabnikom, osmim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcev izvoznikov iz LRK in 20 znanim proizvajalcem v možnih primerljivih državah (Kanada, Japonska in Združene države Amerike).

(27)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od šestih proizvajalcev Unije, osmih uporabnikov (dva od njih povezana), enega proizvajalca iz Združenih držav Amerike kot možne primerljive države in enega proizvajalca iz Japonske kot možne primerljive države. Noben kitajski proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov ni izpolnila vprašalnika.

(28)	Javilo se je eno nemško združenje za neželezne kovine, ki je podprlo nadaljevanje ukrepov.

(29)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalci Unije:

—	Eurotungstène poudres SA, Grenoble, Francija,

—	Global Tungsten & Powders spol. s.r.o, Bruntál, Češka,

—	H. C. Starck GmbH & Co. KG, Goslar, Nemčija,

—	Tikomet Oy, Jyväskylä, Finska,

—	Treibacher Industrie AG, Treibach-Althofen, Avstrija,

—	Wolfram Bergbau und Hütten-GmbH Nfg.KG, St. Peter, Avstrija;

uporabniki:

—	Atlas Copco Secoroc AB, Fagersta, Švedska,

—	Betek GmbH & Co. KG, Aichhalden, Nemčija,

—	Gühring KG, Albstadt, Nemčija,

—	Konrad Friedrichs GmbH & Co. KG, Kulmbach, Nemčija,

—	Technogenia SAS, Sait-Jorioz, Francija;

proizvajalec v primerljivi državi:

—	Global Tungsten & Powders Corp., Towanda, Združene države Amerike.

1.5 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(30)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Izdelek, ki se pregleduje

(31)	Izdelek, ki se pregleduje, je volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu („izdelek, ki se pregleduje“), trenutno uvrščen pod oznaki KN 2849 90 30 in ex 3824 30 00 (oznaka TARIC 3824300010).

(32)

Volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu so spojine ogljika in volframa, ki se pridobivajo s toplotno obdelavo. Ti izdelki so polizdelki, ki se uporabljajo kot surovine za izdelavo komponent iz karbidne trdine, kot so na primer rezalna orodja iz cementnega karbida in deli, ki se hitro obrabijo, za izdelavo premazov proti odrgninam, za svedre za vrtanje naftnih vrtin, za rudarska orodja, pa tudi za matrice in konice za vlečenje in kovanje kovin.

(33)

V obravnavanem obdobju se je izdelek, ki se pregleduje, v Uniji proizvajal iz primarnih surovin (ruda, koncentrat, amonijev paravolframat – APT in oksid) s postopkom, imenovanim „proizvodnja iz primarnih surovin“, in iz ostankov s postopkom, imenovanim „proizvodnja z recikliranjem“. Ostanki iz trdih kovin nastajajo pri proizvodnem postopku družb proizvajalk trdih kovin, pri proizvodnji orodja in pri končnih uporabnikih izdelkov iz trdih kovin. V industriji volframa se lahko ostanki reciklirajo s kemijskim recikliranjem ali postopkom predelave cinka.

(34)

Volframov karbid iz primarnih surovin in kemično reciklirani volframov karbid imata enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako uporabo. Poleg tega se pri proizvodnem postopku ne razlikuje med volframovim karbidom, proizvedenim iz primarnih surovin, in volframovim karbidom, proizvedenim iz ostankov.

(35)	Pri postopku predelave cinka nastaja volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu, kot je na primer kobalt. Ta proizvodni postopek je fizično-mehanski postopek recikliranja, kakovost surovin (uporabljenih ostankov) pa določa kakovost volframovega karbida.

(36)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da ta preiskava ne bi smela zajemati prahu, pridobljenega s predelavo cinka, in sicer zaradi različnih proizvodnih stroškov, različne ravni povpraševanja, različnih strank in različnih uporab v primerjavi z volframovim karbidom, pridobljenim iz primarnih surovin.

(37)

Prah, pridobljen s predelavo cinka, spada pod opis volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu, ki je ena od treh vrst izdelka, zajetih v tej preiskavi. Sedanja preiskava je pokazala, da ima prah, pridobljen s predelavo cinka, nižjo kemično čistočo in širšo porazdelitev velikosti zrn kot volframov karbid, ki se proizvaja iz primarnih surovin ali iz ostankov volframa s postopkom kemijskega recikliranja. Kakovost pridobljenega prahu je odvisna od kakovosti ostankov kot surovine. Čeprav prahu, pridobljenega s predelavo cinka, ni mogoče povsod uporabljati kot volframov karbid, se kot volframov karbid uporablja za proizvodnjo nekaterih orodij iz trdih kovin. Zato je bilo sklenjeno, da ima ta vrsta volframovega karbida podobne fizikalne in kemijske lastnosti ter podobne uporabe kot volframov karbid, ki se proizvaja iz primarnih surovin ali ostankov s postopkom kemijskega recikliranja. Poleg tega drugi elementi, navedeni v uvodni izjavi 36, kot so proizvodni stroški in povpraševanje, kot taki niso pomembni za opredelitev izdelka, ki se pregleduje. Kar zadeva domnevno različne stranke, ki kupujejo prah, pridobljen s predelavo cinka, je preiskava pokazala, da so bile tri zainteresirane strani, ki so to trdile, dejansko stranke, ki kupujejo tovrstni izdelek, pa tudi volframov karbid. Zato je bila trditev zavrnjena.

(38)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da sedanja preiskava ne bi smela zajemati volframovega karbida, proizvedenega iz ostankov. Trdilo se je, da se izdelek, ki se pregleduje in uvaža iz LRK, skoraj izključno proizvaja iz primarnih surovin, medtem ko industrija Unije proizvaja volframom karbid tudi iz recikliranega materiala. Te strani so trdile, da se stroški proizvodnje volframovega karbida razlikujejo glede na uporabljene surovine ter da zbiranje, prevoz in predelava ostankov vodijo do različne strukture stroškov.

(39)

Stroški proizvodnje, ki so odvisni od uporabljenih surovin (primarne surovine ali ostanki), kot taki niso pomembni za opredelitev izdelka, temveč so pomembne tehnične, fizikalne in kemijske lastnosti ter osnovne uporabe izdelka. Poleg tega se, kot je bilo ugotovljeno med ocenjevanjem proizvodnega postopka industrije Unije, ne razlikuje med volframovim karbidom, proizvedenim iz primarnih surovin, in volframovim karbidom, proizvedenim iz ostankov. Nekateri proizvajalci Unije v proizvodnem postopku uporabljajo samo primarne surovine, medtem ko drugi uporabljajo tudi ostanke. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, imata volframov karbid, proizveden iz primarnih surovin, in volframov karbid, proizveden iz ostankov, enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako uporabo. Vsekakor pa, kot je navedeno v uvodni izjavi 21, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni izpolnil vprašalnika. Zato Komisija ni mogla oceniti njihovega proizvodnega postopka in vrst izdelka, ki se izvažajo v Unijo. Trditev, da sedanja preiskava ne bi smela zajemati volframovega karbida, proizvedenega iz ostankov, je bila zato zavrnjena.

(40)

Eden od uporabnikov je trdil, da bi bilo treba pri preiskavi upoštevati različne tržne lastnosti volframovega karbida, saj različne vrste volframovega karbida (kot so volframov karbid z izredno majhnimi delci, standardne vrste volframovega karbida in vrste volframovega karbida, ki se karbonizirajo pri visokih temperaturah) vplivajo na cene in primerljivost cen. Poleg tega se je trdilo, da so kitajski proizvajalci izvozniki specializirani za proizvodnjo standardnih vrst, medtem ko industrija Unije proizvaja vse vrste.

(41)

Ta trditev ni bila utemeljena in je v preiskavi ni bilo mogoče potrditi. Zadevni uporabnik ni zagotovil nobenih dokazov o znatni razliki v cenah med različnimi vrstami/lastnostmi. Prav tako ta trditev ni bila potrjena z informacijami, zbranimi med preiskavo. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 21, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato Komisija poleg drugih elementov ni mogla oceniti niti vrste izdelkov, ki jih proizvajajo, njihove strukture stroškov in njihovih prodajnih cen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

2.2 Podobni izdelek

(42)

Preiskava je pokazala, da je izdelek, ki se pregleduje ter ga proizvajajo proizvajalci izvozniki in prodajajo v Unijo, v smislu fizikalnih in kemijskih lastnosti ter uporab enak izdelku, ki ga proizvajajo proizvajalci Unije in prodajajo na trg Unije, ali izdelku, ki se proizvaja in prodaja v primerljivi državi.

(43)	Komisija je zato sklenila, da sta ta izdelka podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

3.1 Damping

Primerljiva država

(44)

Nobenemu od kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni bila v prvotni preiskavi odobrena tržnogospodarska obravnava. V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za vse proizvajalce izvoznike določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(45)	Združene države Amerike („ZDA“) so bile pri prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepa izbrane za primerljivo državo. Komisija je v obvestilu o začetku sedanjega pregleda predlagala, naj se kot primerljiva država znova uporabijo ZDA, in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe.

(46)

Prizadevala si je za sodelovanje v drugih možnih primerljivih državah in vzpostavila stik z znanimi proizvajalci volframovega karbida na Japonskem in v Kanadi ter jih pozvala, naj zagotovijo potrebne informacije. Vzpostavila je stik z organi Izraela, Japonske, ZDA, Kanade, Republike Koreje, Indije in Ruske federacije ter jih pozvala, naj zagotovijo informacije v zvezi s proizvodnjo volframovega karbida v svoji državi. Od Kanade, Japonske in ZDA je prejela informacije o 20 znanih proizvajalcih podobnega izdelka v teh državah, s katerimi je vzpostavila stik in jih pozvala, naj izpolnijo vprašalnik. Javila sta se samo en proizvajalec iz ZDA in en iz Japonske, ki sta predložila zahtevane informacije.

(47)	Oba trga, tj. trg ZDA in Japonske, sta bila podobna v smislu števila domačih proizvajalcev, neobstoja veljavnih protidampinških ukrepov in velikega obsega uvoza iz Kitajske. To je bil dokaz, da sta bila oba trga konkurenčna.

(48)	Medtem ko je japonski proizvajalec v OPP na svojem domačem trgu prodal le zanemarljive količine podobnega izdelka, pa je proizvajalec iz ZDA v tem obdobju na svojem domačem trgu prodal znatne količine.

(49)

Čeprav je več strani ugotovilo, da je bil proizvajalec iz ZDA povezan z industrijo Unije, to dejstvo samo po sebi ne ovira izbire ZDA kot primerljive države. Dejansko nobena stran ni predložila dokazov, da je v tem primeru to razmerje vplivalo na domače cene v ZDA in da zato ZDA ne bi bile primerna primerljiva država.

(50)

Več zainteresiranih strani je tudi trdilo, da se niso upoštevali načini proizvodnje, ki se uporabljajo v ZDA, zlasti to, ali se je volframov karbid proizvajal iz primarnih surovin ali ostankov (kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 33. Te strani so trdile, da so ti različni načini proizvodnje vplivali na povpraševanje in cene na trgu ZDA, kar bi bilo treba upoštevati. Trdile so tudi, da so bile cene v ZDA zelo visoke glede na to, da so imeli proizvajalci iz ZDA sklenjene pogodbe z ameriško vojsko, v katerih so bile določene visoke cene.

(51)

Kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 34, imata volframov karbid, proizveden iz primarnih surovin, in volframov karbid, proizveden iz ostankov, enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako uporabo. Zato se tudi v ZDA pri proizvodnem postopku ni razlikovalo med volframovim karbidom, proizvedenim iz primarnih surovin, in volframovim karbidom, proizvedenim iz ostankov. Poleg tega je preiskava pokazala, da proizvodni postopek ni vplival na povpraševanje in cene.

(52)	Čeprav se volframov karbid dejansko uporablja za vojaške namene, na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, ni bilo dokazov, da bi kakršno koli sodelovanje z vlado vplivalo na domačo ceno proizvajalca na primerljivem trgu.

(53)	Te zainteresirane strani niso predlagale nobene alternativne primerljive države.

(54)	Trditve, s katerimi se je izpodbijala primernost ZDA kot primerljivega trga, so bile zato zavrnjene.

(55)

Na podlagi navedenega so se ZDA ob upoštevanju količin, prodanih na domačih trgih proizvajalcev v možni primerljivi državi v času izbire, glede na to, da so bile ZDA uporabljene kot primerljiva država v prvotni preiskavi, in glede na dejstvo, da Komisija ni prejela nobenih pripomb od zainteresiranih strani, ki so lahko izpodbijale primernost ZDA kot primerljive države, štele za primerno primerljivo državo.

(56)	Zainteresirane strani so bile o tej izbiri obveščene. Prejete niso bile nobene pripombe.

Normalna vrednost

(57)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg prodaje proizvajalca podobnega izdelka iz primerljive države na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen. Ta prodaja se je štela za reprezentativno, če je celotni obseg prodaje neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega kitajskega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo, kot je navedeno v uvodni izjavi 111 v nadaljevanju. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bila prodaja podobnega izdelka proizvajalca iz primerljive države na domačem trgu reprezentativna.

(58)

Komisija je nato v zvezi s proizvajalcem v primerljivi državi proučila, ali je bil izdelek, ki se je prodajal na domačem trgu, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dobičkonosen in bi se tako lahko zanj štelo, da je bil proizveden v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(59)	Obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka je predstavljal manj kot 80 % celotnega obsega prodaje podobnega izdelka, zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

Izvozna cena

(60)

Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 21, je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih, tj. na informacijah Eurostata, revidiranih s podatki, prejetimi od uporabnikov, ki so uvažali volframov karbid iz Kitajske.

(61)

Izvoz iz Kitajske je potekal v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (12) in običajnega režima. Kot je navedeno v uvodni izjavi 111, se je izvoz v okviru običajnega režima glede na to, da je v OPP predstavljal samo 0,1 % tržnega deleža Unije, štel za zanemarljivega, izračuni pa so bili opravljeni samo za izvozno ceno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

Primerjava

(62)

Komisija je določila normalno vrednost in izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Kadar je bilo to upravičeno s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, sta se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvozna cena in normalna vrednost prilagodili za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve za prevozne stroške (domači in čezmorski prevoz) in izvozni davek v višini 5 % (ukinjen maja 2015) so bile v skladu s členom 18 osnovne uredbe izvedene na podlagi razpoložljivih dejstev, tj. zahtevka za pregled.

(63)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da imajo kitajski proizvajalci primerjalno prednost, kar zadeva ceno surovin, tj. APT, in zato nižje proizvodne stroške. To trditev so ponovile tudi po razkritju. Trdile so tudi, da so imeli kitajski proizvajalci izvozniki učinkovitejšo proizvodnjo in ekonomijo obsega. Te elemente bi bilo treba upoštevati pri izračunu stopnje dampinga.

(64)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21 zgoraj, noben kitajski proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov Komisiji ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Poleg tega nobena od zainteresiranih strani ni predložila dokazov v podporo svoji trditvi. Zato v proizvodnem postopku kitajskih proizvajalcev ni bilo mogoče oceniti domnevne primerjalne prednosti v primerjavi s proizvajalcem iz primerljive države. Trditev je bila zato zavrnjena.

(65)	Po razkritju je več uporabnikov trdilo, da je treba pri izračunu stopenj dampinga in škode upoštevati razlike v kakovosti za uporabe, stroške proizvodnje in prodajo.

(66)

V zvezi s tem, kot je pojasnjeno zgoraj v uvodnih izjavah 34 in 37, imajo vse tri vrste izdelka podobne fizikalne in kemijske lastnosti ter podobne uporabe. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 21, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato Komisija, poleg drugih elementov, ni mogla oceniti vrste izdelkov, ki jih proizvajajo, razlik v kakovosti in njihovih končnih uporabah, strukture stroškov in njihovih prodajnih cen. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(67)	Poleg tega je po razkritju več uporabnikov trdilo, da se je Komisija zaradi neuporabe kontrolnih številk izdelka v tej preiskavi oddaljila od svoje običajne prakse.

(68)	V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da za izračun, med drugim, stopenj dampinga ni bilo treba uporabljati različnih kontrolnih številk izdelka, da bi se razlikovalo med vrstami izdelka.

(69)

V sedanji preiskavi je bilo potrjeno, da se dejanske okoliščine, ki bi upravičile odmik od prvotne metodologije, niso spremenile. Poleg tega zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21, ni bila mogoča primerjava po vrsti izdelka med izdelkom, ki se proizvaja in prodaja na primerljivem trgu, in izdelkom, ki se izvaža iz Kitajske v Unijo. Zato je bila trditev zavrnjena.

Stopnja dampinga

(70)	Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost in tehtano povprečno izvozno ceno, kakor je določena zgoraj.

(71)	Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) meja Unije brez plačane dajatve, znašala več kot 40 %.

(72)	Več zainteresiranih strani je trdilo, da je bilo glede na preusmeritev kitajskih proizvajalcev izvoznikov na proizvodnjo izdelkov, ki so nižje v prodajni verigi, zelo malo verjetno, da bi ti prodajali po dampinška cenah.

(73)

Poudariti je treba, da je bila stopnja dampinga, določena zgoraj v uvodni izjavi 71, skladna z metodologijo, opredeljeno v členu 2 osnovne uredbe. Noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval in predložil ustreznih informacij za izračun stopenj dampinga. Zadevne strani niso predložile nobenega dokaza v podporo svoji trditvi. Trditev je bila zavrnjena.

(74)	Več zainteresiranih strani je trdilo, da podatki, ki naj bi jih zagotovili kitajski proizvajalci izvozniki in proizvajalec iz primerljive države, niso bili popolni in niso omogočali ustrezne primerjave po vrsti izdelka. Trdili so, da bi bilo treba podatke zbrati na podlagi vrste izdelka.

(75)

Ta trditev ni bila utemeljena. V preiskavi je bilo tako kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z zadevnim izdelkom ugotovljeno, da razlike v vrstah/lastnostih volframovega karbida niso pomembno vplivale na stroške in cene. Zadevne zainteresirane strani prav tako niso zagotovile nobenega dokaza o taki znatni razliki v cenah med različnimi vrstami/lastnostmi. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 21, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika, zato Komisija ni mogla ugotoviti vrste izdelkov, ki jih proizvajajo kitajski proizvajalci izvozniki, ter morebitnega vpliva na stroške in cene. Trditev je bila zavrnjena.

3.2 Razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov

(76)

Za določitev verjetnosti ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov so bili proučeni naslednji elementi: (i) proizvodnja, proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost na Kitajskem; (ii) kopičenje zalog surovin in izvozni davek na volframov koncentrat; (iii) kitajski izvoz in privlačnost trga Unije ter (iv) razvoj potrošnje na Kitajskem in njenih drugih glavnih izvoznih trgih.

3.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v LRK

(77)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov so bile proizvodnja, proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost na Kitajskem določene na podlagi dejstev, ki so bila na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe, in na podlagi naslednjih virov: (i) informacij, zbranih med vzorčenjem proizvajalcev izvoznikov; (ii) informacij, navedenih v zahtevku za pregled (na podlagi tržnih informacij vložnika), in (iii) javno dostopnih informacij, tj. biltena Metal Bulletin, specializiranega za tržne informacije v zvezi s svetovnimi trgi jekla ter neželeznih in odpadnih kovin.

(78)

V OPP je bila proizvodnja volframovega karbida na Kitajskem ocenjena na približno 30 000 ton, proizvodna zmogljivost pa na 42 000 do 50 000 ton, torej je prosta zmogljivost znašala od 12 000 do 20 000 ton. Tako je ocenjena prosta zmogljivost v OPP predstavljala od 94 do 156 % potrošnje Unije (kot je navedeno v uvodni izjavi 107.

3.2.2 Kopičenje zalog surovin in izvozni davek na volframov koncentrat

(79)

Komisija je na podlagi javno dostopnih informacij (13) ugotovila, da je Kitajska v OPP in po njem kopičila zaloge surovin (tj. APT in volframovih koncentratov), iz katerih bi bilo mogoče proizvesti več kot 25 000 ton volframovega karbida in tako v kratkem času ustvariti znatne količine. Preiskava ni pokazala nobenih znakov povečanja svetovnega povpraševanja po proizvodnji volframovega karbida iz teh surovin.

(80)	Poleg tega LRK nadzoruje 60 % svetovnih rezerv volframove rude in hkrati zaračunava 20-odstotni izvozni davek na volframov koncentrat (14).

3.2.3 Kitajski izvoz in privlačnost trga Unije

(81)

Kitajski izvoz in privlačnost trga Unije sta bila določena na podlagi dejstev, ki so bila na voljo, v skladu s členom 18 osnovne uredbe, in sicer na podlagi naslednjih virov: (i) kitajske zbirke statističnih podatkov o izvozu; (ii) informacij Eurostata, revidiranih s podatki, prejetimi od uporabnikov, ki so uvažali volframov karbid iz Kitajske, kot je opisano v uvodni izjavi 106; (iii) informacij, zbranih med vzorčenjem proizvajalcev izvoznikov; (iv) informacij o kitajskih promptnih tržnih cenah, zbranih med preiskavo, in (v) informacij, zbranih med preiskavo, o kitajskih cenah, ponujenih Japonski.

(82)	Glavni znani kitajski proizvajalci izvozniki so izvozili približno 20 % svoje proizvodnje izdelka, ki se pregleduje, razmerje med izvozom v Unijo in izvozom v druge tretje države (Japonska, Republika Koreja, ZDA itd.) pa je bilo približno 1: 3.

(83)	Poleg tega se je kitajski izvoz izdelka, ki se pregleduje, v druge tretje države v obravnavanem obdobju povečal za 10 %.

(84)

Kljub veljavnim protidampinškim ukrepom je Kitajska še vedno največja država izvoznica volframovega karbida v Unijo. Dejansko je bil v OPP uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske več kot petkrat večji od uvoza leta 2012 (oziroma 406 %), kar je pomenilo povečanje za 6,9 odstotne točke v smislu tržnega deleža Unije (kot je navedeno v uvodni izjavi 109, povečanje z 2,0 % leta 2012 na 8,9 % v OPP). To kaže na stalno zanimanje Kitajske za trg Unije. Unija je za Japonsko drugi največji izvozni trg volframovega karbida za Kitajsko.

(85)	Za oceno privlačnosti trga Unije v smislu cen so se kitajske izvozne cene za Unijo primerjale s kitajskimi domačimi cenami in kitajskimi izvoznimi cenami za druge tretje države.

(86)	Povprečne kitajske domače cene v OPP so bile do 19 % nižje od kitajskih izvoznih cen za Unijo.

(87)	Kitajske izvozne cene, ki so se v OPP zaračunavale drugim tretjim trgom, so bile do 25 % nižje od kitajskih izvoznih cen za Unijo.

(88)	Dejstvo, da so bile v OPP kitajske izvozne cene izdelka, ki se pregleduje, za trg Unije višje od kitajskih domačih cen in njihovih izvoznih cen za druge tretje trge, je jasen dokaz, da je trg Unije privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike.

(89)

Poleg tega je treba opozoriti, da je Unija, tudi če v drugih tretjih državah ni protidampinških dajatev, kljub temu drugi največji kitajski izvozni trg volframovega karbida za Japonsko, kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 84. Poleg tega se je več uporabnikov v svojih ugotovitvah po razkritju strinjalo, da bo na trgu Unije vedno povpraševanje po tem kitajskem izdelku.

(90)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je stopnja privlačnosti trga Unije za kitajske proizvajalce precej nizka. Po njihovih trditvah je to podkrepljeno z dejstvom, da kitajski proizvajalci izvozniki v zadnjih desetih letih niso uporabljali nobenih praks izogibanja ali absorpcije, da kitajski proizvajalci izvozniki niso znatno povečali svojega izvoza ali tržnih deležev na trgu Unije ali da niso znižali svojih izvoznih cen za Unijo.

(91)

Čeprav so prakse izogibanja ali absorpcije veljavni kazalniki, ki kažejo, ali bi se nekateri proizvajalci izvozniki lahko zanimali za določen trg kljub veljavnim ukrepom, kot take niso nepogrešljive pri ugotavljanju privlačnosti takega trga za uvoz iz tretjih držav. Drugih navedb teh strani ni bilo mogoče potrditi z ugotovitvami te preiskave, saj sta bila, kot je navedeno v uvodnih izjavah 109 in 114 v nadaljevanju, v obravnavanem obdobju ugotovljena povečanje tržnega deleža kitajskih proizvajalcev izvoznikov in znižanje njihovih izvoznih cen za Unijo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(92)	Več zainteresiranih strani je trdilo, da na nobenem drugem trgu ni protidampinških dajatev na volframov karbid, zato ni verjetno, da bi se v primeru izteka veljavnosti ukrepov del te proste zmogljivosti uporabil za povečanje izvoza v Unijo.

(93)

Prvič, kitajski proizvajalci izvozniki so že lahko izvažali v te druge tretje države brez protidampinških dajatev. Drugič, kot je navedeno spodaj v uvodni izjavi 107, se je potrošnja na trgu Unije v obravnavanem obdobju povečala za 15 %. Tretjič, kot je pojasnjeno spodaj v uvodnih izjavah 111 in 112, večina uvoza iz LRK poteka v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (brez dajatev), ta pa se je v obravnavanem obdobju povečal za 477 %. Zato bi se kitajski izvoz v EU v primeru odprave protidampinških ukrepov verjetno povečal. Trditev je bila zavrnjena.

3.2.4 Razvoj potrošnje na Kitajskem in njenih drugih glavnih izvoznih trgih

(94)

Glede verjetnega razvoja domače potrošnje na Kitajskem preiskava ni pokazala nobenega elementa, ki bi lahko kazal na morebitno znatno povečanje domačega povpraševanja na Kitajskem v bližnji prihodnosti. Komisija je na podlagi povečanja kitajskega izvoza volframovega karbida v Unijo (406 %) in druge tretje države (10 %) (kot je pojasnjeno zgoraj v uvodnih izjavah 83 in 84 sklenila, da domače povpraševanje na Kitajskem ne bi moglo absorbirati razpoložljive proste zmogljivosti.

(95)

Glede verjetnega razvoja potrošnje na drugih glavnih kitajskih izvoznih trgih (Japonska, Republika Koreja in ZDA) preiskava ni pokazala nobenega elementa, ki bi lahko kazal na morebitno znatno povečanje domačega povpraševanja na teh trgih. Povečanje obsega kitajskega izvoza v te države je bilo v obravnavanem obdobju 8-odstotno, vendar se je obseg kitajskega izvoza v ZDA v istem obdobju zmanjšal za 35 %. Komisija je ob upoštevanju dejstva, da je Kitajska glavna proizvajalka volframa na svetu (kot je pojasnjeno spodaj v uvodni izjavi 192, in čeprav podatki o domači proizvodnji in uvozu iz teh držav niso na voljo, sklenila, da ti trgi ne bi mogli absorbirati znatne razpoložljive proste zmogljivosti, ki obstaja na Kitajskem.

3.2.5 Sklep

(96)

Stopnja dampinga, ugotovljena v OPP, znatna prosta zmogljivost, na voljo na Kitajskem, in ugotovljena privlačnost trga Unije kažejo, da bi razveljavitev ukrepov verjetno povzročila nadaljevanje dampinga in vstop velikih količin dampinškega izvoza na trg Unije. Zato se šteje, da v primeru izteka veljavnih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

4. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(97)

V Uniji podobni izdelek proizvaja devet družb ali skupin družb, od katerih jih šest proizvaja in prodaja na prostem trgu, preostale tri pa proizvajajo volframov karbid večinoma kot surovino za izdelke, ki so nižje v prodajni verigi („za lastno uporabo)“. Šteje se, da predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(98)	En uporabnik je opozoril na dejstvo, da eden od proizvajalcev Unije pri prodaji svojih izdelkov v Uniji uporablja drugačno oznako KN (8101 10 00), ki ni zajeta v sedanji preiskavi. To naj bi pomenilo, da proizvajalec Unije ne bi smel biti del industrije Unije, kot je opredeljena v uvodni izjavi 97.

(99)

Oznake KN, ki se uporabljajo pri prodaji izdelkov v Uniji, niso pomembne za opredelitev izdelka, ki se pregleduje, in opredelitev industrije Unije. Pomembno je, ali izdelek, ki ga proizvajajo proizvajalci Unije, spada pod opredelitev izdelka, ki se pregleduje, navedeno v uvodni izjavi 31. Preiskava je pokazala, da izdelek, ki ga proizvaja ta proizvajalec Unije, dejansko spada pod navedeno opredelitev. Zato je proizvajalec Unije del industrije Unije, kot je opredeljena v uvodni izjavi 97.

4.2 Potrošnja Unije

(100)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 97, nekateri proizvajalci Unije izdelek, ki se pregleduje, večinoma proizvajajo za lastno uporabo kot primarno surovino za proizvodnjo različnih izdelkov, ki so nižje v prodajni verigi, zato sta se potrošnja na zaprtem in tista na prostem trgu analizirali ločeno.

(101)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je pomembno za analizo škode, saj izdelki, ki so namenjeni za lastno uporabo, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoza, transferne cene pa se določajo v okviru skupin v skladu z različnimi cenovnimi politikami in zato niso zanesljive. Nasprotno s tem je proizvodnja, ki je namenjena za prosti trg, v neposredni konkurenci z uvozom izdelka, ki se pregleduje, cene pa so proste tržne cene.

(102)

Komisija je na podlagi podatkov, pridobljenih od sodelujočih proizvajalcev Unije in vložnika za celotno dejavnost industrije Unije (zaprti in prosti trg), ugotovila, da je bilo približno 31 % celotne proizvodnje Unije namenjene za lastno uporabo.

(103)

Poleg tega industrija Unije na prostem trgu proizvaja na podlagi običajnih sporazumov (industrija Unije je lastnica surovin) in sporazumov o poslih oplemenitenja (stranka, ki kupuje volframov karbid, je lastnica surovin in proizvajalcem Unije plača pristojbino za predelavo surovin v volframov karbid). Sporazumi o poslih oplemenitenja se uporabljajo za dejavnosti recikliranja, saj stranke dobavljajo ostanke industriji Unije za predelavo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo 23 % celotnega obsega proizvodnje proizvedenega na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja, pri čemer je bilo od tega 89 % proizvodnje namenjene za trg Unije. Iz tega sledi, da običajna proizvodnja za prosti trg predstavlja približno 46 % celotne proizvodnje.

4.2.1 Potrošnja za lastno uporabo

(104)

Komisija je določila potrošnjo Unije za lastno uporabo na podlagi lastne uporabe in prodaje za lastno uporabo na trgu Unije vseh znanih proizvajalcev v Uniji. Na podlagi tega se je potrošnja Unije za lastno uporabo gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja za lastno uporabo

	2012	2013	2014	OPP
Potrošnja za lastno uporabo (v tonah)	2 249	2 461	2 599	2 653
Indeks (2012 = 100)	100	109	116	118
Vir: izpolnjeni vprašalniki, podatki, ki jih je zagotovil vložnik, in Eurostat.

(105)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije za lastno uporabo povečala za 18 % in v obdobju preiskave zvezi s pregledom dosegla 2 653 ton.

4.2.2 Potrošnja na prostem trgu

(106)

Komisija je potrošnjo na prostem trgu Unije določila na podlagi: (a) obsega proste prodaje vseh znanih proizvajalcev v Uniji in (b) celotnega obsega uvoza v Unijo, kot ga je sporočil Eurostat. V zvezi z LRK so bili Eurostatovi podatki o obsegu uvoza revidirani ob upoštevanju preverjenih izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih uporabnikov, saj so ti poročali o večjem obsegu uvoza v primerjavi z Eurostatovimi podatki.

(107)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije na prostem trgu gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja na prostem trgu

	2012	2013	2014	OPP
Potrošnja na prostem trgu (v tonah)	11 151	11 778	13 815	12 814
Indeks (2012 = 100)	100	106	124	115
Vir: izpolnjeni vprašalniki in Eurostat.

(108)

Potrošnja Unije na prostem trgu se je v obdobju 2012–2014 povečala za 24 %, nato pa se je v OPP zmanjšala za 7 % v primerjavi z letom 2014 in dosegla 12 814 ton. Na splošno se je potrošnja na prostem trgu v obravnavanem obdobju povečala za 15 %.

4.3 Uvoz iz zadevne države

4.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(109)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi revidiranih Eurostatovih podatkov ob upoštevanju preverjenih izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih uporabnikov, saj so ti poročali o večjem celotnem obsegu izvoza v primerjavi z Eurostatovimi podatki, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 106. Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

	2012	2013	2014	OPP
Kitajski uvoz (v tonah)	225	303	905	1 140
Indeks (2012 = 100)	100	135	402	506
Kitajski tržni delež (%)	2,0	2,6	6,6	8,9
Indeks (2012 = 100)	100	127	325	441
Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

(110)

Uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju znatno povečal. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo iz LRK uvoženih 1 140 ton, kar je več kot petkratnik obsega uvoza iz LRK na začetku obravnavanega obdobja (225 ton). Povečanje obsega uvoza je presegalo povečanje potrošnje, zato se je kitajski tržni delež v obravnavanem obdobju povečal za 6,9 % odstotne točke, in sicer z 2,0 % leta 2012 na 8,9 % v obdobju preiskave zvezi s pregledom.

4.3.1.1 Uvozni režimi

(111)

Uvoz iz LRK je potekal v okviru običajnega režima in postopka aktivnega oplemenitenja, kot je prikazano v nadaljevanju:

Preglednica 4

Obseg uvoza in tržni delež na uvozni režim

	2012	2013	2014	OPP
Običajni uvozni režim
Kitajski uvoz (v tonah)	29	8	10	10
Indeks (2012 = 100)	100	27	34	33
Kitajski tržni delež (%)	0,3	0,1	0,1	0,1
Indeks (2012 = 100)	100	25	28	29
Postopek aktivnega oplemenitenja
Kitajski uvoz (v tonah)	196	295	895	1 131
Indeks (2012 = 100)	100	151	457	577
Kitajski tržni delež (%)	1,8	2,5	6,5	8,8
Indeks (2012 = 100)	100	143	369	502
Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

(112)

Skoraj celotni uvoz iz LRK poteka v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, ki se je v obravnavanem obdobju po obsegu povečal skoraj za petkrat. Uvoz v okviru običajnega režima je bil zanemarljiv v celotnem obravnavanem obdobju (manjši od 0,1 % tržnega deleža) in je kazal celo trend zmanjševanja.

4.3.2 Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen

(113)

Komisija je določila trend cen kitajskega uvoza na podlagi podatkov Eurostata, pri čemer je upoštevala tudi preverjene izpolnjene vprašalnike sodelujočih uporabnikov. Ker je bil obseg uvoza iz LRK v okviru običajnega uvoznega režima zanemarljiv, se ni upošteval pri določanju povprečne uvozne cene in izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(114)

Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (v EUR/tono) za postopek aktivnega oplemenitenja

	2012	2013	2014	OPP
Kitajske uvozne cene (v EUR/tono)	39 418	35 465	34 414	33 327
Indeks (2012 = 100)	100	90	87	85
Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

(115)

Povprečna cena izdelka, ki se je uvažal v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, se je v obravnavanem obdobju znižala za 15 %. To znižanje cen je sledilo znižanju cene surovin.

(116)

Glede na informacije, ki so jih zagotovili sodelujoči uporabniki, in uvozne režime, ki se uporabljajo za uvoz iz LRK, celoten uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK poteka na podlagi običajnih sporazumov. Zato in zaradi pravične primerjave se pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen ni upoštevala prodaja industrije Unije na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Poleg tega je bil uvoz v okviru običajnega režima, kot je navedeno v uvodni izjavi 113, zanemarljiv v celotnem obravnavanem obdobju in se zato ni upošteval. Zato je izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen temeljil samo na uvoznih cenah v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

(117)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

—	tehtane povprečne prodajne cene volframovega karbida, ki so ga prodajali proizvajalci Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije na podlagi običajnih sporazumov in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

—	ustrezne tehtane povprečne cene uvoza na podlagi podatkov Eurostata, pri čemer je upoštevala tudi preverjene izpolnjene vprašalnike sodelujočih uporabnikov, z ustreznimi prilagoditvami za stroške, nastale po uvozu.

(118)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek tehtane povprečne cene industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in je v povprečju znašal 13,2 %. Pri izračunu je upoštevano, da se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prah, pridobljen s predelavo cinka, ni uvažal iz LRK in je bil zato izključen.

4.4 Uvoz iz drugih tretjih držav

(119)

Obseg uvoza iz tretjih držav, razen zadevne države, v Unijo je prikazan v spodnji preglednici. Količina in trend cen temeljita na Eurostatovih podatkih in zajemata vse uvozne režime (običajni režim, postopek aktivnega oplemenitenja in postopek pasivnega oplemenitenja). Večino obsega uvoza iz tretjih držav predstavlja uvoz v okviru običajnega režima.

Preglednica 6

Uvoz iz drugih tretjih držav

	2012	2013	2014	OPP
Uvoz (v tonah)	1 896	1 402	1 724	1 359
Indeks (2012 = 100)	100	74	91	72
Tržni delež (%)	17,0	11,9	12,5	10,6
Tržni delež ZDA (%)	4,2	2,8	4,7	4,8
Povprečna cena (v EUR/tono)	54 525	52 342	40 543	39 878
Indeks (2012 = 100)	100	96	74	73
Tržni delež Južne Koreje (%)	1,4	2,3	2,0	2,4
Povprečna cena (v EUR/tono)	49 249	38 022	39 256	41 316
Indeks (2012 = 100)	100	77	80	84
Tržni delež Vietnama (%)	1,3	1,0	1,1	0,9
Povprečna cena (v EUR/tono)	44 633	35 110	36 869	37 352
Indeks (2012 = 100)	100	79	83	84
Vir: Eurostat.

(120)

Celotni uvoz iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 28 %. Trend uvoza iz teh držav ni sledil splošnemu tržnemu trendu, ki ga je sprožilo povečanje potrošnje, kot je opisano v uvodni izjavi 108. Samo leta 2014 se je obseg uvoza povečal za 23 % v primerjavi z letom 2013, vendar se je nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 21 % v primerjavi z letom 2014. Tako se je tržni delež tega uvoza v obravnavanem obdobju s 17,0 % zmanjšal na 10,6 %.

(121)

ZDA in Južna Koreja niso sledile temu splošnemu trendu in so v obravnavanem obdobju nekoliko povečale svoj tržni delež, vendar so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegle nižjo raven v primerjavi s kitajskim uvozom. Poleg tega se je povprečna cena uvoza iz ZDA in Južne Koreje v obravnavanem obdobju znižala, vendar je ves čas ostala višja od povprečne prodajne cene kitajskih izvoženih izdelkov, ki so se uvažali v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

4.5 Gospodarski položaj industrije Unije

4.5.1 Splošne opombe

(122)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(123)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 97, industrijo Unije sestavlja devet družb ali skupin družb, od katerih šest družb proizvaja in prodaja na prostem trgu, preostale tri družbe pa proizvajajo večinoma za lastno uporabo. Trije proizvajalci Unije so dejavni na prostem trgu, trije proizvajalci na zaprtem trgu pa so vertikalno integrirani. Poleg tega se je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 22, odločila, da bo proučila vseh šest proizvajalcev Unije, ki delujejo na prostem trgu, da bi določila morebitno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(124)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike, povezane s celotno industrijo Unije, je ocenila na podlagi informacij, ki jih je zagotovil vložnik. Ocenila je le mikroekonomske kazalnike, povezane z vzorčenimi družbami, in sicer na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije in so bili preverjeni. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(125)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(126)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, povprečni stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(127)

Komisija je za nekatere makroekonomske kazalnike v zvezi z industrijo Unije ločeno analizirala podatke o proizvodnji za prosti trg in za zaprti trg ter opravila primerjalno analizo. Ta dejavnika sta: prodaja in tržni delež. Druge gospodarske kazalnike pa je bilo mogoče smiselno proučiti le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo proizvodnje industrije Unije za lastne potrebe, ker so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastno uporabo ali za prodajo na prostem trgu. Ti dejavniki so: proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zaposlenost, produktivnost in stroški dela. Za te dejavnike je upravičeno analizirati celotno industrijo Unije, da se določi celovito stanje škode, povzročene industriji Unije, saj obravnavanih podatkov ni mogoče deliti na prodajo na zaprtem in tisto na prostem trgu.

(128)

Za nekatere mikroekonomske kazalnike (povprečna cena na enoto, povprečni stroški na enoto in dobičkonosnost) se je pri analizi razlikovalo med običajnimi sporazumi in sporazumi o poslih oplemenitenja. Vzrok za to je bil, da sporazumi o poslih oplemenitenja ne vključujejo stroškov surovin, cene pa so dejansko pristojbine za predelavo.

(129)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da dejavnost oplemenitenja ne bi smela biti zajeta v preiskavo, pri čemer so trdile, da je glede na to, da je stranka lastnik surovin, vprašljivo, kdo je dejanski proizvajalec. Poleg tega so trdile, da so stroški proizvodnje pri oplemenitenju nižji od stroškov proizvodnje pri običajni proizvodnji, pri kateri industrija Unije ostane lastnica surovin (saj stroški surovin pri sporazumih o poslih oplemenitenja niso vključeni), in da se pri analizi škode ne bi smela mešati oba poslovna modela.

(130)

Preiskava je pokazala, da pri proizvodnem postopku proizvajalcev Unije ni mogoče ločevati med volframovim karbidom, ki se proizvaja na podlagi običajnih sporazumov, in volframovim karbidom, ki se proizvaja na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Stranke ne bodo vedele, ali je volframov karbid, ki ga prejmejo, pridobljen iz ostankov ali primarnih surovin. Za serije se lahko uporablja samo postopek predelave cinka, stranka pa v tem primeru prejme volframov karbid, proizveden iz ostankov, ki jih je zagotovila sama. Vendar so bile količine, proizvedene s postopkom predelave cinka v okviru oplemenitenja, v obravnavanem obdobju zelo majhne (manj kot 3 %) v primerjavi s celotno proizvodnjo industrije Unije. Zato količine, proizvedene s tem postopkom v okviru oplemenitenja, ne izkrivljajo splošne ocene proizvodnje Unije. Poleg tega se delež proizvodnje oplemenitenja v celotni proizvodnji Unije iz leta v leto razlikuje glede na razpoložljivost surovin na trgu.

(131)

Kar zadeva razliko med stroški proizvodnje pri oplemenitenju in stroški proizvodnje pri običajni proizvodnji, to ni razlog za izključitev dejavnosti oplemenitenja iz analize škode. Vsekakor je ta razlika upoštevana v analizi. Zato se trditev, da oplemenitenje ne bi smelo biti zajeto v preiskavi, zavrne.

4.5.2 Makroekonomski kazalniki

4.5.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(132)

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	2012	2013	2014	OPP
Proizvodnja (v tonah)	12 667	13 903	15 068	14 668
Indeks (2012 = 100)	100	110	119	116
Proizvodna zmogljivost (v tonah)	19 225	20 100	21 245	21 565
Indeks (2012 = 100)	100	105	111	112
Izkoriščenost zmogljivosti (%)	66	69	71	68
Indeks (2012 = 100)	100	105	108	103
Vir: izpolnjeni vprašalniki in podatki, ki jih je zagotovil vložnik.

(133)

Podatki v zgornji preglednici vključujejo običajno proizvodnjo in proizvodnjo oplemenitenja za izdelke iz primarnih surovin in reciklirane izdelke.

(134)

Celotni obseg proizvodnje se je med letoma 2012 in 2014 povečal za 16 % ter se nato od leta 2014 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom nekoliko zmanjšal, tj. za 3 %, in znašal 14 668 ton. V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje na splošno povečal za 16 %.

(135)

V obravnavanem obdobju se je povečala tudi proizvodna zmogljivost, in sicer za 12 %, in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla 21 565 ton. Več proizvajalcev Unije tudi načrtuje, da se bo njihova proizvodna zmogljivost v naslednjih 3 ali 4 letih še naprej povečevala.

(136)

Poleg tega se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti med letoma 2012 in 2014 zvišala za 8 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko znižala v primerjavi z letom 2012. Na splošno se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju zvišala za 3 %, tj. na 68 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

4.5.2.2 Obseg prodaje in tržni delež

(137)

Obseg prodaje industrije Unije in tržni delež na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 8

Obseg prodaje na prostem trgu in tržni delež

	2012	2013	2014	OPP
Obseg prodaje na prostem trgu Unije (v tonah)	9 030	10 073	11 186	10 314
Indeks (2012 = 100)	100	112	124	114
Tržni delež (%)	81,0	85,5	81,0	80,5
Indeks (2012 = 100)	100	106	100	99
Vir: izpolnjeni vprašalniki, podatki, ki jih je zagotovil vložnik, in Eurostat.

(138)

Obseg prodaje na prostem trgu se je med letoma 2012 in 2014 povečal za 24 %, nato pa se je med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 8 %. V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje na splošno povečal za 14 % in v obdobju preiskave zvezi s pregledom dosegel 10 314 ton. Ta razvoj je bil posledica povečanja potrošnje Unije v istem obdobju.

(139)

Tržni delež industrije Unije na prostem trgu se je med letoma 2012 in 2013 povečal za 4,5 odstotne točke, nato pa se je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 5 odstotnih točk in dosegel 80,5 %. Na splošno se je tržni delež industrije Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal, in sicer za 0,5 odstotne točke.

(140)

Kar zadeva zaprti trg, sta se obseg in tržni delež v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 9

Obseg za lastno uporabo in tržni delež

	2012	2013	2014	OPP
Potrošnja za lastno uporabo (v tonah)	2 249	2 461	2 599	2 653
Indeks (2012 = 100)	100	109	116	118
Tržni delež (od celotnega zaprtega in prostega trga) (%)	17	17	16	17
Indeks (2012 = 100)	100	103	94	102
Vir: izpolnjeni vprašalniki, podatki, ki jih je zagotovil vložnik, in Eurostat.

(141)

Obseg prodaje industrije Unije na zaprtem trgu (sestavljene iz lastne uporabe in lastne prodaje industrije Unije) se je v obravnavanem obdobju povečal za 18 %, kar je nekoliko več od povečanja celotne potrošnje na zaprtem in prostem trgu. Zato je tržni delež zaprtega trga industrije Unije, izražen kot odstotek celotne potrošnje (na zaprtem in prostem trgu), v obravnavanem obdobju ostal skoraj nespremenjen in je znašal 17 %.

4.5.2.3 Rast

(142)

Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu je tesno sledil gibanju potrošnje Unije in se je v obravnavanem obdobju povečal za 14 %. Zato je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju ohranila dokaj stabilno raven tržnega deleža, razen leta 2013, ko se je ta povečal za 4,5 odstotne točke v primerjavi z letom 2012.

4.5.2.4 Zaposlenost in produktivnost

(143)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Zaposlenost in produktivnost

	2012	2013	2014	OPP
Število zaposlenih	681	687	700	704
Indeks (2012 = 100)	100	101	103	103
Produktivnost (v tonah/zaposlenega)	19	20	22	21
Indeks (2012 = 100)	100	109	116	112
Vir: izpolnjeni vprašalniki in podatki, ki jih je zagotovil vložnik.

(144)

Število zaposlenih v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečalo, in sicer za 3 % na 704 zaposlene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zaradi večjega povečanja proizvodnje se je produktivnost v obravnavanem obdobju povečala za 12 %.

4.5.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(145)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 71, da se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK na trg Unije nadaljeval po znatnih dampinških cenah.

(146)

Industrija Unije si je v veliki meri opomogla od učinkov preteklega dampinga, veljavni protidampinški ukrepi pa so se izkazali za učinkovite. Tako je industrija Unije povečala svoj obseg prodaje za 14 %. Njen tržni delež na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal, in sicer za 0,5 odstotne točke.

4.5.3 Mikroekonomski kazalniki

4.5.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(147)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam na prostem trgu Unije na podlagi običajnih sporazumov se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 11

Tehtana povprečna prodajna cena na enoto

	2012	2013	2014	OPP
Tehtana povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (v EUR/tono)	47 296	41 686	41 118	36 160
Indeks (2012 = 100)	100	88	87	76
Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(148)

Tehtane povprečne prodajne cene na enoto v industriji Unije za običajne količine so se v obravnavanem obdobju znižale za 24 %. Znižanje cen je sledilo znižanju cene surovin.

(149)

Tehtana povprečna pristojbina za predelavo, ki so jo proizvajalci Unije zaračunavali nepovezanim strankam, na enoto za sporazume o poslih oplemenitenja na prostem trgu Unije se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 12

Tehtana povprečna pristojbina za predelavo na enoto

	2012	2013	2014	OPP
Tehtana povprečna pristojbina za predelavo na enoto v Uniji (v EUR/tono)	12 792	13 497	13 669	13 452
Indeks (2012 = 100)	100	106	107	105
Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(150)

Tehtana povprečna pristojbina za predelavo na enoto v industriji Unije za količine oplemenitenja se je v obravnavanem obdobju zvišala za 5 %.

(151)

Kar zadeva stroške proizvodnje in stroške predelave industrije Unije, je morala Komisija zagotoviti te podatke kot indekse, saj so to zaupne poslovne informacije.

(152)

Tehtani povprečni stroški proizvodnje na enoto v industriji Unije za običajne sporazume so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Tehtani povprečni stroški proizvodnje na enoto za običajne sporazume

	2012	2013	2014	OPP
Indeks (2012 = 100)	100	82	85	78
Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(153)

V obravnavanem obdobju so se tehtani povprečni stroški proizvodnje na enoto za običajno proizvodnjo znižali za 22 %. Stroški proizvodnje so sledili tudi znižanju cene surovin.

(154)

Tehtani povprečni stroški predelave na enoto v industriji Unije za sporazume o poslih oplemenitenja so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 14

Tehtani povprečni stroški predelave na enoto za sporazume o poslih oplemenitenja

	2012	2013	2014	OPP
Indeks (2012 = 100)	100	105	97	99
Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(155)

Tehtana povprečna pristojbina za predelavo na enoto za proizvodnjo oplemenitenja se je v obravnavanem obdobju znižala za 1 %.

4.5.3.2 Stroški dela

(156)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 15

Povprečni stroški dela na zaposlenega

	2012	2013	2014	OPP
Povprečni stroški dela na zaposlenega	65 626	70 243	73 736	71 898
Indeks (2012 = 100)	100	107	112	110
Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(157)

Povprečni stroški dela so se med letoma 2012 in 2014 zvišali za 12 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižali za 2 % v primerjavi z letom 2014. Na splošno so se povprečni stroški dela v obravnavanem obdobju zvišali za 10 %.

4.5.3.3 Zaloge

(158)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 16

Zaloge

	2012	2013	2014	OPP
Končne zaloge (v tonah)	1 201	1 095	923	1 069
Indeks (2012 = 100)	100	91	77	89
Končne zaloge kot delež proizvodnje (%)	9	9	7	8
Indeks (2012 = 100)	100	91	77	89
Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(159)

Raven zalog se je v obravnavanem obdobju znižala za 11 %. Zaloge so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljale 8 % obsega proizvodnje in ugotovljeno je bilo, da je njihova raven normalna.

4.5.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(160)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 17

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

	2012	2013	2014	OPP
Dobičkonosnost celotne prodaje v Uniji nepovezanim strankam – za običajno proizvodnjo in proizvodnjo oplemenitenja (v % prihodka od prodaje)	11,9	16,8	13,6	11,6
Indeks (2012 = 100)	100	140	114	97
Denarni tok (v EUR)	63 654 025	57 060 905	54 583 859	40 680 386
Indeks (2012 = 100)	100	90	86	64
Naložbe (v EUR)	19 902 447	21 890 061	25 810 548	15 752 867
Indeks (2012 = 100)	100	110	130	79
Donosnost naložb (%)	37,1	46,0	35,9	20,1
Indeks (2012 = 100)	100	124	97	54
Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(161)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje za celotno dejavnost industrije Unije (običajna proizvodnja in proizvodnja oplemenitenja). Dobičkonosnost običajne dejavnosti, ki je predstavljala 77 % celotne proizvodnje v OPP, je bila manjša od dobičkonosnosti dejavnosti oplemenitenja. Poleg tega je treba opozoriti, da je bila dobičkonosnost običajne dejavnosti manjša od ciljnega dobička v višini 10 %.

(162)

Industrija Unije je bila v obravnavanem obdobju dobičkonosna s spremenljivo stopnjo dobičkonosnosti. Tako se je dobičkonosnost leta 2013 v primerjavi z letom 2012 povečala za 4,8 odstotne točke in dosegla 16,8 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 5,1 odstotne točke na 11,6 %. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 0,3 odstotne točke.

(163)

Denarni tok, tj. sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti, je v obravnavanem obdobju ostal pozitiven. Vendar se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal, in sicer za 36 %.

(164)

Naložbe so se med letoma 2012 in 2014 povečale za 30 % in nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšale za 39 % v primerjavi z letom 2014. Na splošno so se naložbe v obravnavanem obdobju zmanjšale za 21 %. V obravnavanem obdobju so naložbe industrije Unije presegle 80 milijonov EUR. Naložbe so bile izvedene, da bi se zagotovila boljša izkoriščenost surovin in s tem znižali stroški proizvodnje, na primer z izboljšavami postopkov sortiranja, izboljšavami odsesavanja v obratu za recikliranje ter izboljšavami dejavnosti drobljenja. Poleg tega je industrija Unije izvedla naložbe za zagotovitev skladnosti z okoljskimi predpisi, ki se uporabljajo v Uniji. Naložbe so bile izvedene tudi za izboljšanje učinkovitosti z zamenjavo stare tehnologije z učinkovitejšo tehnologijo z vidika porabe energije. Poleg tega so bile izvedene naložbe v zamenjavo več peči, da bi bile prilagodljivejše pri mešanju trdih in mehkih ostankov ter bi omogočale predelavo bolj raznolikih ostankov.

(165)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju je bila pozitivna. Leta 2013 se je povečala za 24 % v primerjavi z letom 2012 in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 25,9 odstotne točke. V obravnavanem obdobju se je na splošno zmanjšala za 17 odstotnih točk.

4.5.4 Sklep o škodi

(166)

Zaradi veljavnih protidampinških dajatev je industrija Unije še vedno okrevala zaradi učinka preteklega dampinga.

(167)

V obravnavanem obdobju sta se obseg prodaje in tržni delež gibala pozitivno, saj je industrija Unije uspela slediti povečani potrošnji. V obravnavnem obdobju sta se povečala tudi proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti.

(168)

Kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije (dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb), so bili v obravnavanem obdobju pozitivni. Kljub temu je bil pri denarnem toku opazen trend zmanjševanja.

(169)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da je industrija Unije okrevala od preteklega dampinga in da v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

4.6 Verjetnost ponovitve škode

4.6.1 Uvodne opombe

(170)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz Kitajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajal po dampinških ravneh cen in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi iztekli.

(171)

Ker industrija Unije ni utrpela znatne škode, je bilo ocenjeno, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, če bi se ukrepi proti LRK iztekli v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(172)

Za določitev verjetnosti ponovitve škode so bili proučeni naslednji elementi: (i) prosta zmogljivost in kopičenje zalog surovin v LRK; (ii) morebitne ravni cen uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske na trg Unije in (iii) njihov vpliv na industrijo Unije.

4.6.2 Prosta zmogljivost in kopičenje zalog surovin v LRK

(173)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 78, ima LRK znatno prosto zmogljivost za proizvodnjo volframovega karbida, ki se lahko oceni na 12 000 do 20 000 ton, kar predstavlja med 94 % in 156 % potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(174)

Poleg tega ima LRK, kot je navedeno v uvodni izjavi 79, zaloge surovin za volframov karbid (tj. APT in volframove koncentrate), iz katerih bi bilo mogoče v kratkem času proizvesti več kot 25 000 ton volframovega karbida.

(175)

Če ne bi bilo protidampinških ukrepov, bi se prosta zmogljivost skupaj z nakopičenimi zalogami surovin verjetno uporabila za proizvodnjo za izvoz v Unijo, saj je to privlačen trg za kitajske proizvajalce izvoznike, kot je opisano v uvodni izjavi 85 in naslednjih. Prav tako nič ne kaže na to, da bi bilo na trgih drugih tretjih držav večje povpraševanje po volframovem karbidu, medtem ko je bil pri potrošnji v Uniji opazen trend povečevanja, trg Unije pa je bil, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 84, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom največji izvozni trg LRK za Japonsko. Uvoz iz LRK bo zato verjetno znova vstopil na trg Unije v znatnih količinah.

(176)

Po razkritju je več uporabnikov trdilo, da bodo kitajski proizvajalci raje oskrbovali kitajske proizvajalce, ki so nižje v prodajni verigi, kot da bi izvažali surovine na trg Unije. Vendar ta trditev ni bila podprta z nobenim dokazom, zato je bila zavrnjena.

4.6.3 Možne ravni cen uvoza iz Kitajske na trg Unije

(177)

Kot kazalnik ravni cen, pri kateri je verjetno, da se bo ob razveljavitvi ukrepov volframov karbid iz Kitajske uvažal na trg Unije, so bile upoštevane kitajske uvozne cene za Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V okviru režima postopka aktivnega oplemenitenja so te cene v povprečju nelojalno znižale cene industrije Unije za približno 13,2 %. Poleg tega bi bilo nelojalno nižanje prodajnih cen znatno tudi ob upoštevanju možnih cen v okviru običajnega uvoznega režima, brez protidampinških dajatev in z vključenimi carinami, in bi v povprečju znašalo 8,6 %.

(178)

Poleg tega so se proučile ravni cen kitajskega uvoza v druge tretje države in kitajske cene na domačem trgu. V obeh primerih je bilo ugotovljeno, da so bile kitajske cene do 33 % nižje od cen industrije Unije v primerjavi z drugimi tretjimi državami in do 28 % v primerjavi s kitajskimi domačimi cenami.

4.6.4 Vpliv na industrijo Unije

(179)

Znatna prosta zmogljivost in kopičenja zalog surovin v LRK, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 173 in 174, bodo skupaj z razliko v cenah, opisano v uvodnih izjavah 85 do 87 in 177, v primeru neobstoja protidampinških ukrepov kitajske proizvajalce izvoznike spodbudili, da bodo v kratkem času na trg Unije izvozili znatne količine po nizkih, dampinških cenah.

(180)

Te velike količine poceni volframovega karbida bodo povzročile znaten cenovni pritisk na industrijo Unije, ki bo morala znižati svoje cene, da bo lahko še vedno prodajala v Uniji. Hkrati pa se bo zmanjšal tudi obseg proizvodnje industrije Unije, saj svojih cen ne bo mogla znižati na tako nizko raven, kot so kitajske izvozne cene. Spomniti je treba, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki, kot je navedeno v uvodni izjavi 80, dostop do cenejših surovin kot industrija Unije, saj LRK nadzoruje 60 % svetovnih rezerv volframove rude in hkrati zaračunava 20-odstotni izvozni davek na volframov koncentrat, kar zvišuje ceno te surovine za strani zunaj LRK.

(181)

Če se kitajske uvozne cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in carine upoštevajo kot možno referenčno merilo za prihodnjo prodajno ceno industrije Unije po razveljavitvi ukrepov, industrija Unije ne bo več ustvarjala dobička, ampak bo na pragu donosnosti, kar ni vzdržno. Ta scenarij je dejansko konservativen, saj bodo kitajski proizvajalci izvozniki verjetno prodajali na trg Unije po cenah, ki bodo nižje od tega referenčnega merila, ob upoštevanju ravni kitajskih cen, ugotovljenih v drugih tretjih državah. Razlog za to bi imeli, če bi želeli zmanjšati svoje nakopičene zaloge surovin, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79. V tem primeru bo morala industrija Unije še naprej zniževati svoje prodajne cene, zaradi česar se bo običajna dejavnost v kratkem času (v 1 do 2 letih) spremenila v poslovanje z izgubo. Poleg tega je treba opozoriti, da je za izdelek, ki se pregleduje, značilna velika spremenljivost stopnje dobička. Kot je prikazano v preglednici 17, se je dobičkonosnost industrije Unije v samo dveh letih (od leta 2013 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom) zmanjšala za 5,2 odstotne točke.

(182)

Poleg tega bo industrija Unije verjetno prisiljena zmanjšati tudi svoj obseg proizvodnje, saj svojih cen ne bo mogla uskladiti z nizkimi kitajskimi cenami, ne da bi utrpela izgube. Zmanjšanje obsega neposredno vpliva tudi na dejavnost oplemenitenja. Dejansko je industrija volframa kapitalsko intenzivna industrija, ki mora ohranjati določen obseg proizvodnje za ohranitev stalnih stroškov na razumni ravni. Zaradi zvišanja stalnih stroškov po zmanjšanju proizvodnje se ne bodo zvišali samo stroški proizvodnje pri običajni dejavnosti, temveč tudi stroški predelave, kar bo negativno vplivalo tudi na dobičkonosnost sporazumov o poslih oplemenitenja.

(183)

Na primer, po scenariju zmanjšanja obsega proizvodnje za 25 % (3 700 ton oziroma 23 % kitajske proste zmogljivosti) se bodo stroški predelave zvišali za 82 %, dejavnost oplemenitenja pa se bo iz dobičkonosne spremenila v dejavnost, ki bo ustvarjala več kot 30-odstotno izgubo. To je bilo ugotovljeno tudi v prejšnji preiskavi, ko je zmanjšanje obsega proizvodnje za približno 50 % (6 400 ton) v samo enem letu povzročilo padec dobičkonosnost s 7,6 % na – 19,5 %.

(184)

Dejavnosti oplemenitenja so ekonomsko smiselne za stranke industrije Unije (uporabnike) samo, če so pristojbine za predelavo (stroški predelave in marža) skupaj s stroški ostankov (za uporabnika) nižji od uvozne cene volframovega karbida iz LRK. Ko je ta omejitev dosežena, pa uporabniki ne bodo imeli razloga za sklepanje sporazumov o poslih oplemenitenja z industrijo Unije, temveč bodo kupovali volframov karbid v LRK. Možnost ponovnega pogajanja o pristojbinah za predelavo z industrijo Unije se ne zdi uresničljiva, saj se bodo stroški predelave v industriji Unije zvišali, kot je pojasnjeno zgoraj.

(185)

Poleg tega industrija Unije, čeprav je dejavnost oplemenitenja bolj dobičkonosna od običajne dejavnosti, ne more delovati izključno na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Oplemenitenje je primerno samo za dejavnosti recikliranja, zmogljivost industrije Unije za predelavo ostankov v volframov koncentrat pa je premajhna v primerjavi z vsemi potrebami po volframovem koncentratu v proizvodnem postopku. Zato mora industrija Unije potrebe po volframovem koncentratu pokrivati tudi s koncentrati iz primarnih surovin na podlagi običajnih sporazumov. Poleg tega na trgu ni dovolj ostankov, da bi lahko industrija Unije povečala svojo zmogljivost recikliranja.

(186)

Glede na navedeno se bo industrija Unije zaradi znižanja prodajne cene vsaj na raven uvozne cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja v OPP, vključno s carinami, in zmanjšanja obsega spremenila v industrijo, ki bo ustvarjala izgubo.

(187)

Glede na opisana dejstva je Komisija ugotovila, da bo v primeru razveljavitve ukrepov verjetno zelo hitro ponovno prišlo do znatne škode. Zlasti kratkoročno (v 1 do 2 letih) bodo proizvajalci Unije, ki niso vertikalno integrirani, verjetno prisiljeni zapreti svoje podjetje, saj bodo na prostem trgu neposredno izpostavljeni pritisku zniževanja cen s strani dampinškega uvoza iz Kitajske po nizkih cenah. Dve od teh družb nista vključeni v dejavnosti recikliranja, zato ne moreta uporabljati višjih marž na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Poleg tega bodo proizvajalci Unije, ki so vertikalno integrirani, še naprej prodajali volframov karbid povezanim uporabnikom po nižjih cenah, vendar se bodo stroški predelave na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja zvišali zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje. Dolgoročneje (v 4 do 5 letih) bodo tudi proizvajalci Unije, ki so vertikalno integrirani, verjetno prenehali opravljati svojo dejavnost, saj dolgoročno ne bodo mogli konkurirati temu pritisku, ker bodo tudi njihovi povezani uporabniki začeli kupovati volframov karbid na Kitajskem. V primeru uresničitve tega scenarija v Uniji ne bi bilo več proizvodnje te strateške surovine.

5. INTERES UNIJE

(188)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov na uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK na podlagi ugotovitev sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepa v nasprotju z interesom Unije kot celote. Ugotavljanje interesa Unije je temeljilo na oceni vseh vključenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in dobaviteljev. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(189)

Spomniti je treba, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, torej analiza stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno vseh morebitnih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(190)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do ugotovitve, da v tem konkretnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

5.1 Interes industrije Unije

(191)

Ob upoštevanju sklepov glede položaja industrije Unije iz uvodnih izjav 166 do 169 in v skladu s trditvami v zvezi z analizo verjetnosti ponovitve škode, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 170 do 186, je Komisija sklenila, da bi se industrija Unije v primeru izteka protidampinških dajatev verjetno spopadala z resnim poslabšanjem svojega finančnega položaja. Dokazano je, da so ukrepi ključni za ohranitev proizvodnje volframovega karbida v Uniji, saj industrija Unije ne bi mogla kljubovati pritisku velikega obsega dampinškega uvoza volframovega karbida iz LRK, ki bi se prodajal na trgu Unije po cenah, nižjih od ravni cen industrije Unije.

(192)

Šteje se, da bi nadaljevanje ukrepov koristilo industriji Unije, ki bi morala biti nato sposobna še naprej vlagati v novo tehnologijo za svoje proizvodne obrate, zlasti v dejavnosti recikliranja, da bi bila bolj neodvisna od LRK in tako v boljšem položaju za reševanje pomanjkanja primarnih surovin na trgu.

(193)

V primeru razveljavitve ukrepov pa bi to verjetno negativno vplivalo na industrijo Unije. Resno bi ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije, ki bi morala posledično morda ustaviti svojo proizvodnjo, zaradi česar bi se v Uniji zmanjšali razpoložljivi viri dobave in konkurenca. Če bodo proizvajalci Unije ustavili svojo proizvodnjo, bo Unija večinoma odvisna od uvoza iz drugih tretjih držav in predvsem iz LRK, ki ni le največja svetovna proizvajalka volframa, ampak ima v lasti tudi večino svetovnih rezerv surovin.

5.2 Interes uporabnikov

(194)

Na začetku je bil vzpostavljen stik z desetimi znanimi uvozniki/uporabniki. V roku se je javilo sedem uporabnikov in vprašalniki so bili poslani vsem tem uporabnikom. Volframov karbid so kupovali od LRK, drugih tretjih držav (Južne Koreje, Vietnama, Japonske, Izraela in Indije) ter industrije Unije. Ti uporabniki so volframov karbid uporabljali za proizvodnjo cementnega karbida za proizvodnjo orodja iz trdih kovin za različne industrije, kot sta naftna in rudarska industrija.

(195)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo osem uporabnikov (od tega dva povezana). Poročali so o večjem uvozu iz LRK, kot ga je zabeležil Eurostat. Vsi razen enega so uvažali izdelek, ki se pregleduje, samo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Sodelujoči uporabniki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 32 % potrošnje na prostem trgu Unije. Javilo se je še pet uporabnikov, ki so podprli veljavne ukrepe, vendar niso izpolnili vprašalnika. Ti uporabniki so pokrivali približno 8 % celotne potrošnje na prostem trgu.

(196)

Eden od sodelujočih uporabnikov je trdil, da je pri svojem proizvodnem postopku potreboval posebno vrsto izdelka, ki ga industrija Unije ni proizvajala v potrebni kakovosti, in je zahteval oprostitev protidampinške dajatve za to posebno vrsto izdelka. Vendar je vrsta izdelka, ki jo je ta uporabnik uvažal, spadala v obseg izdelka, opisan v uvodnih izjavah 31 in 32. V okviru sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepa ni bilo nobenega razloga za izključitev nekaterih vrst izdelka iz obsega preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(197)

Ostalih sedem sodelujočih uporabnikov je trdilo, da so veljavni protidampinški ukrepi znatno negativno vplivali na njihovo dobičkonosnost.

(198)

Preiskava je pokazala, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejavnost, ki vključuje volframov karbid, za te uporabnike predstavljala od 55 do 100 % njihovih celotnih prihodkov od prodaje. Nekateri uporabniki so bili del skupin družb in so svoje izdelke, proizvedene iz volframovega karbida, prodajali tudi znotraj svoje skupine, medtem ko so bili drugi samostojni subjekti. Te družbe so prodajale orodje iz cementnega karbida neodvisnim strankam na trgu Unije, pa tudi zunaj nje. Za prodajo zunaj trga Unije so uporabniki večinoma kupovali izdelek, ki se pregleduje, iz LRK v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato se za ta uvoz niso plačevale uvozne dajatve.

(199)

Vsi sodelujoči uporabniki so proizvajali veliko različnih izdelkov, ki so vključevali izdelek, ki se pregleduje. Stroški volframovega karbida pri celotnih proizvodnih stroških so se med posameznimi uporabniki močno razlikovali in so znašali od 6 do 50 %, odvisno od vrste končnih izdelkov. Nekateri izdelki, ki jih proizvajajo sodelujoči uporabniki, vključujejo znatno dodano vrednost in strokovno znanje, zato lahko ti uporabniki zaračunavajo visoke marže, medtem ko so drugi izdelki, ki vključujejo manj dodane vrednosti, manj dobičkonosni. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je večina sodelujočih uporabnikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarjala do več kot 15-odstotni dobiček. Preiskava je tudi pokazala, da so na dobičkonosnost teh uporabnikov vplivali tudi drugi dejavniki, ki niso veljavni protidampinški ukrepi, kot je majhno povpraševanje na trgih, kjer delujejo (vrtanje naftnih vrtin in rudarstvo).

(200)

Pri dodatnih petih uporabnikih iz uvodne izjave 194, ki so se javili in podprli nadaljevanje veljavnih protidampinških ukrepov, je šlo za stranke industrije Unije. Ti uporabniki so trdili, da čeprav bi znižanje cen volframa kratkoročno koristilo uporabnikom, bi se kitajske cene srednje- in dolgoročno verjetno spet zvišale, če ne bi bilo konkurence z industrijo Unije. Poleg tega so trdili, da bi razveljavitev protidampinških ukrepov negativno vplivala tudi na dejavnosti recikliranja v Uniji, saj ta zaradi uvoza velikih količin volframovega karbida iz Kitajske po nizkih cenah ne bi bila dobičkonosna. Ti uporabniki so tudi izrazili svoj interes za več virov dobave, vključno z industrijo Unije.

(201)

Ugotovitve preiskave kažejo, da so lahko uporabniki še naprej kupovali volframov karbid iz več virov. To je vključevalo uvoz volframovega karbida iz LRK v znatnih količinah, brez plačila dajatev v okviru režima postopka aktivnega oplemenitenja. Večina tega uvoza je bila dobičkonosna. Čeprav je razumno pričakovati, da bodo imeli nekateri uporabniki vsaj kratkoročne koristi od razpoložljivosti cenejšega uvoza iz LRK, pa ukrepi resneje ne vplivajo negativno nanje, kar potrjuje, da ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov ne vpliva resneje na uporabnike. Poleg tega je več uporabnikov celo podprlo nadaljevanje ukrepov.

(202)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba oceno vpliva ukrepov na uporabnike izvesti za celotno obdobje, v katerem so veljali ukrepi, v skladu z zadevo o uvozu fero-silicija (15), pri čemer so trdili, da se uporabniki srečujejo z dolgoročnimi kumulativnimi negativnimi učinki, ki so nesorazmerni s kakršno koli morebitno ali dejansko koristjo za proizvajalce Unije.

(203)

V zvezi s tem je treba opomniti, da čeprav ukrepi veljajo od leta 1990, uporabnikom uspeva, da absorbirajo svoje zvišanje stroškov in so še vedno dobičkonosni. Poleg tega je Komisija v okviru prvotne preiskave in vsakega pregleda zaradi izteka ukrepa, izvedenega v zvezi z njo, ocenila vpliv protidampinških ukrepov na uporabnike. V vseh primerih je ugotovila, da ohranitev protidampinških ukrepov verjetno ne bi resneje vplivala na uporabnike v Uniji. Poleg tega je sedanja ocena potrdila to ugotovitev na podlagi dejanskega vpliva ukrepov. Zato je bila trditev zavrnjena.

(204)

Po razkritju se je javilo več uporabnikov izdelka, ki se pregleduje, med katerimi so bili trije povezani z enim od sodelujočih uporabnikov, ki je predložil izpolnjen vprašalnik. Vendar ima eden od njih sedež v Braziliji, zato se ne šteje za zainteresirano stran v tej preiskavi. Te družbe so nasprotovale ohranitvi veljavnih protidampinških ukrepov.

(205)

Poleg tega je po razkritju več uporabnikov trdilo, da je njihova sposobnost absorbiranja stroškov ukrepov in ohranjanja dobičkonosnosti dosegla zgornjo mejo. Trdilo se je tudi, da so ti uporabniki dokazali, da ni morebitnih tehnoloških izboljšav izdelka in da nadaljnje kritje dodatnih stroškov ni več izvedljivo.

(206)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 198, so sodelujoči uporabniki proizvajali veliko različnih izdelkov, vključno z izdelkom, ki se pregleduje, stroški volframovega karbida pri skupnih proizvodnih stroških pa so se med posameznimi uporabniki močno razlikovali in so znašali od 6 do 50 %, odvisno od vrste končnih izdelkov. Čeprav ni izključeno, da se dobičkonosnost na posamezen izdelek razlikuje, je večina sodelujočih uporabnikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarjala do več kot 15-odstotni dobiček. Trditev se zato zavrne.

(207)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da kar zadeva vpliv na uporabnike, nič ne kaže na to, da bi ukrepi znatno negativno vplivali na njihovo dejavnost.

5.3 Interes dobaviteljev

(208)

Javilo se je deset družb na nabavnem trgu, ki so izrazile svojo podporo nadaljevanju ukrepov. Štiri med njimi so bile rudarske družbe in proizvajalci volframovega koncentrata, ki so oskrbovali industrijo Unije.

(209)

Ostalih šest družb so predstavljali dobavitelji materialov za recikliranje za industrijo Unije. Trdili so, da bo zaprtje industrije Unije znatno negativno vplivalo na njihovo dejavnost, saj bodo izgubili svoje stranke. Poudarili so tudi pomen recikliranja ostankov v Uniji, pri čemer so trdili, da ima odpadni material večjo vsebnost volframa kot koncentrat volframove rude, zaradi česar so ostanki volframa dragocena surovina, ki lahko zniža stroške surovin za uporabnike.

(210)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu dobaviteljev.

5.4 Volfram kot nujno potrebna surovina

(211)

Od leta 2011 je volfram razvrščen kot nujno potrebna surovina (16) v Evropski uniji.

(212)

Zato je v interesu Unije, da se proizvodnja volframa ohrani v Uniji, da se spodbuja recikliranje za zmanjšanje potrošnje primarnih surovin in da se zmanjša njena odvisnost od uvoza.

5.5 Konkurenca v Uniji

(213)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da so protidampinški ukrepi znižali raven konkurence v Uniji, saj se je zmanjšala izbira dobaviteljev. Trdile so, da so imeli vsi proizvajalci Unije podobne ravni cen, ki niso bile konkurenčne.

(214)

Na trgu je šest proizvajalcev Unije, ki uporabljajo različne proizvodne postopke in različne surovine. Kot je navedeno v uvodni izjavi 33, nekateri proizvajalci Unije uporabljajo samo primarne surovine, drugi pa primarne surovine in ostanke. Pri postopku proizvodnje iz primarnih surovin se lahko proizvodnja začne iz koncentrata, APT ali volframovega oksida. Ti elementi vplivajo na stroške proizvodnje. Zato na pristojbino, ki jo industrija Unije zaračunava svojim strankam poleg cene za ATP, vplivajo njeni proizvodni stroški. Šest proizvajalcev Unije je medsebojno neodvisnih in medsebojno konkurirajo na trgu Unije. Poleg tega je preiskava pokazala, da za dobavo na trg Unije obstajajo še drugi viri, kot so ZDA, Vietnam, Južna Koreja in Izrael. Trditev se zato zavrne.

5.6 Slabši konkurenčni položaj proizvajalcev, ki so nižje v prodajni verigi

(215)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da so uporabniki v Uniji zaradi veljavnih ukrepov v slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi z njihovimi konkurenti v drugih tretjih državah, saj ukrepi dajejo prednost uporabnikom zunaj Unije na račun uporabnikov Unije. Poleg tega so trdile, da so nadaljnji uporabniki iz tretjih držav zaradi koristi, ki jih imajo zaradi nižje stroškovne osnove, bolj dobičkonosni od svojih konkurentov v Uniji. Trdile so tudi, da je nanje negativno vplivalo dejstvo, da je LRK maja 2015 odpravila 5-odstotno izvozno dajatev na volframov karbid in omejitve za izdelke, ki so višje v prodajni verigi (izvozne kvote za ATP). Poleg tega so trdile, da bodo morali uporabniki v primeru podaljšanja ukrepov preseliti proizvodne obrate iz Unije, da ne bi izgubili svojih strank.

(216)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 198, je preiskava pokazala, da je bila večina sodelujočih uporabnikov v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dobičkonosna in da na njihovo dobičkonosnost niso vplivali veljavni protidampinški ukrepi, ampak drugi dejavniki, kot je majhno povpraševanje na trgih, kjer delujejo (vrtanje naftnih vrtin in rudarstvo). Trditev, da uporabniki v drugih tretjih državah domnevno ustvarjajo večji dobiček kot uporabniki v Uniji, ni pomembna za oceno interesa Unije. Nadalje, te strani niso mogle pojasniti, kako je odprava izvozne dajatve in omejitev za izdelke, ki so višje v prodajni verigi, s strani LRK negativno vplivala na uporabnike, poleg tega pa ta trditev ni bila podprta z dokazi. Trditev v zvezi s preselitvijo nekaterih uporabnikov je bila neutemeljena, saj je dobičkonosnost teh uporabnikov odvisna od vrste izdelkov, ki se proizvajajo, hkrati pa tudi od drugih dejavnikov, kot je zmanjšanje povpraševanja po teh izdelkih. Vsekakor ni nobenih dokazov, da bi razveljavitev ukrepov preprečila preselitev uporabnikov. Zato se trditve iz uvodne izjave 214 zavrnejo.

5.7 Vertikalna integracija

(217)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je večina proizvajalcev volframovega karbida v Uniji vertikalno integrirana, zato lahko njihovi povezani proizvajalci orodja kupujejo surovine po nižjih cenah kot neintegrirani uporabniki, kar povzroča neenake negativne učinke med uporabniki.

(218)

Preiskava je pokazala, da so bili med šestimi proizvajalci volframovega karbida v Uniji za prosti trg vertikalno integrirani trije. Proizvajalci Unije so prodajali izdelek, ki se pregleduje, svojim povezanim družbam po tržnih cenah, zato te niso imele nobene cenovne prednosti pri nabavi surovin v primerjavi z neintegriranimi uporabniki. Trditev se zato zavrne.

(219)

Po razkritju je več uporabnikov trdilo, da tudi vertikalno integrirani dobavitelji konkurirajo uporabnikom in ovirajo pošteno konkurenco, saj lahko prekinejo dobavo izdelka, ki se pregleduje, uporabnikom.

(220)

S preiskavo niso bili razkriti nobeni znaki, da bo industrija Unije prenehala prodajati izdelek, ki se pregleduje, nepovezanim uporabnikom. Nasprotno, v obravnavanem obdobju se je prodaja vertikalno integriranih proizvajalcev Unije nepovezanim uporabnikov povečala za 16 %. Zato je bila trditev zavrnjena.

5.8 Pomanjkanje naložb in zastarela tehnologija

(221)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da industrija Unije zaradi veljavnih protidampinških ukrepov ni imela spodbude za naložbe v nove tehnologije. Te strani so trdile, da industrija Unije deluje s staro in zastarelo tehnologijo.

(222)

Vendar je preiskava pokazala, kot je navedeno v uvodni izjavi 164, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju izvedla znatne naložbe, da bi bolje izkoristila surovine ter s tem znižala stroške proizvodnje, izboljšala učinkovitost, povečala prožnost pri mešanju trdih in mehkih ostankov ter povečala skladnost z okoljskimi predpisi. Trditev se zato zavrne.

5.9 Surovine

(223)

Več uporabnikov je trdilo, da je bil položaj industrije Unije odvisen od njenega dostopa do surovin, njihove razpoložljivosti in oblikovanja cen. Protidampinški ukrepi ne bi smeli biti nadomestilo za morebitni slabši položaj pri nabavi surovin.

(224)

Protidampinški ukrepi so bili uvedeni na podlagi ugotovitve dampinga s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kar je povzročilo znatno škodo za industrijo Unije. Zato je bila trditev, da so protidampinški ukrepi nadomestilo za slabši položaj pri nabavi surovin, zavrnjena.

(225)

Novi carinski zakonik Unije

(226)

Več uporabnikov je trdilo, da so bile s členom 169(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (17) uvedene spremembe carinskih predpisov Unije, v skladu s katerimi postopek aktivnega oplemenitenja ne bo več dovoljen za blago, za katero veljajo protidampinški ukrepi, ali vsaj ne bo več ekonomsko upravičen. Zato se bodo stroški proizvodnje zvišali.

(227)

Trditev je bila dejansko napačna, saj člen 169(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 ne prepoveduje uporabe postopka aktivnega oplemenitenja v primeru protidampinških dajatev, ampak se nanaša na uporabo enakovrednega blaga. Tako bo za blago, uvoženo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, protidampinška dajatev veljala samo, če je nadalje predelano blago pozneje dano v prosti promet v Uniji. Če se predelano blago ponovno izvozi, kot je trenutno pravilo, zanj ne veljajo protidampinške dajatve. Poleg tega zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov, da postopek aktivnega oplemenitenja ne bo več ekonomsko upravičen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(228)

Po razkritju je več uporabnikov trdilo, da bodo spremembe carinskega zakonika Unije omejile uporabo postopka aktivnega oplemenitenja zaradi obsežnejše dokumentacije in visokega tveganja neizpolnjevanja obveznosti, zaradi česar se bodo stroški surovin zvišali za do 15 %.

(229)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so spremembe carinskega zakonika Unije namenjene izboljšanju sledljivosti blaga, za katero veljajo protidampinški ukrepi in ki se uvaža v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Zato ni izključeno, da bo to povzročilo zvišanje upravnih stroškov družb. Vendar uporabniki niso predložili nobenih dokazov ali pojasnil o tem, kako je bilo izračunano 15-odstotno zvišanje. Zato je bila trditev zaradi svoje hipotetične narave zavrnjena.

5.10 Trajanje ukrepov

(230)

Zainteresirane strani so trdile, da protidampinški ukrepi za izdelek, ki se pregleduje, veljajo od leta 1990, zato se ne bi smeli več podaljšati.

(231)

Pod pogoji iz člena 11(2) osnovne uredbe je treba, če se ugotovi nadaljevanje ali ponovitev škodljivega dampinga in če ukrepi niso v nasprotju z interesom Unije kot celote, take ukrepe ohraniti. V sedanji preiskavi so bili izpolnjeni vsi pogoji. Prav tako zadevne strani niso navedle nobenega posebnega razloga v smislu splošnega interesa Unije, ki bi nasprotoval ukrepom. Komisija zato nima druge možnosti, kot da uvede protidampinške ukrepe. Ta trditev se zato zavrne.

5.11 Sklep o interesu Unije

(232)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da kar zadeva interes Unije, ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi dokončnih protidampinških ukrepov zoper uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK.

6. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

6.1 Ukrepi

(233)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se ohranijo veljavni protidampinški ukrepi. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko po tem razkritju predložile pripombe. Vloge in pripombe so bile ustrezno upoštevane, kadar je bilo to upravičeno.

(234)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 65, je več uporabnikov po razkritju trdilo, da je treba pri izračunu stopnje dampinga upoštevati razlike v kakovosti za uporabe, stroške proizvodnje in prodajo.

(235)

Ta trditev je neutemeljena. Spomniti je treba, da je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, katerega namen je oceniti, ali bi bilo treba veljavne protidampinške ukrepe ohraniti ali razveljaviti. V okviru te preiskave ni izračunana nobena nova stopnja škode.

(236)

Poleg tega je po razkritju več uporabnikov zahtevalo, naj ukrepi prenehajo veljati po izteku dovoljenj za aktivno oplemenitenje, tj. čez dve leti.

(237)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da preiskava ni razkrila nobenih izrednih okoliščin, ki bi upravičile podaljšanje ukrepov za obdobje, krajše od pet let, v skladu z veljavnimi pravili iz osnovne uredbe.

(238)

Iz navedenega sledi, da je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK. Opozoriti je treba, da te ukrepe sestavljajo dajatve ad valorem.

(239)

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu, trenutno uvrščenih pod oznaki KN 2849 90 30 in ex 3824 30 00 (18) (oznaka TARIC 3824300010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Stopnja veljavne dajatve za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelke, opisane v odstavku 1, znaša 33 %.

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo ustrezne veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. junija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2737/90 z dne 24. septembra 1990 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in dokončnem pobiranju začasne dajatve (UL L 264, 27.9.1990, str. 7).

(3) Sklep Komisije 90/480/EGS z dne 24. septembra 1990 o sprejetju zavez nekaterih izvoznikov, povezanih s protidampinškim postopkom v zvezi z uvozom volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, in o zaključku preiskave v zvezi z zadevnimi izvozniki (UL L 264, 27.9.1990, str. 59).

(4) Uredba Sveta (ES) št. 610/95 z dne 20. marca 1995 o spremembi uredb (EGS) št. 2735/90, (EGS) št. 2736/90 in (EGS) št. 2737/90 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovih rud in koncentratov, volframovega oksida, volframove kisline, volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter dokončnem pobiranju zneskov, zavarovanih z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z Uredbo Komisije (ES) št. 2286/94 (UL L 64, 22.3.1995, str. 1).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 771/98 z dne 7. aprila 1998 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 111, 9.4.1998, str. 1).

(6) Uredba Sveta (ES) št. 2268/2004 z dne 22. decembra 2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 395, 31.12.2004, str. 56).

(7) Uredba Sveta (ES) št. 1275/2005 z dne 26. julija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 2268/2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 202, 3.8.2005, str. 1).

(8) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51). Ta uredba je bila kodificirana z osnovno uredbo.

(9) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 287/2011 z dne 21. marca 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida, volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 78, 24.3.2011, str. 1).

(10) Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 212, 27.6.2015, str. 8).

(11) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 108, 23.3.2016, str. 6).

(12) Za volframov karbid, ki se uvaža v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, se ne plačujejo carina in protidampinške dajatve, uporablja pa se v postopku proizvodnje orodja, ki se izvaža v države zunaj EU.

(13) Metal Bulletin: (1) https://www.metalbulletin.com/Article/3646910/2017-PREVIEW-Chinese-tungsten-prices-will-continue-journey-of-recovery-as-market-reaches-consensus-on.html in (2) https://www.metalbulletin.com/Article/3596231/Chinas-SRB-tungsten-concentrate-stockpiling-boosts-domestic-export-prices.html.

(14) https://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tungsten/mcs-2015-tungs.pdf

(15) Odločba Komisije 2001/230/ES z dne 21. februarja 2001 o zaključku protidampinškega postopka glede uvoza fero-silicija iz Brazilije, Ljudske republike Kitajske, Kazahstana, Rusije, Ukrajine in Venezuele (UL L 84, 23.3.2001, str. 36).

(16) COM(2011) 25 final z dne 2. februarja 2011 in COM(2014) 297 final z dne 26. maja 2014.

(17) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(18) Delci so neenakomerni in niso pretočni, v nasprotju z delci, pripravljenimi za stiskanje, ki so sferične ali zrnaste oblike, homogeni in pretočni. Pomanjkanje pretočnosti se lahko izmeri in ugotovi z uporabo merilnega valja, na primer z merilnikom pretoka HALL, v skladu s standardom ISO 4490.

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/84

IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2017/943

z dne 18. maja 2017

o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil na Malti, Cipru in v Estoniji ter nadomestitvi sklepov 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (1), ter zlasti člena 33 Sklepa,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ se osebni podatki iz navedenega sklepa ne smejo pošiljati, dokler se v nacionalni zakonodaji ozemelj držav članic, ki so vključene v takšno pošiljanje, ne začnejo izvajati splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 navedenega sklepa.

(2)	Člen 20 Sklepa Sveta 2008/616/PNZ (3) določa, da se preverjanje, ali je pogoj iz uvodne izjave 1 v zvezi z avtomatizirano izmenjavo podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/615/PNZ izpolnjen ali ne, opravi na podlagi poročila o oceni, ki je oprto na vprašalnik, evalvacijski obisk in preskus.

(3)	Celovita poročila o oceni, v katerih so povzeti rezultati vprašalnika, evalvacijskega obiska in preskusa glede izmenjave podatkov iz registrov vozil na Malti, Cipru in v Estoniji, so bila predložena Svetu.

(4)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2014/731/EU (4), v katerem je ugotovil, da Malta v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 9. oktobra 2014, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(5)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2014/743/EU (5), v katerem je ugotovil, da Ciper v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičen prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 21. oktobra 2014, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(6)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2014/744/EU (6), v katerem je ugotovil, da Estonija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 21. oktobra 2014, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(7)

Ta sklep nadomešča sklepe 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU, ki jih je Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) razveljavilo s sodbo z dne 22. septembra 2016 v združenih zadevah C-14/15 in C-116/15. V navedeni sodbi je Sodišče učinke sklepov 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU ohranilo do začetka veljavnosti novih aktov, ki jih bodo nadomestili. Zato sklepi 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU prenehajo učinkovati z dnem začetka veljavnosti tega sklepa.

(8)

Da bi zagotovili neprekinjeno prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu s členom 12 Sklepa 2008/615/PNZ, začetek veljavnosti tega sklepa ne bi smel posegati v veljavnost avtomatizirane izmenjave podatkov, ki so jo države članice izvajale na podlagi sklepov 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU. Države članice, ki so pridobile osebne podatke v skladu s sklepi 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU, bi morale biti še naprej upravičene do nadaljnje obdelave teh podatkov na nacionalni ravni ali med državami članicami za namene iz člena 26 Sklepa 2008/615/PNZ.

(9)

S členom 33 Sklepa 2008/615/PNZ so Svetu podeljena izvedbena pooblastila za sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje navedenega sklepa, zlasti kar zadeva prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu z navedenim sklepom. Ker so bili izpolnjeni pogoji za začetek izvrševanja takšnih izvedbenih pooblastil, temu namenjen postopek pa je bil izveden, bi bilo treba za Malto, Ciper in Estonijo sprejeti izvedbeni sklep o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil, ki bo nadomestil razveljavljene sklepe 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU ter tem državam članicam omogočil nadaljnje prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu s členom 12 Sklepa 2008/615/PNZ.

(10)	Sklep 2008/615/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2008/615/PNZ.

(11)	Sklep 2008/615/PNZ je za Združeno kraljestvo in Irsko zavezujoč, zato sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2008/615/PNZ –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene avtomatiziranega iskanja podatkov iz registrov vozil so Malta, Ciper in Estonija še naprej upravičeni, da prejemajo in pošiljajo osebne podatke na podlagi člena 12 Sklepa 2008/615/PNZ.

Člen 2

1. Sklepi 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU prenehajo učinkovati z dnem začetka veljavnosti tega sklepa, kar ne posega v veljavnost avtomatizirane izmenjave podatkov, ki so jo države članice izvajale na podlagi navedenih sklepov.

2. Države članice, ki so pridobile osebne podatke v skladu s sklepi iz odstavka 1, so še naprej upravičene do nadaljnje obdelave teh podatkov na nacionalni ravni ali med državami članicami za namene iz člena 26 Sklepa 2008/615/PNZ.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta sklep se uporablja v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 18. maja 2017

Za Svet

Predsednik

C. ABELA

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

(2) Mnenje z dne 5. aprila 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(4) Sklep Sveta 2014/731/EU z dne 9. oktobra 2014 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Malti (UL L 302, 22.10.2014, str. 56).

(5) Sklep Sveta 2014/743/EU z dne 21. oktobra 2014 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Cipru (UL L 308, 29.10.2014, str. 100).

(6) Sklep Sveta 2014/744/EU z dne 21. oktobra 2014 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil v Estoniji (UL L 308, 29.10.2014, str. 102).

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/87

IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2017/944

z dne 18. maja 2017

o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov v Latviji in nadomestitvi Sklepa 2014/911/EU

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ se osebni podatki iz navedenega sklepa ne smejo pošiljati, dokler se v nacionalni zakonodaji ozemelj držav članic, ki so vključene v takšno pošiljanje, ne začnejo izvajati splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 navedenega sklepa.

(2)	Člen 20 Sklepa Sveta 2008/616/PNZ (3) določa, da se preverjanje, ali je pogoj iz uvodne izjave 1 v zvezi z avtomatizirano izmenjavo podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/615/PNZ izpolnjen ali ne, opravi na podlagi poročila o oceni, ki je oprto na vprašalnik, evalvacijski obisk in preskus.

(3)	Celovito poročilo o oceni, v katerem so povzeti rezultati vprašalnika, evalvacijskega obiska in preskusa izmenjave daktiloskopskih podatkov v Latviji, je bilo predloženo Svetu.

(4)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2014/911/EU (4), v katerem je ugotovil, da Latvija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je od 4. decembra 2014 upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(5)

Ta sklep nadomešča Sklep 2014/911/EU, ki ga je Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) razveljavilo s sodbo z dne 22. septembra 2016 v združenih zadevah C-14/15 in C-116/15. V tej sodbi je Sodišče odločilo, da se učinki Sklepa 2014/911/EU ohranijo do začetka veljavnosti novega akta, s katerim bo nadomeščen navedeni sklep. Zato Sklep 2014/911/EU preneha učinkovati z dnem začetka veljavnosti tega sklepa.

(6)

Da bi zagotovili neprekinjeno prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu s členom 9 Sklepa 2008/615/PNZ, začetek veljavnosti tega sklepa ne bi smel posegati v veljavnost avtomatizirane izmenjave podatkov, ki so jo države članice izvajale na podlagi Sklepa 2014/911/EU. Države članice, ki so pridobile osebne podatke v skladu s Sklepom 2014/911/EU, bi morale biti še naprej upravičene do nadaljnje obdelave teh podatkov na nacionalni ravni ali med državami članicami za namene iz člena 26 Sklepa 2008/615/PNZ.

(7)

S členom 33 Sklepa 2008/615/PNZ so Svetu podeljena izvedbena pooblastila za sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje navedenega sklepa, zlasti kar zadeva prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu z navedenim sklepom. Ker so bili izpolnjeni pogoji za začetek izvrševanja takšnih izvedbenih pooblastil, temu namenjen postopek pa je bil izveden, bi bilo treba za Latvijo sprejeti izvedbeni sklep o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov, ki bo nadomestil razveljavljeni Sklep 2014/911/EU ter tej državi članici omogočil nadaljnje prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu s členom 9 Sklepa 2008/615/PNZ.

(8)	Sklep 2008/615/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2008/615/PNZ.

(9)	Sklep 2008/615/PNZ je za Združeno kraljestvo in Irsko zavezujoč, zato sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2008/615/PNZ –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene avtomatiziranega iskanja daktiloskopskih podatkov je Latvija še naprej upravičena, da prejema in pošilja osebne podatke na podlagi člena 9 Sklepa 2008/615/PNZ.

Člen 2

1. Sklep 2014/911/EU preneha učinkovati z dnem začetka veljavnosti tega sklepa, kar ne posega v veljavnost avtomatizirane izmenjave podatkov, ki so jo države članice izvajale na podlagi navedenega sklepa.

2. Države članice, ki so pridobile osebne podatke v skladu s Sklepom 2014/911/EU, so še naprej upravičene do nadaljnje obdelave teh podatkov na nacionalni ravni ali med državami članicami za namene iz člena 26 Sklepa 2008/615/PNZ.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta sklep se uporablja v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 18. maja 2017

Za Svet

Predsednik

C. ABELA

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

(2) Mnenje z dne 5. aprila 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Sklep Sveta 2014/911/EU z dne 4. decembra 2014 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Latviji (UL L 360, 17.12.2014, str. 28).

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/89

IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2017/945

z dne 18. maja 2017

o avtomatizirani izmenjavi podatkov o DNK na Slovaškem, Portugalskem, v Latviji, Litvi, na Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, Cipru, Poljskem, Švedskem, Malti in v Belgiji ter nadomestitvi sklepov 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ se osebni podatki iz navedenega sklepa ne smejo pošiljati, dokler se v nacionalni zakonodaji ozemelj držav članic, ki so vključene v takšno pošiljanje, ne začnejo izvajati splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 navedenega sklepa.

(2)	Člen 20 Sklepa Sveta 2008/616/PNZ (3) določa, da se preverjanje, ali je pogoj iz uvodne izjave 1 v zvezi z avtomatizirano izmenjavo podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/615/PNZ izpolnjen ali ne, opravi na podlagi poročila o oceni, ki je oprto na vprašalnik, evalvacijski obisk in preskus.

(3)	Celovita poročila o oceni, v katerih so povzeti rezultati vprašalnika, evalvacijskega obiska in preskusa izmenjave podatkov o DNK na Slovaškem, Portugalskem, v Latviji, Litvi, na Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, Cipru, Poljskem, Švedskem, Malti in v Belgiji, so bila predložena Svetu.

(4)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2010/689/EU (4), v katerem je ugotovil, da Slovaška v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 8. novembra 2010, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(5)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2011/472/EU (5), v katerem je ugotovil, da Portugalska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 19. julija 2011, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(6)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2011/715/EU (6), v katerem je ugotovil, da Latvija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 27. oktobra 2011, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(7)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2011/887/EU (7), v katerem je ugotovil, da Litva v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je od 13. decembra 2011 upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 13. decembra 2011, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(8)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/58/EU (8), v katerem je ugotovil, da Češka republika v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 23. januarja 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(9)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/299/EU (9), v katerem je ugotovil, da Estonija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 7. junija 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(10)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/445/EU (10), v katerem je ugotovil, da Madžarska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 24. julija 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(11)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/673/EU (11), v katerem je ugotovil, da Ciper v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičen prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 25. oktobra 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(12)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2013/3/EU (12), v katerem je ugotovil, da Poljska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 20. decembra 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(13)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2013/148/EU (13), v katerem je ugotovil, da Švedska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 21. marca 2013, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(14)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2013/152/EU (14), v katerem je ugotovil, da Malta v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 21. marca 2013, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(15)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2014/410/EU (15), v katerem je ugotovil, da Belgija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 navedenega sklepa, in sicer od 24. junija 2014, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(16)

Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 22. septembra 2016 v združenih zadevah C-14/15 in C-116/15 navedlo, da je v členu 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ nezakonito določena zahteva po soglasnem odločanju pri sprejemanju ukrepov, potrebnih za izvajanje navedenega sklepa. Sklepi 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU so bili sprejeti na podlagi člena 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ, zato vsebujejo postopkovno napako.

(17)

Zaradi zagotavljanja pravne varnosti prejemanja in pošiljanja osebnih podatkov v skladu s Sklepom 2008/615/PNZ za države članice, ki jih zadevajo sklepi 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU, bi bilo treba navedene sklepe nadomestiti s tem sklepom.

(18)

Da bi zagotovili neprekinjeno prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu s členoma 3 in 4 Sklepa 2008/615/PNZ, sklepi 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU prenehajo učinkovati z dnem začetka veljavnosti tega sklepa.

(19)

Iz istega razloga začetek veljavnosti tega sklepa ne bi smel posegati v veljavnost avtomatizirane izmenjave podatkov, ki jo države članice izvajajo na podlagi sklepov 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU.

(20)

Poleg tega bi morale biti države članice, ki so pridobile osebne podatke v skladu s sklepi 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU, še naprej upravičene do nadaljnje obdelave teh podatkov na nacionalni ravni ali med državami članicami za namene iz člena 26 Sklepa 2008/615/PNZ.

(21)

S členom 33 Sklepa 2008/615/PNZ so Svetu podeljena izvedbena pooblastila za sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje navedenega sklepa, zlasti kar zadeva prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu z navedenim sklepom. Ker so bili izpolnjeni pogoji za začetek izvrševanja takšnih izvedbenih pooblastil, temu namenjen postopek pa je bil izveden, bi bilo treba za Slovaško, Portugalsko, Latvijo, Litvo, Češko republiko, Estonijo, Madžarsko, Ciper, Poljsko, Švedsko, Malto in Belgijo sprejeti izvedbeni sklep o avtomatizirani izmenjavi podatkov o DNK, ki bo tem državam članicam omogočil nadaljnje prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu s členoma 3 in 4 Sklepa 2008/615/PNZ.

(22)	Sklep 2008/615/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2008/615/PNZ.

(23)	Sklep 2008/615/PNZ je za Združeno kraljestvo in Irsko zavezujoč, zato sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2008/615/PNZ –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene avtomatiziranega iskanja in primerjave podatkov o DNK so Slovaška, Portugalska, Latvija, Litva, Češka, Estonija, Madžarska, Ciper, Poljska, Švedska, Malta in Belgija še naprej upravičeni, da prejemajo in pošiljajo osebne podatke na podlagi členov 3 in 4 Sklepa 2008/615/PNZ.

Člen 2

1. Sklepi 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU prenehajo učinkovati z dnem začetka veljavnosti tega sklepa, kar ne posega v veljavnost avtomatizirane izmenjave podatkov, ki so jo države članice izvajale na podlagi navedenih sklepov.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta sklep se uporablja v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 18. maja 2017

Za Svet

Predsednik

C. ABELA

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

(2) Mnenje z dne 5. aprila 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Sklep Sveta 2010/689/EU z dne 8. novembra 2010 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Slovaškem (UL L 294, 12.11.2010, str. 14).

(5) Sklep Sveta 2011/472/EU z dne 19. julija 2011 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Portugalskem (UL L 195, 27.7.2011, str. 71).

(6) Sklep Sveta 2011/715/EU z dne 27. oktobra 2011 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK v Latviji (UL L 285, 1.11.2011, str. 24).

(7) Sklep Sveta 2011/887/EU z dne 13. decembra 2011 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK v Litvi (UL L 344, 28.12.2011, str. 36).

(8) Sklep Sveta 2012/58/EU z dne 23. januarja 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Češkem (UL L 30, 2.2.2012, str. 15).

(9) Sklep Sveta 2012/299/EU z dne 7. junija 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK v Estoniji (UL L 151, 12.6.2012, str. 31).

(10) Sklep Sveta 2012/445/EU z dne 24. julija 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Madžarskem (UL L 202, 28.7.2012, str. 22).

(11) Sklep Sveta 2012/673/EU z dne 25. oktobra 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Cipru (UL L 302, 31.10.2012, str. 12).

(12) Sklep Sveta 2013/3/EU z dne 20. decembra 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Poljskem (UL L 3, 8.1.2013, str. 5).

(13) Sklep Sveta 2013/148/EU z dne 21. marca 2013 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Švedskem (UL L 84, 23.3.2013, str. 26).

(14) Sklep Sveta 2013/152/EU z dne 21. marca 2013 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Malti (UL L 86, 26.3.2013, str. 20).

(15) Sklep Sveta 2014/410/EU z dne 24. junija 2014 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK v Belgiji (UL L 190, 28.6.2014, str. 80).

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/93

IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2017/946

z dne 18. maja 2017

o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov na Slovaškem, v Bolgariji, Franciji, Češki republiki, Litvi, na Nizozemskem, Madžarskem, Cipru, v Estoniji, na Malti, v Romuniji in na Finskem ter nadomestitvi sklepov 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ se osebni podatki iz navedenega sklepa ne smejo pošiljati, dokler se v nacionalni zakonodaji ozemelj držav članic, ki so vključene v takšno pošiljanje, ne začnejo izvajati splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 navedenega sklepa.

(2)	Člen 20 Sklepa Sveta 2008/616/PNZ (3) določa, da se preverjanje, ali je pogoj iz uvodne izjave 1 v zvezi z avtomatizirano izmenjavo podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/615/PNZ izpolnjen ali ne, opravi na podlagi poročila o oceni, ki je oprto na vprašalnik, evalvacijski obisk in preskus.

(3)

Celovita poročila o oceni, v katerih so povzeti rezultati vprašalnika, evalvacijskega obiska in preskusa izmenjave daktiloskopskih podatkov na Slovaškem, v Bolgariji, Franciji, Češki republiki, Litvi, na Nizozemskem, Madžarskem, Cipru, v Estoniji, na Malti, v Romuniji in na Finskem, so bila predložena Svetu.

(4)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2010/682/EU (4), v katerem je ugotovil, da Slovaška v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od 8. novembra 2010, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(5)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2010/758/EU (5), v katerem je ugotovil, da Bolgarija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od 2. decembra 2010, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(6)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2011/355/EU (6), v katerem je ugotovil, da Francija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od 9. junija 2011, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(7)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2011/434/EU (7), v katerem je ugotovil, da Češka republika v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer je od 19. julija 2011, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(8)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2011/888/EU (8), v katerem je ugotovil, da Litva v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od 13. decembra 2011, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(9)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/46/EU (9), v katerem je ugotovil, da Nizozemska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od 23. januarja 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(10)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/446/EU (10), v katerem je ugotovil, da Madžarska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od 24. julija 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(11)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/672/EU (11), v katerem je ugotovil, da Ciper v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičen prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od 25. oktobra 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(12)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/710/EU (12), v katerem je ugotovil, da Estonija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, od 13. novembra 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(13)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2013/153/EU (13), v katerem je ugotovil, da Malta v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od 21. marca 2013, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(14)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2013/229/EU (14), v katerem je ugotovil, da Romunija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od 14. maja 2013, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(15)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2013/792/EU (15), v katerem je ugotovil, da Finska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od 16. decembra 2013, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(16)

Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 22. septembra 2016 v združenih zadevah C-14/15 in C-116/15 navedlo, da je v členu 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ nezakonito določena zahteva po soglasnem odločanju pri sprejemanju ukrepov, potrebnih za izvajanje navedenega sklepa. Sklepi 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU so bili sprejeti na podlagi člena 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ, zato vsebujejo postopkovno napako.

(17)

Zaradi zagotavljanja pravne varnosti prejemanja in pošiljanja osebnih podatkov v skladu s Sklepom 2008/615/PNZ za države članice, ki jih zadevajo sklepi 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU, bi bilo treba navedene sklepe nadomestiti s tem sklepom.

(18)

Da bi zagotovili neprekinjeno prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu s členom 9 Sklepa 2008/615/PNZ, sklepi 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU prenehajo učinkovati z dnem začetka veljavnosti tega sklepa.

(19)

Iz istega razloga začetek veljavnosti tega sklepa ne bi smel posegati v veljavnost avtomatizirane izmenjave podatkov, ki so jo države članice izvajale na podlagi sklepov 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU.

(20)

Poleg tega bi morale biti države članice, ki so pridobile osebne podatke v skladu s sklepi 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU, še naprej upravičene do nadaljnje obdelave teh podatkov na nacionalni ravni ali med državami članicami za namene iz člena 26 Sklepa 2008/615/PNZ.

(21)

S členom 33 Sklepa 2008/615/PNZ so Svetu podeljena izvedbena pooblastila za sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje navedenega sklepa, zlasti kar zadeva prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu z navedenim sklepom. Ker so bili izpolnjeni pogoji za začetek izvrševanja takšnih izvedbenih pooblastil, temu namenjen postopek pa je bil izveden, bi bilo treba za Slovaško, Bolgarijo, Francijo, Češko republiko, Litvo, Nizozemsko, Madžarsko, Ciper, Estonijo, Malto, Romunijo in Finsko sprejeti izvedbeni sklep o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov, ki bo tem državam članicam omogočil nadaljnje prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu s členom 9 Sklepa 2008/615/PNZ.

(22)	Sklep 2008/615/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2008/615/PNZ.

(23)	Sklep 2008/615/PNZ je za Združeno kraljestvo in Irsko zavezujoč, zato sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2008/615/PNZ –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene avtomatiziranega iskanja daktiloskopskih podatkov so Slovaška, Bolgarija, Francija, Češka republika, Litva, Nizozemska, Madžarska, Ciper, Estonija, Malta, Romunija in Finska še naprej upravičeni, da prejemajo in pošiljajo osebne podatke na podlagi člena 9 Sklepa 2008/615/PNZ.

Člen 2

1. Sklepi 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU prenehajo učinkovati z dnem začetka veljavnosti tega sklepa, kar ne posega v veljavnost avtomatizirane izmenjave podatkov, ki so jo države članice izvajale na podlagi navedenih sklepov.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta sklep se uporablja v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 18. maja 2017

Za Svet

Predsednik

C. ABELA

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

(2) Mnenje z dne 5. aprila 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Sklep Sveta 2010/682/EU z dne 8. novembra 2010 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Slovaškem (UL L 293, 11.11.2010, str. 58).

(5) Sklep Sveta 2010/758/EU z dne 2. decembra 2010 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Bolgariji (UL L 322, 8.12.2010, str. 43).

(6) Sklep Sveta 2011/355/EU z dne 9. junija 2011 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Franciji (UL L 161, 21.6.2011, str. 23).

(7) Sklep Sveta 2011/434/EU z dne 19. julija 2011 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Češki republiki (UL L 190, 21.7.2011, str. 72).

(8) Sklep Sveta 2011/888/EU z dne 13. decembra 2011 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Litvi (UL L 344, 28.12.2011, str. 38).

(9) Sklep Sveta 2012/46/EU z dne 23. januarja 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Nizozemskem (UL L 26, 28.1.2012, str. 32).

(10) Sklep Sveta 2012/446/EU z dne 24. julija 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Madžarskem (UL L 202, 28.7.2012, str. 23).

(11) Sklep Sveta 2012/672/EU z dne 25. oktobra 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Cipru (UL L 302, 31.10.2012, str. 11).

(12) Sklep Sveta 2012/710/EU z dne 13. novembra 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Estoniji (UL L 321, 20.11.2012, str. 61).

(13) Sklep Sveta 2013/153/EU z dne 21. marca 2013 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Malti (UL L 86, 26.3.2013, str. 21).

(14) Sklep Sveta 2013/229/EU z dne 14. maja 2013 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Romuniji (UL L 138, 24.5.2013, str. 11).

(15) Sklep Sveta 2013/792/EU z dne 16. decembra 2013 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Finskem (UL L 349, 21.12.2013, str. 103).

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/97

IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2017/947

z dne 18. maja 2017

o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil na Finskem, v Sloveniji, Romuniji, na Poljskem, Švedskem, v Litvi, Bolgariji, na Slovaškem in Madžarskem ter nadomestitvi sklepov 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ se osebni podatki iz navedenega sklepa ne smejo pošiljati, dokler se v nacionalni zakonodaji ozemelj držav članic, ki so vključene v takšno pošiljanje, ne začnejo izvajati splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 navedenega sklepa.

(2)	Člen 20 Sklepa Sveta 2008/616/PNZ (3) določa, da se preverjanje, ali je pogoj iz uvodne izjave 1 v zvezi z avtomatizirano izmenjavo podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/615/PNZ izpolnjen ali ne, opravi na podlagi poročila o oceni, ki je oprto na vprašalnik, evalvacijski obisk in preskus.

(3)	Celovita poročila o oceni, v katerih so povzeti rezultati vprašalnika, evalvacijskega obiska in preskusa izmenjave podatkov iz registrov vozil na Finskem, v Sloveniji, Romuniji, na Poljskem, Švedskem, v Litvi, Bolgariji, na Slovaškem in Madžarskem, so bila predložena Svetu.

(4)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2010/559/EU (4), v katerem je ugotovil, da Finska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 13. septembra 2010, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(5)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2011/387/EU (5), v katerem je ugotovil, da Slovenija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 28. junija 2011, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(6)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2011/547/EU (6), v katerem je ugotovil, da Romunija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 12. septembra 2011, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(7)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/236/EU (7), v katerem je ugotovil, da Poljska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 26. aprila 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(8)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/664/EU (8), v katerem je ugotovil, da Švedska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 25. oktobra 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(9)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2012/713/EU (9), v katerem je ugotovil, da Litva v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 13. novembra 2012, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(10)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2013/230/EU (10), v katerem je ugotovil, da Bolgarija v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 14. maja 2013, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(11)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2013/692/EU (11), v katerem je ugotovil, da Slovaška v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 19. novembra 2013, ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(12)

Svet je sprejel Sklep Sveta 2014/264/EU (12), v katerem je ugotovil, da Madžarska v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 12 navedenega sklepa, in sicer od 6. maja 2014' ter prav tako ugotovil, da je bilo poročilo o oceni potrjeno v skladu s členom 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ.

(13)

Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 22. septembra 2016 v združenih zadevah C-14/15 in C-116/15 navedlo, da je v členu 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ nezakonito določena zahteva po soglasnem odločanju pri sprejemanju ukrepov, potrebnih za izvajanje navedenega sklepa. Sklepi 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU so bili sprejeti na podlagi člena 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ, zato vsebujejo postopkovno napako.

(14)

Zaradi zagotavljanja pravne varnosti prejemanja in pošiljanja osebnih podatkov v skladu s Sklepom 2008/615/PNZ za države članice, ki jih zadevajo sklepi 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU, bi bilo treba navedene sklepe nadomestiti s tem sklepom.

(15)	Da bi zagotovili neprekinjeno prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu s členom 12 Sklepa 2008/615/PNZ, sklepi 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU prenehajo učinkovati z dnem začetka veljavnosti tega sklepa.

(16)	Iz istega razloga začetek veljavnosti tega sklepa ne bi smel posegati v veljavnost avtomatizirane izmenjave podatkov, ki so jo države članice izvajale na podlagi sklepov 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU.

(17)

Poleg tega bi morale biti države članice, ki so pridobile osebne podatke v skladu s sklepi 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU, še naprej upravičene do nadaljnje obdelave teh podatkov na nacionalni ravni ali med državami članicami za namene iz člena 26 Sklepa 2008/615/PNZ.

(18)

S členom 33 Sklepa 2008/615/PNZ so Svetu podeljena izvedbena pooblastila za sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje navedenega sklepa, zlasti kar zadeva prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu z navedenim sklepom. Ker so bili izpolnjeni pogoji za začetek izvrševanja takšnih izvedbenih pooblastil, temu namenjen postopek pa je bil izveden, bi bilo treba za Finsko, Slovenijo, Romunijo, Poljsko, Švedsko, Litvo, Bolgarijo, Slovaško in Madžarsko sprejeti izvedbeni sklep o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil, ki bo tem državam članicam omogočil nadaljnje prejemanje in pošiljanje osebnih podatkov v skladu s členom 12 Sklepa 2008/615/PNZ.

(19)	Sklep 2008/615/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2008/615/PNZ.

(20)	Sklep 2008/615/PNZ je za Združeno kraljestvo in Irsko zavezujoč, zato sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2008/615/PNZ –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene avtomatiziranega iskanja podatkov iz registrov vozil so Finska, Slovenija, Romunija, Poljska, Švedska, Litva, Bolgarija, Slovaška in Madžarska še naprej upravičene, da prejemajo in pošiljajo osebne podatke na podlagi člena 12 Sklepa 2008/615/PNZ.

Člen 2

1. Sklepi 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU prenehajo učinkovati z dnem začetka veljavnosti tega sklepa, kar ne posega v veljavnost avtomatizirane izmenjave podatkov, ki so jo države članice izvajale na podlagi navedenih sklepov.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta sklep se uporablja v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 18. maja 2017

Za Svet

Predsednik

C. ABELA

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

(2) Mnenje z dne 5. aprila 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Sklep Sveta 2010/559/EU z dne 13. septembra 2010 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Finskem (UL L 245, 17.9.2010, str. 34).

(5) Sklep Sveta 2011/387/EU z dne 28. junija 2011 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil v Sloveniji (UL L 173, 1.7.2011, str. 9).

(6) Sklep Sveta 2011/547/EU z dne 12. septembra 2011 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil v Romuniji (UL L 242, 20.9.2011, str. 8).

(7) Sklep Sveta 2012/236/EU z dne 26. aprila 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Poljskem (UL L 118, 3.5.2012, str. 8).

(8) Sklep Sveta 2012/664/EU z dne 25. oktobra 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Švedskem (UL L 299, 27.10.2012, str. 44).

(9) Sklep Sveta 2012/713/EU z dne 13. novembra 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil v Litvi (UL L 323, 22.11.2012, str. 17).

(10) Sklep Sveta 2013/230/EU z dne 14. maja 2013 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil v Bolgariji (UL L 138, 24.5.2013, str. 12).

(11) Sklep Sveta 2013/692/EU z dne 19. novembra 2013 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Slovaškem (UL L 319, 29.11.2013, str. 7).

(12) Sklep Sveta 2014/264/EU z dne 6. maja 2014 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Madžarskem (UL L 137, 12.5.2014, str. 7).

2.6.2017

Uradni list Evropske unije

L 142/100

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2017/948

z dne 31. maja 2017

o uporabi vrednosti porabe goriva in emisij CO2, homologiranih in izmerjenih v skladu z globalno usklajenim preskusnim postopkom za lahka vozila, ko se informacije dajejo na voljo potrošnikom na podlagi Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 3525)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta za dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (1), in zlasti člena 9(2)(c) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Novi regulativni preskusni postopek za merjenje emisij CO2 in porabe goriva pri lahkih vozilih, tj. globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila (v nadaljnjem besedilu: WLTP) iz Uredbe Komisije (EU) C(2017) 3521 (2), bo nadomestil novi evropski vozni cikel (v nadaljnjem besedilu: NEDC), ki se trenutno uporablja na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (3), vendar ne ustreza več današnjim voznim pogojem ali tehnologijam vozil. WLTP bo zagotavljal strožje preskusne pogoje in bolj realne vrednosti porabe goriva ter emisij CO2 v korist potrošnikov. Zahteve v zvezi z informacijami za potrošnike bi morale vključevati način, ki bo zagotavljal dostop do teh izboljšanih informacij, da se omogoči potrebna primerljivost navedenih informacij.

(2)

Cilj Direktive 1999/94/ES je zagotoviti, da so informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil, ki se ponujajo za prodajo ali lizing v Uniji, na voljo potrošnikom, da se jim omogoči ozaveščena izbira pri nakupu novega vozila. Navedena direktiva v zvezi z novimi osebnimi vozili zahteva, da so uradna poraba goriva in uradne specifične emisije CO2 novih osebnih vozil, kot so opredeljene v točkah 5 in 6 člena 2 navedene direktive, na voljo potrošnikom. Uporabljene vrednosti so tiste, ki jih je homologiral in izmeril homologacijski organ v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbe (ES) št. 692/2008, zlasti Priloge XII, in so vključene v Prilogo VIII Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Navedene vrednosti se priložijo potrdilu o ES-homologaciji vozila in se vključijo v certifikat o skladnosti.

(3)

WLTP se bo uvajal postopno, najprej za nove tipe osebnih vozil, kot so opisani v delu B Priloge II k Direktivi 2007/46/ES, in sicer od 1. septembra 2017, zatem pa za nova osebna vozila od 1. septembra 2018. Vozila zaključka serije, kot so opredeljena v členu 3(22) Direktive 2007/46/ES, ki so homologirana in izmerjena v skladu z NEDC, so lahko dana na trg v obdobju dvanajstih mesecev od dneva, ko poteče veljavnost ES-homologacije, tj. do 31. avgusta 2019. Posledično se bodo od 1. septembra 2019 vsa nova osebna vozila, dana na trg Unije, preskušala v skladu z WLTP.

(4)

Med postopnim uvajanjem WLTP potrdilo o ES-homologaciji vozila in certifikat o skladnosti vsebujeta vrednosti porabe goriva in emisij CO2, homologirane in izmerjene v skladu z NEDC in/ali WLTP. Za osebna vozila, homologirana v skladu z WLTP, bodo v certifikatu o skladnosti navedene vrednosti porabe goriva in emisij CO2 na podlagi WLTP in NEDC.

(5)	Za navedeno prehodno obdobje postopnega uvajanja WLTP je zato pomembno pojasniti, katere vrednosti se bodo uporabljale za namene obveščanja potrošnikov na podlagi Direktive 1999/94/ES, da se zagotovi, da informacije za potrošnike ostanejo primerljive za vsa nova osebna vozila in vse države članice.

(6)

Zelo verjetno je, da bodo vrednosti porabe goriva in emisij CO2, izmerjene v skladu z WLTP, različne od vrednosti, izmerjenih v skladu z NEDC. V mnogih primerih bodo za isto vozilo vrednosti WLTP višje od vrednosti NEDC. Poleg tega bo za razliko od NEDC postopek WLTP zagotavljal specifične vrednosti porabe goriva in emisij CO2 za vsako posamezno vozilo, kar bo odražalo specifikacije vozil in dodatno opremo, ki vplivajo na navedene vrednosti. To bi potrošnikom moralo zagotavljati bolj natančne in realne informacije o vsakem novem osebnem vozilu ali, v primeru določenega modela vozila, o razponu možnih vrednosti porabe goriva in emisij CO2.

(7)

Vrednosti iz preskusov porabe goriva in emisij CO2 se evidentirajo za različne faze preskusa. Za vozila, homologirana v skladu z NEDC, se zagotovijo vrednosti za vožnje „v naselju“ in „zunaj naselja“ ter „kombinirane“ in „utežene in kombinirane“ vrednosti. Za vozila, homologirana v skladu z WLTP, se zagotovijo vrednosti za „nizko“, „srednje“, „visoko“ in „zelo visoko“ ter „kombinirane“ in „utežene in kombinirane“ vrednosti. Da se zagotovi primerljivost, bi bilo potrošnikom treba dati na voljo vsaj „kombinirane“ vrednosti ustrezne preskusne metode.

(8)

Kjer se informacije o porabi goriva ali emisijah CO2 potrošnikom dajo na voljo ločeno od oznak, plakatov, priročnikov ali promocijskih prospektov in gradiva iz Direktive 1999/94/ES in na podlagi neusklajenih preskusnih protokolov znotraj področja uporabe prostovoljnih sistemov proizvajalcev, bi potrošniki morali biti popolnoma obveščeni o tem, da takšne vrednosti temeljijo na neusklajenih preskusnih protokolih. Potrošnikom bi bilo treba priporočiti, da bi za primerjavo vrednosti porabe goriva in emisij CO2 novih osebnih vozil bilo treba uporabiti vrednosti, izmerjene in homologirane v skladu z usklajenim preskusnim protokolom EU.

(9)

Pri prenosu Direktive 1999/94/ES so se nekatere države članice odločile, da bodo na oznake poleg informacij o porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 vključile tudi informacije o onesnaževalih zraka. Z uvedbo WLTP in preskusnega postopka za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo (RDE) ter ob novih zahtevah za navajanje najvišje vrednosti dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, na certifikatu o skladnosti za nova vozila (6), bodo od 1. septembra 2017 na voljo informacije o onesnaževalih zraka za vse nove tipe vozil, od 1. septembra 2019 pa za vsa nova vozila. V skladu s priporočilom Evropskega parlamenta, ki je sledilo preiskavi merjenja emisij v avtomobilskem sektorju (7), bi morale države članice preučiti, ali bi potrošnikom dale na voljo takšne informacije zaradi večje osveščenosti in da se jim omogoči ozaveščena izbira pri nakupu vozila.

(10)

Da se zagotovi, da potrošniki v celoti razumejo posledice prehoda na WLTP, bi morale vse vpletene strani izvajati informacijske kampanje ali prispevati k takšnim kampanjam, da se pojasnijo učinki novih preskusnih postopkov na vrednosti porabe goriva in emisij CO2. Navedene informacijske kampanje bi morale vključevati javne organe, potrošniške organizacije, okoljske in nevladne organizacije, združenja voznikov in avtomobilsko industrijo.

(11)

Po opravljenih posvetovanjih s skupino strokovnjakov za razvoj politike in izvajanje zahtev za CO2 za cestna vozila, strokovnjaki iz sektorja, potrošniškimi organizacijami in drugimi nevladnimi organizacijami ter državami članicami Komisija meni, da je primerno oblikovati priporočila o tem, kako bi bilo treba potrošnikom predstaviti informacije o uradni porabi goriva in uradnih specifičnih emisijah CO2 novih osebnih vozil.

(12)	Sprejeti bi bilo treba priporočilo, da se potrošnikom omogoči ozaveščena izbira in spodbudi usklajena uporaba Direktive 1999/94/ES v celotni Uniji.

(13)	Ukrepi, predvideni v tem priporočilu, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 10 Direktive 1999/94/ES –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Države članice naj zagotovijo, da se vrednosti NEDC, zapisane v certifikatih o skladnosti na novo registriranih vozil, uporabljajo za namene obveščanja potrošnikov o uradni porabi goriva in uradnih specifičnih emisijah CO2, kot so opredeljene v točkah 5 in 6 člena 2 Direktive 1999/94/ES, do 31. decembra 2018, po tem datumu pa se vsa nova vozila, dana na trg Unije, preskusijo in homologirajo v skladu z WLTP.

2.	Od 1. januarja 2019 naj države članice zagotovijo, da se za namene obveščanja uporabljajo samo vrednosti porabe goriva in emisij CO2 na osnovi WLTP.

3.	Države članice naj zagotovijo, da je po 1. januarju 2019, ko vozila zaključka serije še lahko imajo samo vrednosti NEDC, navedenim vrednostim priložena izjava, da je vozilo vozilo zaključka serije in da vrednosti niso primerljive z vrednostmi na osnovi WLTP.

4.	Države članice naj zagotovijo, da oznaka, nameščena na vsako novo osebno vozilo ali postavljena v njegovi bližini na prodajnem mestu, vsebuje informacije o uradni porabi goriva in uradnih specifičnih emisijah CO2 zadevnega vozila.

Države članice naj zagotovijo, da priročnik za varčevanje z gorivom in emisijami CO2 ter plakat ali prikazovalnik, postavljen na prodajnem mestu, vsebujeta informacije o uradni porabi goriva in uradnih specifičnih emisijah CO2 zadevnega vozila. Kjer je za en model v skupino združenih več variant in/ali različic, naj bodo prikazane tiste vrednosti, ki pripadajo posameznemu vozilu z najvišjimi vrednostmi v skupini.

Države članice naj zagotovijo, da promocijsko gradivo, ki se nanaša na določeni model, različico ali varianto novega osebnega vozila, vsebuje informacije o uradni porabi goriva in uradnih specifičnih emisijah CO2 zadevnega vozila. Kjer je opredeljen več kot en model, naj države članice zagotovijo, da informacije vsebujejo vrednosti porabe goriva in emisij CO2 vseh zadevnih vozil ali razpon od najslabših do najboljših vrednosti vseh zadevnih vozil. Za vozila, homologirana v skladu z WLTP, naj najslabše in najboljše vrednosti odražajo vrednosti za nova osebna vozila, ki so na voljo na trgu, kot so zapisane v certifikatih o skladnosti.

Države članice naj zagotovijo, da promocijsko gradivo, ki se razpečuje na elektronski način in potrošnikom omogoča konfiguriranje določenega vozila, kot so spletni konfiguratorji vozil, potrošnikom jasno prikazuje, kako določena oprema in dodatne možnosti vplivajo na vrednosti porabe goriva in emisij CO2, homologiranih in izmerjenih v skladu z WLTP.

V primeru, da države članice dopuščajo, da se vrednosti porabe goriva in emisij CO2 na osnovi WLTP posredujejo kot dodatne informacije pred 1. januarjem 2019, zato da se potrošnikom čim prej zagotovi dostop do vrednosti porabe goriva in emisij CO2, ki bolje ustrezajo dejanskim voznim pogojem, naj države članice zagotovijo, da se dodatne informacije predstavijo jasno in ločeno od oznak, plakatov ali promocijskih prospektov in gradiva iz Direktive 1999/94/ES ter da vsebujejo naslednje pojasnilo:

„Od 1. septembra 2017 bodo določena nova vozila homologirana z uporabo globalno usklajenega preskusnega postopka za lahka vozila (WLTP), ki je novejši in zanesljivejši preskusni postopek za merjenje porabe goriva in emisij CO2. Od 1. septembra 2018 bo WLTP v celoti nadomestil novi evropski vozni cikel (NEDC), ki je trenutno veljavni preskusni postopek. Zaradi preskusnih pogojev, ki bolj ustrezajo dejanskim voznim pogojem, so poraba goriva in emisije CO2, izmerjene v skladu s postopkom WLTP, pogosto višje v primerjavi z vrednostmi, izmerjenimi s postopkom NEDC.“

9.	Države članice naj zagotovijo, da so potrošniki pred sprejetjem odločitve o nakupu vozila obveščeni o spremembah v vrednostih porabe goriva in emisij CO2, nastalih zaradi uvedbe WLTP, in o posledicah, ki jih te spremembe lahko povzročijo v času registracije.

10.	Države članice naj zagotovijo, da vrednosti porabe goriva in emisij CO2 vsebujejo vsaj „kombinirane“ vrednosti, izmerjene v skladu z ustreznim preskusnim postopkom.

11.

Kjer so informacije v zvezi s porabo goriva ali emisijami CO2, ki temeljijo na neusklajenih preskusnih protokolih znotraj področja uporabe prostovoljnih sistemov proizvajalcev, potrošnikom posredovane ločeno od oznak, plakatov, priročnikov ali promocijskih prospektov in gradiva iz Direktive 1999/94/ES, naj države članice zagotovijo, da takšne informacije vsebujejo naslednje pojasnilo:

„Vrednosti porabe goriva ali emisij CO2 temeljijo na neusklajenih preskusnih protokolih. Navedene so samo zaradi namenov obveščanja. Za primerjavo porabe goriva ali emisij CO2 novega osebnega avtomobila na osnovi usklajenega preskusnega protokola EU je treba uporabiti uradne vrednosti [vstaviti povezavo na spletno mesto, kjer so te vrednosti na voljo].“

12.	Države članice naj preučijo možnost, da se na oznako, nameščeno na vsako novo osebno vozilo ali postavljeno v njegovi bližini na prodajnem mestu, dodajo tudi informacije o najvišji vrednosti dejanskih emisij onesnaževal zraka, ki nastajajo med vožnjo, iz certifikata o skladnosti vozila.

13.

Države članice naj zagotovijo, da se izvedejo ustrezne informacijske kampanje, da se potrošnikom pojasni uvedba WLTP in posledice za vrednosti porabe goriva ter emisij CO2, zlasti zaradi povišanih vrednosti v primerjavi z vrednostmi, pridobljenimi z NEDC, in pomen vrednosti, ki izvirajo iz različnih faz preskusa.

14.	To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 31. maja 2017

Za Komisijo

Miguel ARIAS CAÑETE

Član Komisije

(1) UL L 12, 18.1.2000, str. 16.

(2) Uredba Komisije C(2017) 3521 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 692/2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

(5) Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, p. 1).

(6) Uredba Komisije (EU) 2016/646 z dne 20. aprila 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (UL L 109, 26.4.2016, str. 1).

(7) P8_TA(2017)0100

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 142

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 2. junij 2017

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda in morskih bioloških virov Mayotta, ki so v pristojnosti Evropske unije	1
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/938 z dne 23. septembra 2013 o podpisu Konvencije Minamata o živem srebru v imenu Evropske unije	2
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/939 z dne 11. maja 2017 o sklenitvi Konvencije Minamata o živem srebru v imenu Evropske unije	4
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/940 z dne 1. junija 2017 o izdaji dovoljenja za mravljično kislino kot krmni dodatek za vse živalske vrste ( 1 )	40
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/941 z dne 1. junija 2017 o umiku sprejetja zaveze dveh proizvajalcev izvoznikov v okviru Izvedbenega sklepa 2013/707/EU o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, za obdobje uporabe dokončnih ukrepov	43
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/942 z dne 1. junija 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta	53
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2017/943 z dne 18. maja 2017 o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil na Malti, Cipru in v Estoniji ter nadomestitvi sklepov 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU	84
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2017/944 z dne 18. maja 2017 o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov v Latviji in nadomestitvi Sklepa 2014/911/EU	87
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2017/945 z dne 18. maja 2017 o avtomatizirani izmenjavi podatkov o DNK na Slovaškem, Portugalskem, v Latviji, Litvi, na Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, Cipru, Poljskem, Švedskem, Malti in v Belgiji ter nadomestitvi sklepov 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU	89
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2017/946 z dne 18. maja 2017 o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov na Slovaškem, v Bolgariji, Franciji, Češki republiki, Litvi, na Nizozemskem, Madžarskem, Cipru, v Estoniji, na Malti, v Romuniji in na Finskem ter nadomestitvi sklepov 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU	93
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2017/947 z dne 18. maja 2017 o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil na Finskem, v Sloveniji, Romuniji, na Poljskem, Švedskem, v Litvi, Bolgariji, na Slovaškem in Madžarskem ter nadomestitvi sklepov 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU	97
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo Komisije (EU) 2017/948 z dne 31. maja 2017 o uporabi vrednosti porabe goriva in emisij CO2, homologiranih in izmerjenih v skladu z globalno usklajenim preskusnim postopkom za lahka vozila, ko se informacije dajejo na voljo potrošnikom na podlagi Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 3525)	100