24.5.2017

Uradni list Evropske unije

L 137/1

UREDBA (EU) 2017/852 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. maja 2017

o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Živo srebro je zelo strupena snov, ki predstavlja globalno in resno nevarnost za zdravje ljudi (med drugim v obliki metiliranega živega srebra v ribah in morskih sadežih), ekosisteme ter prostoživeče živali in rastline. Zaradi čezmejne narave onesnaževanja z živim srebrom med 40 % in 80 % vsega živega srebra v odlagališčih v Uniji izvira iz držav zunaj Unije. Zato je potrebno ukrepanje na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.

(2)

Večina tveganj, povezanih z emisijami živega srebra in izpostavljenostjo živemu srebru, je posledica antropogenih dejavnosti, kot so primarni izkop in pridobivanje živega srebra, uporaba živega srebra v proizvodih in industrijskih postopkih ter pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu, zgorevanje premoga in ravnanje z odpadki z živim srebrom.

(3)	Sedmi okoljski akcijski program, sprejet s Sklepom št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), določa dolgoročni cilj nestrupenega okolja in navaja, da so v ta namen potrebni ukrepi, ki bodo do leta 2020 zagotovili zmanjšanje znatnih škodljivih vplivov kemikalij na zdravje ljudi in okolje.

(4)

Cilj sporočila Komisije z dne 28. januarja 2005 Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Strategija Skupnosti za živo srebro“, kakor je bilo revidirano leta 7. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: Strategija), je čim večje zmanjšanje in, če je to izvedljivo, odprava svetovnih antropogenih izpustov živega srebra v zrak, vodo in zemljo.

(5)	V Uniji je bil po sprejetju Strategije in različnih ukrepov glede emisij, ponudbe, povpraševanja in uporabe živega srebra ter glede upravljanja presežka in zalog živega srebra v zadnjih 10 letih dosežen velik napredek.

(6)	Strategija priporoča, da bi morala biti pogajanja in sklenitev mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o živem srebru prednostna naloga, saj ukrepi na ravni Unije sami ne morejo zagotoviti učinkovitega varstva državljanov Unije pred negativnimi zdravstvenimi vplivi živega srebra.

(7)

Unija in 26 držav članic so podpisale Konvencijo Minamata o živem srebru (v nadaljnjem besedilu: Konvencija). Državi članici, ki Konvencije nista podpisali, tj. Estonija in Portugalska, sta se zavezali, da jo bosta ratificirali. Unija in vse njene države članice so zato zavezane k njenemu sprejetju, prenosu in izvajanju.

(8)	Hitra odobritev Konvencije s strani Unije in njena ratifikacija s strani držav članic bo velike svetovne uporabnike živega srebra in povzročitelje emisij živega srebra, ki so podpisniki Konvencije, spodbudila k njeni ratifikaciji in izvajanju.

(9)	Ta uredba bi morala dopolnjevati pravni red Unije in predpisati določbe, ki so potrebne za zagotovitev popolne skladnosti pravnega reda Unije s Konvencijo, tako da bodo Unija in njene države članice lahko odobrile oziroma ratificirale in izvajale Konvencijo.

(10)	Dodatni ukrepi Unije, ki bi presegali zahteve Konvencije, bi vodili k zagotavljanju proizvodov in postopkov brez živega srebra, kot v primeru Uredbe (ES) št. 1102/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(11)	V skladu s členom 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ta uredba državam članicam ne preprečuje, da ohranijo ali uvedejo strožje zaščitne ukrepe, če so taki ukrepi združljivi s Pogodbama in je bila Komisija o tem uradno obveščena.

(12)

Prepoved izvoza živega srebra iz Uredbe (ES) št. 1102/2008 bi bilo treba dopolniti z omejitvami uvoza živega srebra, ki se razlikujejo glede na vir, predvideno uporabo in izvor živega srebra. Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5) bi se morala še naprej uporabljati v zvezi z uvozom odpadkov z živim srebrom, zlasti kar zadeva pooblastila pristojnih organov v skladu z navedeno uredbo.

(13)	Določbe te uredbe o uvozu živega srebra in njegovih zmesi v Unijo imajo namen zagotavljati, da Unija in države članice izpolnjujejo določbe Konvencije glede trgovine z živim srebrom.

(14)	Izvoz, uvoz in proizvodnja raznovrstnih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro in predstavljajo znaten delež uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin v Uniji in svetu, bi bilo treba prepovedati.

(15)	Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v določbe veljavnega pravnega reda Unije, ki določajo strožje zahteve za proizvode, ki vsebujejo dodano živo srebro, tudi glede najvišje vsebnosti živega srebra.

(16)	Postopno bi bilo treba opustiti uporabo živega srebra in živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih, v ta namen pa bi bilo treba zagotoviti spodbude za raziskovanje nadomestnih snovi za živo srebro z značilnostmi, ki so neškodljive ali vsaj manj nevarne za okolje in zdravje ljudi.

(17)

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (6) od 10. oktobra 2017 prepoveduje proizvodnjo, dajanje v promet in uporabo petih fenilživosrebrovih spojin, znanih po tem, da se, zlasti kot katalizatorji, uporabljajo za proizvodnjo poliuretana. Od 1. januarja 2018 bi bilo treba prepovedati tudi uporabo drugih katalizatorjev, ki vsebujejo živo srebro, za proizvodnjo poliuretana.

(18)

Opustiti bi bilo treba proizvodnjo alkoholatov, kjer se živo srebro uporablja kot elektroda, in jo čim prej nadomestiti z izvedljivimi proizvodnimi postopki brez uporabe živega srebra. Če ni ustreznih proizvodnih postopkov brez uporabe živega srebra, bi bilo treba določiti operativne pogoje za proizvodnjo natrijevega ali kalijevega metilata ali etilata z uporabo živega srebra. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za zmanjšanje uporabe živega srebra, da se njegova uporaba v omenjeni proizvodnji čimprej, v vsakem primeru pa pred 1. januarjem 2028, postopno opusti.

(19)

Proizvodnja in dajanje v promet novih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, ter uporaba novih proizvodnih postopkov z uporabo živega srebra ali živosrebrovih spojin bi povečali uporabo živega srebra in živosrebrovih spojin ter emisije živega srebra v Uniji. Take nove dejavnosti bi bilo zato treba prepovedati, razen če se pri oceni izkaže, da bi novi proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro, in novi proizvodni postopki prinesli znatne okoljske ali zdravstvene koristi in ne bi predstavljali bistvenih tveganj za okolje ali zdravje ljudi in da ni tehnično izvedljivih nadomestnih rešitev, ki bi prinesle take koristi.

(20)

Uporaba živega srebra in živosrebrovih spojin pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu predstavlja znaten delež emisij in uporabe živega srebra po vsem svetu z negativnimi posledicami za lokalne skupnosti in v svetovnem merilu. Zato bi bilo treba tako uporabo živega srebra in živosrebrovih spojih v okviru te uredbe prepovedati in jo urediti na mednarodni ravni. Brez poseganja v prepoved take uporabe in poleg učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, ki jih izvajajo države članice v primeru kršitev te uredbe, je primerno zagotoviti tudi nacionalni načrt v primeru, ko se pojavi več primerov neskladnosti s to prepovedjo, ki niso posamični, za rešitev težave obrtniškega kopanja in pridobivanja zlata ter kopanja in pridobivanja zlata v majhnem obsegu, pri katerih se za izločevanje zlata iz rude uporablja amalgamiranje z živim srebrom.

(21)

Največ živega srebra v Uniji se uporablja za zobni amalgam, ki je velik vir onesnaževanja okolja. Zato bi bilo treba uporabo zobnega amalgama postopoma opustiti v skladu s Konvencijo in nacionalnimi načrti, ki zlasti temeljijo na ukrepih iz Priloge A Dela II Konvencije. Komisija bi morala ob upoštevanju nacionalnih načrtov, ki jih zahteva ta uredba, in ob polnem upoštevanju pristojnosti držav članic glede organizacije in zagotavljanja zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe oceniti izvedljivost dolgoročne postopne opustitve uporabe živega srebra v zobnem amalgamu, po možnosti do leta 2030, in o tem poročati. Poleg tega bi bilo treba za ranljive skupine prebivalstva, kot so otroci in nosečnice ali doječe matere sprejeti posebne preventivne ukrepe za varovanje zdravja.

(22)

Uporaba zobnega amalgama bi morala biti dovoljena samo v predhodno odmerjeni inkapsulirani obliki, obvezna pa bi morala biti uporaba ločevalnikov amalgama v zobozdravstvenih ustanovah, v katerih se uporablja zobni amalgam ali odstranjujejo zalivke z zobnim amalgamom ali zobje s temi zalivkami, da se zaščiti zobozdravstvene delavce in paciente pred izpostavljenostjo živemu srebru in zagotovi, da se odpadki, ki pri tem nastanejo, zberejo in odstranijo v skladu z načeli ustreznega ravnanja z odpadki in nikakor ne uhajajo v okolje. Zobozdravstveni delavci torej ne smejo uporabljati živega srebra v odprti obliki. Amalgamske kapsule, kot so opisane v evropskih standardih EN ISO 13897:2004 in EN ISO 24234:2015, se štejejo kot primerne za uporabo s strani zobozdravstvenih delavcev. Poleg tega bi bilo treba za ločevalnike amalgama določiti minimalno učinkovitost zadržanja. Skladnost ločevalnikov amalgama bi morala temeljiti na ustreznih standardih, kot je evropski standard EN ISO 11143:2008. Glede na velikost gospodarskih subjektov v zobozdravstvenem sektorju, ki jih uvedba teh zahtev zadeva, je primerno zagotoviti dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam.

(23)

Usposabljanje študentov dentalne medicine in zobozdravstvenih delavcev na področju uporabe nadomestnih rešitev brez živega srebra, zlasti pri ranljivih skupinah prebivalstva, kot so otroci in nosečnice ali doječe matere, ter izvajanje raziskav in inovacije na področju zdravja zob in ustne votline, da bi izboljšali znanje o obstoječih materialih in tehnikah popravil ter razvili nove materiale, lahko pripomorejo k zmanjšanju uporabe živega srebra.

(24)

V Uniji bo do konca leta 2017 nastalo več kot 6 000 metričnih ton odpadkov s tekočim živim srebrom, predvsem zaradi obvezne razgradnje živosrebrovih celic v kloralkalni industriji v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/732/EU (7). Ker so razpoložljive zmogljivosti za pretvorbo odpadkov s tekočim živim srebrom omejene, bi morala ta uredba še vedno dovoljevati začasno skladiščenje odpadkov s tekočim živim srebrom za obdobje, ki zadostuje za pretvorbo in po potrebi strjevanje vseh teh odpadkov. Takšno skladiščenje bi moralo potekati v skladu z zahtevami iz Direktive Sveta 1999/31/ES (8).

(25)

Glede na to, da je živo srebro v tekoči obliki izjemno nevarna snov, bi bilo treba prepovedati trajno skladiščenje odpadkov z živim srebrom brez predhodne obdelave, ob upoštevanju tveganj tovrstnega odstranjevanja. Pred trajnim skladiščenjem bi bilo tako treba na odpadkih z živim srebrom izvesti pretvorbo in po potrebi njihovo strjevanje. Države članice bi morale v ta namen, in da bi zmanjšale s tem povezana tveganja, upoštevati tehnične smernice o živem srebru iz Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja.

(26)

Da bi zagotovili ustrezno izvajanje določb te uredbe glede odpadkov, bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili učinkovit sistem sledljivosti v celotni verigi ravnanja z odpadki z živim srebrom, pri čemer bi morali proizvajalci odpadkov z živim srebrom in upravljavci objektov za ravnanje z odpadki, ki skladiščijo in obdelujejo te odpadke, v okviru vodenja evidenc v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) vzpostaviti register informacij.

(27)

Konvencija od pogodbenic zahteva, da si prizadevajo pripraviti ustrezne strategije za odkrivanje in ocenjevanje območij, ki so onesnažena z živim srebrom ali živosrebrovimi spojinami. Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10) od upravljavcev industrijskih obratov zahteva, da ukrepajo proti onesnaženosti tal. Poleg tega morajo države članice na podlagi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) ukrepati proti onesnaženosti tal, če ta škoduje stanju vodnega telesa. Zato bi si Komisija in države članice morale izmenjevati informacije, in s tem izkušnje glede pobud in ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni.

(28)	Da bi upoštevali sedanje znanstveno razumevanje tveganj, ki ga predstavlja metilirano živo srebro, bi morala Komisija pri pregledu te uredbe oceniti sedanje vnose živega srebra iz zdravstvenih razlogov in določiti nova zdravstvena referenčna merila za živo srebro.

(29)

Zaradi uskladitve zakonodaje Unije s sklepi konference pogodbenic Konvencije, ki jih Unija podpira s sklepom sveta, sprejetim v skladu s členom 218(9) PDEU, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi in podaljšanjem dovoljenega obdobja za začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(30)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe v zvezi z določitvijo obrazcev za uvoz in izvoz, določitvijo tehničnih zahtev za okolju prijazno začasno skladiščenje živega srebra, živosrebrovih spojin in zmesi živega srebra, prepovedjo ali dovoljevanjem novih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, in novih proizvodnih postopkov z uporabo živega srebra ali živosrebrovih spojin ter določitvijo obveznostmi poročanja bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(31)	Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(32)	Glede na naravo in obseg sprememb, potrebnih glede Uredbe (ES) št. 1102/2008, in zaradi povečanja pravne varnosti, jasnosti in preglednosti ter poenostavitve zakonodaje bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti.

(33)	Da se pristojnim organom držav članic in gospodarskim subjektom, ki jih ta uredba zadeva, omogoči dovolj časa za prilagoditev novi ureditvi, ki jo določa ta uredba, bi se ta uredba morala začeti uporabljati 1. januarja 2018.

(34)

Ker cilja te uredbe, tj. zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja pred antropogenimi emisijami in izpusti živega srebra in živosrebrovih spojin, med drugim s prepovedjo izvoza in uvoza živega srebra in proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, z omejitvami uporabe živega srebra v proizvodnih postopkih, proizvodih, pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu ter v zobnem amalgamu in z obveznostmi v zvezi z odpadki z živim srebrom, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave onesnaževanja z živim srebrom in narave ukrepov, ki jih je treba sprejeti, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in cilj

Ta uredba določa ukrepe in pogoje v zvezi z uporabo in skladiščenjem živega srebra, živosrebrovih spojin ter zmesi živega srebra in trgovino z njimi ter proizvodnjo in uporabo proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, in trgovino z njimi ter ravnanjem z odpadki z živim srebrom, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in okolja pred antropogenimi emisijami in izpusti živega srebra in živosrebrovih spojin.

Države članice lahko, kadar je primerno, v skladu s PDEU uveljavljajo strožje zahteve od zahtev iz te uredbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„živo srebro“ pomeni kovinsko živo srebro (Hg, CAS št. 7439-97-6);

(2)	„živosrebrova spojina“ pomeni vsako snov, ki jo sestavljajo atomi živega srebra in eden ali več atomov drugih kemijskih elementov in jo je mogoče ločiti v posamezne sestavne dele samo s kemijsko reakcijo;

(3)	„zmes“ pomeni zmes ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi;

(4)	„proizvod, ki vsebuje dodano živo srebro“ pomeni proizvod ali sestavino proizvoda, ki vsebuje namenoma dodano živo srebro ali živosrebrove spojine;

(5)	„odpadki z živim srebrom“ pomeni kovinsko živo srebro, ki šteje za odpadek, kakor je opredeljen v točki (1) člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(6)

„izvoz“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a)	trajni ali začasni izvoz živega srebra, živosrebrovih spojin, zmesi živega srebra in proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 28(2) PDEU;

(b)	ponovni izvoz živega srebra, živosrebrovih spojin, zmesi živega srebra in proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 28(2) PDEU in se predložijo v carinski postopek, ki ni postopek zunanjega tranzita Unije za prehod blaga prek carinskega območja Unije;

(7)	„uvoz“ pomeni fizični vnos živega srebra, živosrebrovih spojin, zmesi živega srebra in proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, ki se predložijo v carinski postopek, ki ni postopek zunanjega tranzita Unije za prehod blaga prek carinskega območja Unije, na carinsko območje Unije;

(8)	„odstranjevanje“ pomeni odstranjevanje, kakor je opredeljeno v točki (19) člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(9)	„primarni izkop živega srebra“ pomeni izkop, pri katerem je glavna iskana snov živo srebro;

(10)	„pretvorba“ pomeni kemijsko spremembo agregatnega stanja živega srebra iz tekočega stanja v živosrebrov sulfid ali primerljivo kemijsko spojino, ki je enako ali bolj stabilna in enako ali manj topna v vodi in ki ne predstavlja večje nevarnosti za okolje ali zdravje kot živosrebrov sulfid;

(11)	„dajanje v promet“ pomeni odplačno ali neodplačno dobavo ali dajanje na voljo tretjim osebam. Uvoz se šteje za dajanje v promet.

POGLAVJE II

OMEJITVE TRGOVINE IN PROIZVODNJE V ZVEZI Z ŽIVIM SREBROM, ŽIVOSREBROVIMI SPOJINAMI, ZMESMI ŽIVEGA SREBRA IN PROIZVODI, KI VSEBUJEJO DODANO ŽIVO SREBRO

Člen 3

Omejitve izvoza

1. Izvoz živega srebra se prepove.

2. Izvoz živosrebrovih spojin in zmesi živega srebra iz Priloge I se prepove od datumov, določenih v tej prilogi.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se dovoli izvoz živosrebrovih spojin iz Priloge I za namene laboratorijskega preskušanja ali laboratorijske analize.

4. Izvoz živosrebrovih spojin in zmesi živega srebra, za katere ne velja prepoved iz odstavka 2, za namene ponovnega pridobivanja živega srebra se prepove.

Člen 4

Omejitve uvoza

1. Uvoz živega srebra in uvoz zmesi živega srebra, navedenih v Prilogi I, vključno z odpadki z živimi srebrom iz vseh velikih virov iz točk (a) do (d) člena 11, za druge namene kot odstranjevanje odpadkov z živim srebrom, se prepove. Takšen uvoz za odstranjevanje odpadkov se dovoli le, če država izvoznica na svojem ozemlju nima dostopa do razpoložljive zmogljivosti za pretvorbo.

Brez poseganja v člen 11 in z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se uvoz živega srebra in uvoz zmesi živega srebra, navedenih v Prilogi I za dovoljeno uporabo v državi članici dovoli, če država članica uvoznica poda pisno soglasje za ta uvoz, in sicer v enem od naslednjih primerov:

(a)	država izvoznica je pogodbenica Konvencije, izvoženo živo srebro pa ni bilo pridobljeno s primarnim izkopom živega srebra, ki je prepovedan v skladu s členom 3(3) in (4) Konvencije, ali

(b)	država izvoznica, ki ni pogodbenica Konvencije, predloži potrdilo, da živo srebro ni bilo pridobljeno s primarnim izkopom živega srebra.

Brez poseganja v nacionalne ukrepe, sprejete v skladu s PDEU, se dovoljena uporaba v skladu z zakonodajo Unije šteje za dovoljeno uporabo v državi članici za namene tega odstavka.

2. Uvoz zmesi živega srebra, ki jih ne zajema odstavek 1, in živosrebrovih spojin za namene ponovnega pridobivanja živega srebra se prepove.

3. Uvoz živega srebra za uporabo pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu se prepove.

4. Kadar se uvoz odpadkov z živim srebrom dovoli v skladu s tem členom, se poleg zahtev iz te uredbe še naprej uporablja Uredba (ES) št. 1013/2006.

Člen 5

Izvoz, uvoz in proizvodnja proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro

1. Brez poseganja v strožje zahteve iz druge veljavne zakonodaje Unije se izvoz, uvoz in proizvodnja proizvodov iz Priloge II, ki vsebujejo dodano živo srebro, v Uniji prepove od datumov, določenih v tej prilogi.

2. Prepoved iz odstavka 1 ne velja za nobene od naslednjih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro:

(a)	proizvodi, ki so bistveni za uporabo za civilno zaščito in vojaško rabo;

(b)	proizvodi za raziskave, umerjanje instrumentov ali za uporabo kot referenčni standard.

Člen 6

Obrazci za uvoz in izvoz

Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklepe o določitvi obrazcev, ki se uporabljajo za namene izvajanja členov 3 in 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

POGLAVJE III

OMEJITVE GLEDE UPORABE IN SKLADIŠČENJA ŽIVEGA SREBRA, ŽIVOSREBROVIH SPOJIN IN ZMESI ŽIVEGA SREBRA

Člen 7

Industrijske dejavnosti

1. Uporaba živega srebra in živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih, navedenih v delu I Priloge III, se prepove od datumov, določenih v tej prilogi.

2. Uporaba živega srebra in živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih, navedenih v delu II Priloge III, se dovoli samo v skladu s pogoji, določenimi v tej prilogi.

3. Začasno skladiščenje živega srebra in živosrebrovih spojin ter zmesi živega srebra, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, se opravi na okolju prijazen način v skladu z mejnimi vrednostmi in zahtevami iz Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter Direktive 2010/75/EU.

Komisija lahko zaradi zagotavljanja enotnega izvajanja obveznosti iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo tehnične zahteve, ki jih je v skladu s členoma 10(3) in 27 Konvencije sprejela konferenca pogodbenic Konvencije, za okolju prijazno začasno skladiščenje živega srebra, živosrebrovih spojin in zmesi živega srebra, če je Unija podprla zadevni sklep s sklepom Sveta, sprejetim v skladu s členom 218(9) PDEU. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2) te uredbe.

Člen 8

Novi proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro, in novi proizvodni postopki

1. Gospodarski subjekti ne smejo proizvajati ali dajati v promet proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro in ki jih niso proizvajali pred 1. januarjem 2018 (v nadaljnjem besedilu: novi proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro), razen če jim je bilo to dovoljeno s sklepom, sprejetim na podlagi odstavka 6 tega člena, ali v skladu z Direktivo 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15).

Prvi pododstavek se ne uporablja za kar koli od naslednjega:

(a)	opremo, ki je potrebna za zaščito bistvenih interesov varnosti držav članic, vključno z orožjem, strelivom in vojnim materialom, namenjenimi za izrecno vojaške namene;

(b)	opremo, namenjeno za uporabo v vesolju;

(c)	tehnične izboljšave ali preoblikovanje obstoječih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, proizvedenih pred 1. januarjem 2018, če te izboljšave ali preoblikovanje privedejo do zmanjšanja količine živega srebra, uporabljenega v teh proizvodih.

2. Gospodarski subjekti ne smejo uporabljati proizvodnih postopkov z uporabo živega srebra ali živosrebrovih spojin, ki se niso uporabljali pred 1. januarjem 2018 (v nadaljnjem besedilu: novi proizvodni postopki), razen če jim je bilo to dovoljeno s sklepom, sprejetim na podlagi odstavka 6.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za postopke, pri katerih se proizvajajo ali uporabljajo proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro in za katere ne velja prepoved iz odstavka 1.

3. Kadar namerava gospodarski subjekt zaprositi za sklep na podlagi odstavka 6, da bi proizvajal ali dal v promet nov proizvod, ki vsebuje dodano živo srebro, ali uporabljal nov proizvodni postopek, ki bi prinesel znatne okoljske ali zdravstvene koristi in ne bi bistveno škodoval okolju ali zdravju ljudi, obenem pa niso na voljo tehnično izvedljive nadomestne rešitve brez živega srebra, ki bi zagotovile enake koristi, ta gospodarski subjekt o tem uradno obvesti pristojne organe zadevne države članice. Navedeno uradno obvestilo vključuje naslednje informacije:

(a)	tehnični opis zadevnega proizvoda ali postopka;

(b)	oceno koristi in tveganj za okolje in zdravje;

(c)	dokaze, da ni tehnično izvedljivih nadomestnih rešitev brez živega srebra, ki bi prinesle znatne okoljske in zdravstvene koristi;

(d)	podrobno obrazložitev, kako se bo postopek izvajal oziroma proizvod proizvajal, uporabljal in po uporabi odstranil kot odpadek, da se zagotovi visoka raven varovanja okolja in zdravja ljudi.

4. Zadevna država članica posreduje uradno obvestilo gospodarskega subjekta Komisiji, če na podlagi lastne ocene informacij iz uradnega obvestila oceni, da so izpolnjena merila iz prvega pododstavka odstavka 6.

Zadevna država članica Komisijo obvesti o primerih, v katerih je ocenila, da merila iz prvega pododstavka člena 6 niso bila izpolnjena.

5. Če država članica posreduje uradno obvestilo na podlagi prvega pododstavka odstavka 4 tega člena, ga Komisija nemudoma da na voljo odboru iz člena 22(1).

6. Komisija preuči prejeto uradno obvestilo in oceni, ali je izkazano, da bi nov proizvod, ki vsebuje dodano živo srebro, ali nov proizvodni postopek prinesel znatne okoljske ali zdravstvene koristi, da ne bi bistveno škodoval okolju ali zdravju ljudi ter da ni tehnično izvedljivih nadomestnih rešitev brez živega srebra, ki bi zagotovile enake koristi.

Komisija obvesti države članice o izidu ocene.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklepe, s katerimi se določi, ali se dovolijo zadevni novi proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro, ali novi proizvodni postopki. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

7. Komisija do 30. junija 2018 na spletu objavi seznam proizvodnih postopkov z uporabo živega srebra oziroma živosrebrovih spojin, ki so se uporabljali pred 1. januarjem 2018, ter proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, ki so se proizvajali pred 1. januarjem 2018, ter vse veljavne tržne omejitve.

Člen 9

Obrtniško kopanje in pridobivanje zlata ter kopanje in pridobivanje zlata v majhnem obsegu

1. Obrtniško kopanje in pridobivanje zlata ter kopanje in pridobivanje zlata v majhnem obsegu, pri katerih se za izločevanje zlata iz rude uporablja amalgamiranje z živim srebrom, se prepove.

2. Pristojni organ zadevne države članice v primeru dokazanih primerov neskladnosti s prepovedjo iz odstavka 1 tega člena, ki niso posamični, brez poseganja v odstavek 1 tega člena in člen 16 pripravi in izvede nacionalni načrt v skladu s Prilogo IV.

Člen 10

Zobni amalgam

1. Od 1. januarja 2019 se zobni amalgam uporablja samo v predhodno odmerjeni inkapsulirani obliki. Zobozdravstveni delavci ne smejo uporabljati živega srebra v odprti obliki.

2. Zobni amalgam se od 1. julija 2018 ne uporablja za zobozdravstveno obravnavo mlečnih zob, otrok, mlajših od 15 let, in nosečnic ali doječih mater, razen če zdravstveni delavec presodi, da je to nujno potrebno zaradi posebnih zdravstvenih potreb pacienta.

3. Vsaka država članica do 1. julija 2019 pripravi nacionalni načrt v zvezi z ukrepi, ki jih namerava izvesti za postopno opustitev uporabe zobnega amalgama.

Države članice nacionalne načrte objavijo na spletu in jih v roku enega meseca od njihovega sprejetja posredujejo Komisiji.

4. Od 1. januarja 2019 dalje upravljavci zobozdravstvenih ustanov, kjer se uporablja zobni amalgam ali odstranjujejo zalivke z zobnim amalgamom ali zobje s takšnimi zalivkami, zagotovijo, da so njihove ustanove opremljene z ločevalniki amalgama za zadržanje in zbiranje delcev amalgama, tudi tistih v uporabljeni vodi.

Ti upravljavci zagotovijo, da:

(a)	ločevalniki amalgama, dani v uporabo od 1. januarja 2018, zagotavljajo raven zadržanja vsaj 95 % delcev amalgama;

(b)	od 1. januarja 2021 vsi ločevalniki amalgama v uporabi zagotavljajo raven zadržanja iz točke (a).

Ločevalniki amalgama se vzdržujejo v skladu z navodili proizvajalca, da se zagotovi najvišja možna raven zadržanja.

5. Kapsule in ločevalniki amalgama, ki so skladni z evropskimi standardi ali z drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki zagotavljajo enakovredno raven kakovosti in zadržanja, se štejejo za skladne z zahtevami iz odstavkov 1 in 4.

6. Zobozdravstveni delavci zagotovijo, da z amalgamski odpadki, vključno z ostanki in delci amalgama, zalivkami in zobmi ter njihovimi deli, ki so onesnaženi z zobnim amalgamom, ravna in jih zbira pooblaščena ustanova ali podjetje za ravnanje z odpadki.

Zobozdravstveni delavci teh amalgamskih odpadkov pod nobenimi pogoji niti neposredno niti posredno ne spuščajo v okolje.

POGLAVJE IV

ODSTRANJEVANJE ODPADKOV IN ODPADKOV Z ŽIVIM SREBROM

Člen 11

Odpadki

Brez poseganja v točko (5) člena 2 te uredbe se živo srebro in živosrebrove spojine bodisi v čisti obliki ali v zmeseh iz naslednjih velikih virov štejejo za odpadek v smislu Direktive 2008/98/ES in se odstranijo na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne škoduje okolju, v skladu z navedeno direktivo:

(a)	kloralkalna industrija;

(b)	čiščenje zemeljskega plina;

(c)	dejavnosti pridobivanja in taljenja neželezovih kovin;

(d)	izločevanje iz cinabaritne rude v Uniji.

Takšno odstranjevanje ne sme privesti do pridobivanja živega srebra.

Člen 12

Poročanje o velikih virih

1. Gospodarski subjekti iz industrijskih sektorjev iz točk (a), (b) in (c) člena 11, vsako leto do 31. maja pristojnim organom zadevne države članice pošljejo naslednje:

(a)	podatke o skupni količini odpadkov z živim srebrom, skladiščenih v vsakem od njihovih obratov;

(b)	podatke o skupni količini odpadkov z živim srebrom, poslanih v posamezna skladišča, v katerih se izvaja začasno skladiščenje, pretvorba in po potrebi strjevanje odpadkov z živim srebrom ali trajno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, ki so bili pretvorjeni in po potrebi strjeni;

(c)	lokacijo in kontaktne podatke vsakega od skladišč iz točke (b);

(d)	kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec skladišča, v katerem se izvaja začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, v skladu s členom 14(1);

(e)	kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec objekta, v katerem se izvaja pretvorba in po potrebi strjevanje odpadkov z živim srebrom, v skladu s členom 14(2);

(f)	kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec skladišča, v katerem se izvaja trajno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, ki so bili pretvorjeni in po potrebi strjeni, v skladu s členom 14(3).

2. Podatki iz točk (a) in (b) odstavka 1 se izrazijo z uporabo kod iz Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

3. Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 se prenehajo uporabljati za gospodarske subjekte, ki upravljajo kloralkalne obrate eno leto od datuma, ko so bile vse živosrebrove celice, ki jih gospodarski subjekt upravlja, razgrajene v skladu z Izvedbenim sklepom 2013/732/EU in je bilo vse živo srebro predano objektom za ravnanje z odpadki.

Člen 13

Skladiščenje odpadkov z živim srebrom

1. Z odstopanjem od točke (a) člena 5(3) Direktive 1999/31/ES se odpadki z živim srebrom lahko začasno skladiščijo v tekoči obliki, če so izpolnjene posebne zahteve za skladiščenje odpadkov z živim srebrom iz Prilog I, II in II navedene direktive in če tako skladiščenje poteka v nadzemnih skladiščih, namenjenih in opremljenih za začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom.

Odstopanje iz prvega pododstavka se preneha uporabljati 1. januarja 2023.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21, da se spremeni ta uredba, tako da se podaljša dovoljeno obdobje za začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom iz odstavka 1 tega člena za največ tri leta.

3. Odpadki z živim srebrom se pred njihovo trajno odstranitvijo pretvorijo in, kadar je namenjeno, da bodo odstranjeni v nadzemna skladišča, pretvorijo in strdijo.

Po pretvorbi in po potrebi strjevanju se odpadki z živim srebrom trajno odstranijo izključno v naslednjih skladiščih za trajno skladiščenje z licenco za odstranjevanje nevarnih odpadkov:

(a)	rudnikih soli, prilagojenih za trajno skladiščenje pretvorjenih odpadkov z živim srebrom, ali globokih podzemnih skalnatih formacijah, ki zagotavljajo enako ali višjo raven varnosti in zaprtosti kot omenjeni rudniki soli, ali

(b)	nadzemnih skladiščih, namenjenih trajnemu skladiščenju pretvorjenih in strjenih odpadkov z živim srebrom in opremljenih za ta namen, ki zagotavljajo enako ali višjo raven varnosti in zaprtosti kot skladišča iz točke (a).

Upravljavci skladišč za trajno skladiščenje zagotovijo, da se pretvorjeni in po potrebi strjeni odpadki z živim srebrom skladiščijo ločeno od drugih odpadkov ter v skladovnicah za odstranjevanje v zapečatenih komorah za skladiščenje. Ti upravljavci zagotovijo tudi, da se v zvezi s skladišči za trajno skladiščenje upoštevajo zahteve iz Direktive 1999/31/ES, vključno s posebnimi zahtevami za začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom iz tretje in pete alinee razdelka 8 Priloge I ter iz Priloge II k navedeni direktivi.

Člen 14

Sledljivost

1. Upravljavci skladišč, v katerih se izvaja začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, vzpostavijo register, ki vključuje:

(a)

za vsako prejeto pošiljko odpadkov z živim srebrom:

(i)	izvor in količino teh odpadkov;

(ii)	ime in kontaktne podatke o dobavitelju in lastniku teh odpadkov;

(b)

za vsako pošiljko odpadkov z živim srebrom, ki zapušča skladišče:

(i)	količino teh odpadkov in vsebnost živega srebra v njih;

(ii)	namembni kraj in načrtovano odstranjevanje teh odpadkov;

(iii)

kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec objekta, v katerem se izvaja pretvorba in po potrebi strjevanje teh odpadkov, kot je določeno v odstavku 2;

(iv)	kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec skladišča, v katerem se izvaja trajno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, ki so bili pretvorjeni in po potrebi strjeni, kot je določeno v odstavku 3;

(c)	količino odpadkov z živim srebrom, ki se skladišči v skladišču, na koncu vsakega meseca.

Upravljavci skladišč, v katerih se izvaja začasno skladiščenje odpadkov z živim srebrom, takoj po odvzemu odpadkov z živim srebrom iz začasnega skladiščenja izdajo potrdilo, da so bili odpadki z živim srebrom poslani v objekt za odstranjevanje, ki ga zajema ta člen.

Kopija izdanega potrdila iz drugega pododstavka tega odstavka se nemudoma posreduje zadevnim gospodarskim subjektom iz člena 12.

2. Upravljavci objektov, v katerih se izvaja pretvorba in po potrebi strjevanje odpadkov z živim srebrom, vzpostavijo register, ki vključuje:

(a)

za vsako prejeto pošiljko odpadkov z živim srebrom:

(i)	izvor in količino prejetih teh odpadkov;

(ii)	ime in kontaktne podatke o dobavitelju in lastniku teh odpadkov;

(b)

za vsako pošiljko odpadkov z živim srebrom, ki so bili pretvorjeni in po potrebi strjeni, ki zapušča skladišče:

(i)	količino teh odpadkov ter vsebnost živega srebra v njih;

(ii)	namembni kraj in načrtovane dejavnosti odstranjevanja teh odpadkov;

(iii)

kopijo potrdila, ki ga je izdal upravljavec skladišča, v katerem se izvaja trajno skladiščenje teh odpadkov, kot je določeno v odstavku 3;

(c)	količino odpadkov z živim srebrom, ki se skladišči v skladišču, na koncu vsakega meseca.

Upravljavci objektov, v katerih se izvaja pretvorba in po potrebi strjevanje odpadkov z živim srebrom, takoj po končani pretvorbi in po potrebi strjevanju celotne pošiljke izdajo potrdilo, da je bila celotna pošiljka odpadkov z živim srebrom pretvorjena in po potrebi strjena.

Kopija izdanega potrdila iz drugega pododstavka tega odstavka se nemudoma posreduje upravljavcem skladišč iz odstavka 1 tega člena ter zadevnim gospodarskim subjektom iz člena 12.

3. Upravljavci skladišč, v katerih se izvaja trajno skladiščenje pretvorjenih in po potrebi strjenih odpadkov z živim srebrom, takoj po končanem odstranjevanju celotne pošiljke izdajo potrdilo, da je bila celotna pošiljka pretvorjenih in po potrebi strjenih odpadkov z živim srebrom poslana v trajno skladiščenje v skladu z Direktivo 1999/31/ES, vključno z informacijami o kraju skladiščenja.

Kopija izdanega potrdila iz prvega pododstavka tega odstavka se takoj po njegovi izdaji posreduje upravljavcem skladišč oziroma objektov iz odstavkov 1 oziroma 2 tega člena ter zadevnim gospodarskim subjektom iz člena 12.

4. Upravljavci skladišč oziroma objektov iz odstavkov 1 oziroma 2 vsako leto do 31. januarja posredujejo registre za predhodno koledarsko leto pristojnim organom zadevnih držav članic. Pristojni organi držav članic letno posredujejo vse prejete registre Komisiji.

Člen 15

Onesnažena območja

1. Komisija pripravi izmenjavo informacij z državami članicami o ukrepih na nacionalni ravni za opredelitev in oceno območij, onesnaženih z živim srebrom in živosrebrovimi spojinami, ter za obravnavo precejšnjih tveganj, ki ga ima ta onesnaženost za zdravje ljudi in okolje.

2. Komisija do 1. januarja 2021 na spletu objavi informacije, zbrane na podlagi odstavka 1, vključno s seznamom območij, onesnaženih z živim srebrom in živosrebrovimi spojinami.

POGLAVJE V

KAZNI, PRISTOJNI ORGANI IN POROČANJE

Člen 16

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da da se te izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih uradno obvestijo Komisijo do datumov začetka uporabe zadevnih določb te uredbe in jo nemudoma uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 17

Pristojni organi

Države članice določijo pristojne organe, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe.

Člen 18

Poročanje

1. Države članice do 1. januarja 2020 in pozneje v primernih presledkih pripravijo, predložijo Komisiji in na spletu objavijo poročilo z naslednjim:

(a)	informacije o izvajanju te uredbe;

(b)	informacije, potrebne za izpolnjevanje obveznosti poročanja iz člena 21 Konvencije s strani Unije;

(c)	povzetek podatkov, zbranih v skladu s členom 12 te uredbe;

(d)

informacije o živem srebru, ki se nahaja na njihovih ozemljih:

(i)	seznam območij, kjer zaloge živega srebra presegajo 50 metričnih ton in ne gre za odpadke z živim srebrom, ter količino živega srebra na vsakem območju;

(ii)	seznam območij, kjer je zbranih več kot 50 metričnih ton odpadkov z živim srebrom, ter količino odpadkov z živim srebrom na vsakem območju; ter

(e)	seznam virov, iz katerih se letno pridobi več kot 10 metričnih ton živega srebra, če so države članice s tem seznanjene.

Države članice se lahko odločijo, da katerih koli informacij iz prvega pododstavka ne objavijo iz enega od razlogov iz člena 4(1) in (2) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), ob upoštevanju drugega pododstavka člena 4(2) navedene direktive.

2. Za namene poročanja iz odstavka 1 Komisija da državam članicam na voljo elektronsko orodje za poročanje.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo ustrezni vprašalniki za opredelitev vsebine, informacij in ključnih kazalnikov uspešnosti, potrebnih, da bi bile izpolnjene zahteve iz odstavka 1, ter oblike in pogostosti poročila iz odstavka 1. Vprašalniki ne smejo podvajati obveznosti poročanja za pogodbenice Konvencije. Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

3. Države članice poročila, ki jih predložijo sekretariatu Konvencije, nemudoma dajo na voljo Komisiji.

Člen 19

Pregled

1. Komisija do 30. junija 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu svoje ocene glede:

(a)	potrebe, da Unija ureja emisije živega srebra in živosrebrovih spojin iz krematorijev;

(b)	izvedljivosti dolgoročne postopne opustitve uporabe zobnega amalgama, po možnosti do leta 2030, ob upoštevanju nacionalnih načrtov iz člena 10(3) in ob polnem upoštevanju pristojnosti držav članic glede organizacije in zagotavljanja zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe; ter

(c)	okoljskih koristi in izvedljivosti nadaljnjega usklajevanja Priloge II z ustrezno zakonodajo Unije, ki ureja dajanje proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, v promet.

2. Komisija do 31. decembra 2024 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju in pregledu te uredbe, med drugim glede na oceno učinkovitosti, ki jo izvede konferenca pogodbenic Konvencije, in poročil, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 18 te uredbe in členom 21 Konvencije.

3. Če je primerno, Komisija skupaj s svojimi poročili iz odstavkov 1 in 2 poda zakonodajni predlog.

POGLAVJE VI

DELEGIRANA IN IZVEDBENA POOBLASTILA

Člen 20

Sprememba prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 te uredbe, da se spremenijo priloge I, II, III in IV k tej uredbi, tako da se uskladijo s sklepi, ki jih je sprejela konferenca pogodbenic Konvencije v skladu s členom 27 Konvencije, pod pogojem, da je Unija zadevni sklep podprla s sklepom Sveta, sprejetim v skladu s členom 218(9) PDEU.

Člen 21

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13(2) in 20 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 13. junija 2017. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz členov 13(2) in 20 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 13(2) in 20, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22

Postopek v odboru

1. Za sprejetje obrazcev za uvoz in izvoz iz člena 6, tehničnih zahtev za okolju prijazno začasno skladiščenje živega srebra, živosrebrovih spojin in zmesi živega srebra iz člena 7(3), sklepa iz člena 8(6) in vprašalnikov iz člena 18(2) Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1102/2008 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2018.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2018.

Točka (d) dela I Priloge III pa se uporablja od 11. decembra 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 17. maja 2017

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

C. ABELA

(1) UL C 303, 19.8.2016, str. 122.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne14. marca 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. aprila 2017.

(3) Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(4) Uredba (ES) št. 1102/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra (UL L 304, 14.11.2008, str. 75).

(5) Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

(6) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(7) Izvedbeni sklep Komisije 2013/732/EU z dne 9. decembra 2013 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov (UL L 332, 11.12.2013, str. 34).

(8) Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

(9) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(10) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(11) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(13) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(14) Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).

(15) Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88).

(16) Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (UL L 332, 9.12.2002, str. 1).

(17) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

PRILOGA I

Živosrebrove spojine, za katere veljata člena 3(2) in (3) ter 7(3) in zmesi živega srebra, za katere veljajo členi 3(2), 4(1) in 7(3)

Živosrebrove spojine, katerih izvoz je prepovedan od 1. januarja 2018:

—	Živosrebrov (I) klorid (Hg2Cl2, CAS št. 10112-91-1)

—	Živosrebrov (II) oksid (HgO, CAS št. 21908-53-2)

—	Cinabaritna ruda

—	Živosrebrov sulfid (HgS, CAS št. 1344-48-5)

Živosrebrove spojine, katerih izvoz je prepovedan od 1. januarja 2020:

—	Živosrebrov (II) sulfat (HgSO4, CAS št. 7783-35-9)

—	Živosrebrov (II) nitrat (Hg(NO3)2, CAS št. 10045-94-0)

Zmesi živega srebra, katerih izvoz in uvoz je prepovedan od 1. januarja 2018:

—	Zmesi živega srebra z drugimi snovmi, vključno z živosrebrovimi zlitinami, s koncentracijo živega srebra najmanj 95 masnih odstotkov.

PRILOGA II

Proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro, iz člena 5

Del A – Proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro

Proizvodi, ki vsebujejo dodano živo srebro

Datum, od katerega so prepovedani uvoz, izvoz in proizvodnja proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro

1.	Baterije ali akumulatorji, ki vsebujejo več kot 0,0005 % živega srebra glede na maso.

31.12.2020

2.	Stikala in releji, razen mostičkov z zelo natančno merljivostjo kapacitete in izgub ter visokofrekvenčnih stikal in relejev za radijske frekvence v instrumentih za spremljanje in nadzor z najvišjo vsebnostjo živega srebra 20 mg na mostiček, stikalo ali rele.

31.12.2020

Kompaktne fluorescentne sijalke (CFL) za splošno razsvetljavo:

(a)	CFL.i ≤ 30 wattov z vsebnostjo živega srebra nad 2,5 mg na razelektritveno cevko;

(b)	CFL.ni ≤ 30 wattov z vsebnostjo živega srebra nad 3,5 mg na razelektritveno cevko.

31.12.2018

Naslednje linearne fluorescentne sijalke (LFL) za splošno razsvetljavo:

(a)	tripasovne fosforne < 60 wattov z vsebnostjo živega srebra nad 5 mg na sijalko,

(b)	halofosfatne fosforne ≤ 40 wattov z vsebnostjo živega srebra nad 10 mg na sijalko.

31.12.2018

5.	Visokotlačne živosrebrove sijalke (HPMV) za splošno razsvetljavo.

31.12.2018

Naslednje fluorescentne sijalke s hladno katodo in fluorescentne sijalke z zunanjo elektrodo (CCFL in EEFL) za elektronske zaslone, ki vsebujejo dodano živo srebro:

(a)	kratke (≤ 500 mm) z vsebnostjo živega srebra nad 3,5 mg na sijalko;

(b)	srednje dolge (> 500 mm in ≤ 1 500 mm) z vsebnostjo živega srebra nad 5 mg na sijalko;

(c)	dolge (> 1 500 mm) z vsebnostjo živega srebra nad 13 mg na sijalko.

31.12.2018

7.	Kozmetični izdelki z živim srebrom in živosrebrovimi spojinami, razen izjem, navedenih v vnosih 16 in 17 Priloge V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

31.12.2020

8.	Pesticidi, biocidi in lokalni antiseptiki.

31.12.2020

Naslednji neelektronski merilniki:

(a)	barometri;

(b)	higrometri;

(c)	manometri;

(d)	termometri in druge neelektrične termometrske naprave;

(e)	merilniki krvnega tlaka,

(f)	pripomočki za merjenje napetosti za uporabo s pletizmografi;

(g)	živosrebrovi piknometri;

(h)	živosrebrove merilne naprave za določitev zmehčišča.

Ta vnos ne zajema naslednjih merilnikov:

—	neelektronskih merilnikov, vgrajenih v velike naprave, ali merilnikov, ki se uporabljajo za precizna merjenja, če ni na voljo ustrezne nadomestne rešitve brez živega srebra;

—	merilnikov, ki so bili 3. oktobra 2007 starejši od 50 let;

—	merilnikov, namenjenih za javne razstave v kulturne in zgodovinske namene.

31.12.2020

Del B – Drugi proizvodi, ki niso na seznamu iz dela A te priloge

Stikala in releji, hladne katodne fluorescentne sijalke in fluorescentne sijalke z zunanjo elektrodo (CCFL in EEFL) za elektronske zaslone ter merilniki, če se uporabijo za zamenjavo sestavnega dela velike naprave in pod pogojem, da za ta sestavni del ni nobene izvedljive nadomestne rešitve brez živega srebra, v skladu z Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter Direktivo 2011/65/EU.

(1) Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59).

(2) Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34).

PRILOGA III

Zahteve v zvezi z živim srebrom, ki se uporabljajo za proizvodne postopke iz člena 7(1) in (2)

Del I: Prepovedana uporaba živega srebra ali živosrebrovih spojin bodisi v čisti obliki ali v zmeseh v proizvodnih postopkih

(a)	Od 1. januarja 2018: proizvodni postopki, v katerih se živo srebro ali živosrebrove spojine uporabljajo kot katalizator;

(b)	z odstopanjem od točke (a) se proizvodnja monomer vinilklorida prepove od 1. januarja 2022;

(c)	od 1. januarja 2022: proizvodni postopki, v katerih se živo srebro uporablja kot elektroda;

(d)	z odstopanjem od točke (c), od 11. decembra 2017: kloralkalna proizvodnja, v kateri se živo srebro uporablja kot elektroda;

(e)	z odstopanjem od točke (c) se proizvodnja natrijevega ali kalijevega metilata ali etilata prepove od 1. januarja 2028;

(f)	od 1. januarja 2018: proizvodnja poliuretana, kolikor ni že omejena ali prepovedana v skladu z vnosom 62 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006.

Del II: Proizvodni postopki, za katere veljajo omejitve uporabe ter izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin

Proizvodnja natrijevega ali kalijevega metilata ali etilata

Proizvodnja natrijevega ali kalijevega metilata ali etilata poteka v skladu s točko (e) dela I in naslednjimi pogoji:

(a)	ne uporablja se živo srebro iz primarnega izkopa živega srebra,

(b)	neposredni in posredni izpusti živega srebra in živosrebrovih spojin v zrak, vodo in zemljo glede na enoto proizvodnje se zmanjšajo za 50 % do leta 2020 v primerjavi z letom 2010;

(c)	podpirajo se raziskave in razvoj pri proizvodnih postopkih brez živega srebra; ter

(d)	od 13. junija 2017 se zmogljivost obratov, ki so za proizvodnjo natrijevega ali kalijevega metilata ali etilata uporabljale živo srebro ali živosrebrove spojine in so obratovale pred navedenim datumom, ne poveča, prav tako pa se ne dovolijo novi obrati.

PRILOGA IV

Vsebina nacionalnega načrta o obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu iz člena 9

Nacionalni načrt vsebuje naslednje informacije:

(a)	nacionalne cilje in cilje za zmanjševanje, pri katerih se zagotovi odprava uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin;

(b)

ukrepe za ukinitev:

(i)	amalgamiranja rude;

(ii)	žganja amalgama ali predelanega amalgama na prostem;

(iii)

žganja amalgama v stanovanjskih območjih ter

(iv)	luženja usedlin, rude ali jalovine, ki jim je bilo dodano živo srebro, ne da bi bilo to živo srebro prej odstranjeno, s cianidom;

(c)	ukrepe za pospešitev formalne ali pravne ureditve sektorja obrtniškega kopanja in pridobivanja zlata ter kopanja in pridobivanja zlata v majhnem obsegu;

(d)	izhodiščne ocene količin uporabljenega živega srebra in praks, ki se na njenem ozemlju uporabljajo pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu;

(e)	strategije za spodbujanje zmanjševanja emisij in izpustov živega srebra ter zmanjševanja izpostavljenosti živemu srebru pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu, vključno za spodbujanje načinov brez uporabe živega srebra;

(f)	strategije za trgovanje in preprečevanje preusmeritve živega srebra in živosrebrovih spojin iz tujih in domačih virov za uporabo v dejavnosti obrtniškega kopanja in pridobivanja zlata ter kopanja in pridobivanja zlata v majhnem obsegu;

(g)	strategije za vključevanje deležnikov v izvajanje in nenehno razvijanje nacionalnega načrta;

(h)	strategijo javnega zdravja za obvladovanje izpostavljenosti malih in obrtniških zlatokopov in njihovih skupnosti živemu srebru, ki med drugim predvideva zbiranje zdravstvenih podatkov, usposabljanje zdravstvenih delavcev in ozaveščanje prek zdravstvenih ustanov;

(i)	strategije za preprečevanje izpostavljenosti ranljivih skupin prebivalstva, zlasti otrok in žensk v rodni dobi, predvsem nosečih žensk živemu srebru pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu;

(j)	strategije za informiranje obrtniških in malih zlatokopov ter prizadetih skupnosti in

(k)	časovni načrt za izvedbo nacionalnega načrta.

PRILOGA V

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1102/2008	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 3(1) in (2)
Člen 1(2)	Člen 3(3)
Člen 1(3)	Člen 3(4)
Člen 2	Člen 11
Člen 3(1)(a)	Člen 13(3)(a)
Člen 3(1)(b)	Člen 13(1)
Člen 3(1), drugi pododstavek	Člen 13(1), prvi pododstavek, in člen 13(3), tretji pododstavek
Člen 3(2)	—
Člen 4(1)	Člen 13(1)
Člen 4(2)	Člen 13(1)
Člen 4(3)	—
Člen 5(1)	—
Člen 5(2)	—
Člen 5(3)	—
Člen 6(1)(a)	—
Člen 6(1)(b)	Člen 12(1)(a)
Člen 6(1)(c)	Člen 12(1)(b) in (c)
Člen 6(2)(a)	Člen 12(1)(a)
Člen 6(2)(b)	Člen 12(1)(b) in (c)
Člen 6(3)	Člen 12(1)
Člen 6(4)	—
Člen 7	Člen 16
Člen 8(1)	—
Člen 8(2)	—
Člen 8(3)	—
Člen 8(4)	—
Člen 8(5)	—
Člen 9	—

24.5.2017

Uradni list Evropske unije

L 137/22

DIREKTIVA (EU) 2017/853 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. maja 2017

o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Direktivo Sveta št. 91/477/EGS (3) se je določil spremljevalni ukrep za notranji trg. Ustvarjeno je bilo ravnovesje med obveznostjo zagotavljanja določenega prostega pretoka nekaterih vrst strelnega orožja in njegovih pomembnih sestavnih delov na območju Unije na eni strani in potrebo po nadzoru tega prostega pretoka z določenimi varnostnimi zagotovili, prilagojenimi tem proizvodom na drugi strani.

(2)

Glede nekaterih vidikov Direktive 91/477/EGS je potrebno nadaljnje sorazmerno izboljšanje, da bi obravnavali zlorabo strelnega orožja v kriminalne namene, ob upoštevanju nedavnih terorističnih dejanj. V zvezi s tem je Komisija v svojem sporočilu z dne 28. aprila 2015 o Evropski agendi za varnost pozvala k pregledu navedene direktive in skupnemu pristopu na področju onesposobitve strelnega orožja, da bi preprečili njegovo ponovno usposobitev in uporabo s strani zločincev.

(3)	Ko je strelno orožje zakonito nabavljeno in posedovano v skladu z Direktivo 91/477/EGS, bi se morali uporabljati nacionalni predpisi o nošenju orožja, lovu ali streljanju v tarčo.

(4)

Za namene Direktive 91/477/EGS bi morala opredelitev posrednika zajemati vsako fizično ali pravno osebo, tudi partnerstva, za izraz „dobava“ pa bi moralo šteti, da vključuje posojanje in najem. V Direktivi 91/477/EGS bi morali biti zajeti tudi posredniki, saj opravljajo storitve, ki so podobne storitvam trgovcev, in sicer v zvezi z obveznostmi trgovcev, ki so pomembne za dejavnosti posrednikov, kolikor imajo možnost izpolniti te obveznosti in kolikor teh obveznosti ne izpolnjuje trgovec glede iste osnovne transakcije.

(5)

Dejavnosti trgovca poleg proizvodnje zajemajo tudi prirejanje ali predelovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, na primer skrajševanje strelnega orožja, s katerim bi spremenili njegov razred ali podrazred. Popolnoma zasebne, nekomercialne dejavnosti, kot so ročno polnjenje ali ponovno polnjenje streliva iz sestavnih delov streliva za osebno uporabo ali prirejanje strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov, ki so v lasti zadevne osebe, kot so spremembe kopit ali merkov, ali vzdrževanje zaradi obrabe pomembnih sestavnih delov, ne bi smele šteti za dejavnosti, ki bi jih smel opravljati zgolj trgovec.

(6)	Da bi izboljšali sledljivost vsega strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov ter olajšali njihov prost pretok, bi bilo treba vse strelno orožje ali njegove pomembne sestavne dele označiti z jasno, trajno in enotno oznako ter registrirati v zbirkah podatkov držav članic.

(7)

Vnosi v zbirkah podatkov bi morali vključevati vse informacije, ki omogočajo povezavo strelnega orožja z njegovim lastnikom, in beležiti ime proizvajalca ali blagovno znamko, državo ali kraj proizvodnje, tip, znamko, model, kaliber in serijsko številko strelnega orožja ali vse enotne oznake na okvirju ali zaklepišču strelnega orožja. Pomembne sestavne dele, ki niso okvir ali zaklepišče, bi bilo treba v zbirkah podatkov evidentirati v kategorijah, ki so povezane s strelnim orožjem, na katerega se namestijo.

(8)

Da bi preprečili možnost, da se oznake zlahka izbrišejo, in da bi pojasnili, na katerih pomembnih sestavnih delih bi morale biti navedene oznake, bi bilo treba uvesti skupna pravila Unije za označevanje. Ta pravila bi se morala uporabljati le za strelno orožje ali pomembne sestavne dele, proizvedene v Uniji ali uvožene vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, ko se dajo na trg, medtem ko bi za strelno orožje in dele, proizvedene v Uniji ali uvožene vanjo pred tem datumom, morale še naprej veljati zahteve glede označevanja in registracije iz Direktive 91/477/EGS, ki se uporabljajo do tega datuma.

(9)

Ob upoštevanju nevarne narave in dolge življenjske dobe strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov, da bi pristojnim organom omogočili sledenje strelnemu orožju in pomembnim sestavnim delom za namene upravnih in kazenskih postopkov in ob upoštevanju nacionalnega procesnega prava je treba vnose v zbirkah podatkov hraniti 30 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov. Dostop do te evidence in vseh pripadajočih osebnih podatkov bi moral biti omejen na pristojne organe in dovoljen največ deset let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov za namene izdajanja ali odvzemanja dovoljenj ali carinskih postopkov, vključno z morebitno naložitvijo upravnih kazni, in največ trideset let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnega sestavnega dela, če je tak dostop potreben za izvrševanje kazenskega prava.

(10)

Učinkovita izmenjava informacij med trgovci in posredniki na eni strani ter nacionalnimi pristojnimi organi na drugi strani je pomembna za učinkovito delovanje zbirk podatkov. Trgovci in posredniki bi zato morali brez nepotrebnega odlašanja posredovati informacije nacionalnim pristojnim organom. Da bi jim to olajšali, bi morali nacionalni pristojni organi vzpostaviti elektronske povezave, dostopne trgovcem in posrednikom, ki lahko vključujejo posredovanje informacij preko elektronske pošte ali neposredno prek zbirke podatkov ali drugega registra.

(11)	Kar zadeva obveznost držav članic, da vzpostavijo sistem spremljanja za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajanje dovoljenj za strelno orožje v celotnem obdobju njegove veljavnosti, bi se morale te odločiti, ali naj ocena vključuje predhoden zdravstveni ali psihološki pregled.

(12)

Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o poklicni odgovornosti se v zvezi z oceno ustreznih zdravstvenih in psiholoških informacij ne bi smelo domnevati, da so zdravstveni delavci ali druge osebe, ki predložijo tovrstne informacije, kakor koli odgovorni, kadar je strelno orožje, posedovano v skladu z Direktivo 91/477/EGS, zlorabljeno.

(13)

Kadar strelno orožje in strelivo nista pod neposrednim nadzorom, bi morala biti varno shranjena. Če se strelno orožje in strelivo ne hranita v sefu, bi ju bilo treba hraniti ločeno. Kadar je treba strelno orožje in strelivo predati prevozniku za prevoz, bi moral biti prevoznik odgovoren za ustrezen nadzor in hrambo. Merila za ustrezno hrambo in varen prevoz bi bilo treba določiti v nacionalnem pravu, pri tem pa upoštevati število kosov in razred zadevnega strelnega orožja in streliva.

(14)

Direktiva 91/477/EGS ne bi smela vplivati na pravila držav članic, ki dopuščajo dogovore o zakonitih transakcijah s strelnim orožjem, pomembnimi sestavnimi deli in strelivom prek pošte ali interneta ali s pogodbami o prodaji na daljavo, kakor so opredeljene v Direktivi 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), na primer prek spletnih avkcijskih katalogov, malih oglasov, telefona ali elektronske pošte. Vendar je bistvenega pomena, da je mogoče preveriti identiteto strank v tovrstnih transakcijah in njihovo zmožnost, da jih sklenejo zakonito, ter da se to tudi dejansko preveri. V zvezi s kupci je zato primerno zagotoviti, da trgovec ali posrednik z licenco oziroma dovoljenjem, oziroma javni organ ali njegov predstavnik preveri njihovo istovetnost in po potrebi dejstvo, da imajo dovoljenje za nabavo strelnega orožja, pomembnega sestavnega dela ali streliva, pred dostavo ali najpozneje ob njej.

(15)

Za najnevarnejše strelno orožje bi bilo treba v Direktivi 91/477/EGS uvesti strožja pravila, s katerimi bi bilo zagotovljeno, da tega strelnega orožja, z nekaterimi omejenimi in ustrezno utemeljenimi izjemami, ni dovoljeno imeti v lasti ali posesti ali trgovati z njim. V primeru nespoštovanja teh pravil bi morale države članice sprejeti vse ustrezne ukrepe, ki bi lahko vključevali zaseg navedenega strelnega orožja.

(16)

Države članice pa bi morale imeti možnost, da dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A, kadar je to potrebno v izobraževalne, kulturne, tudi za film in gledališče, raziskovalne ali zgodovinske namene. Pooblaščene osebe bi lahko bili tudi orožarji, preizkuševalci orožja, proizvajalci, certificirani strokovnjaki, forenzični strokovnjaki in v nekaterih primerih osebe, ki sodelujejo pri snemanju za film ali televizijo. Državam članicam bi moralo biti tudi dovoljeno, da posameznikom dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A, za nacionalno obrambo, na primer v okviru prostovoljnega vojaškega usposabljanja v skladu z nacionalnim pravom.

(17)

Države članice bi morale imeti možnost, da priznanim muzejem in zbiralcem izdajo dovoljenje za nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A, kadar je to potrebno za zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične ali izobraževalne namene ali namene kulturne dediščine, pod pogojem, da ti muzeji in zbiralci pred izdajo takšnega dovoljenja dokažejo, da so sprejeli potrebne ukrepe za obvladovanje tveganj za javno varnost ali javni red, tudi z ustrezno hrambo. Pri izdaji tega dovoljenja bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine, tudi naravo in namene zbiranja, države članice pa bi morale zagotoviti, da je vzpostavljen sistem za spremljanje zbiralcev in zbirk.

(18)

Trgovcem in posrednikom ne bi smelo biti preprečeno rokovanje s strelnim orožjem, pomembnimi sestavnimi deli in strelivom, razvrščenimi v razred A, v primerih, ko sta izjemoma dovoljena nabava in posedovanje takšnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, kadar je rokovanje z njimi potrebno, da se onesposobijo ali predelajo, ali v primerih, ko je to sicer dovoljeno v skladu z Direktivo 91/477/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo. Prav tako se trgovcem in posrednikom ne bi smelo preprečevati rokovanja s takšnim strelnim orožjem, pomembnimi sestavnimi deli in strelivom v primerih, ki jih Direktiva 91/477/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo, ne ureja, na primer, ko gre za strelno orožje, pomembne sestavne dele ali strelivo za izvoz iz Unije ali orožje, ki ga nabavljajo oborožene sile, policija ali javni organi.

(19)

Trgovci in posredniki bi morali imeti možnost zavrniti izvedbo vsake sumljive transakcije za nabavo celih nabojev s strelivom ali sestavnih delov streliva s pravo netilko. Transakcija se lahko šteje za sumljivo, če na primer vključuje količine, ki niso običajne za predvideno zasebno uporabo, če se za kupca zdi, da ne zna uporabljati streliva, ali če kupec vztraja pri plačilu z gotovino in hkrati ne želi predložiti dokazila o svoji istovetnosti. Trgovci in posredniki bi morali imeti tudi možnost, da pristojnim organom prijavijo takšne sumljive transakcije.

(20)

Tveganje predelave akustičnega orožja in drugih vrst orožja za streljanje s slepimi naboji v pravo strelno orožje je veliko. Zato je nujno obravnavati problem uporabe tovrstnega predelanega strelnega orožja pri storitvi kaznivih dejanjih, zlasti tako da se ga vključi v področje uporabe Direktive 91/477/EGS. Nadalje bi morala Komisija, da bi preprečili tveganje, da se plašilno orožje in signalno orožje proizvede na način, ki bi omogočal njegovo predelavo za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem potisnega sredstva, sprejeti tehnične specifikacije, da bi zagotovili, da jih ni mogoče tako predelati.

(21)

Glede na visoko tveganje ponovne usposobitve nepravilno onesposobljenega strelnega orožja in da bi povečali varnost po vsej Uniji, bi moralo biti v Direktivi 91/477/EGS zajeto tudi tovrstno orožje. Pojem onesposobljenega strelnega orožja bi moral odražati splošna načela za onesposabljanje strelnega orožja, ki jih določa Protokol proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki je priložen Sklepu Sveta 2014/164/EU (5), s katerim je bil navedeni protokol prenesen v pravni okvir Unije.

(22)

Strelno orožje, zasnovano za vojaško uporabo, kot sta puški AK47 in M16, ki je opremljeno za delovanje na osnovi posamičnega streljanja, ki ju je mogoče ročno nastaviti za avtomatsko ali polavtomatsko streljanje, bi bilo treba razvrstiti v razred A, zato bi moralo biti prepovedano za civilno uporabo. Če je predelano v polavtomatsko strelno orožje, bi ga bilo treba razvrstiti v točko 6 razreda A.

(23)

Nekatera polavtomatska strelna orožja je mogoče zlahka predelati v avtomatsko strelno orožje, kar pomeni varnostno grožnjo. Nekatera polavtomatska orožja so lahko zelo nevarna tudi brez takšne predelave, če lahko sprejmejo veliko število nabojev. Zato bi morali za civilno uporabo prepovedati polavtomatsko strelno orožje s fiksno napravo za polnjenje, ki dopušča izstreljevanje velikega števila nabojev, pa tudi polavtomatsko strelno orožje v kombinaciji s snemljivo napravo za polnjenje, ki lahko sprejme veliko število nabojev. Zgolj možnost namestitve naprave za polnjenje s prostorom za več kot 10 nabojev za dolgocevno strelno orožje in 20 nabojev za kratkocevno strelno orožje ne vpliva na razvrstitev strelnega orožja v določeni razred.

(24)	Brez poseganja v obnovitev dovoljenja v skladu z Direktivo 91/477/EGS polavtomatsko strelno orožje z robnim vžigom, tudi kalibra .22 ali manj, ne bi smelo biti razvrščeno v razred A, razen če je bilo predelano iz avtomatskega orožja.

(25)

Določbe Direktive 91/477/EGS glede evropskega dovoljenja za strelno orožje kot glavnega dokumenta, ki ga za svoje dejavnosti potrebujejo športni strelci in druge osebe, pooblaščene v skladu z navedeno direktivo, bi bilo treba izboljšati tako, da se v njene ustrezne določbe vključi sklicevanje na strelna orožja, razvrščena v razred A, brez poseganja v pravico držav članic do uporabe strožjih pravil.

(26)	Predmetov, ki so fizično videti kot strelno orožje (replike), vendar so proizvedeni na način, da jih ni mogoče predelati tako, da bi bilo z njimi mogoče izstreliti šibre, krogle oziroma izstrelke z delovanjem potisnega sredstva, Direktiva 91/477/EGS ne bi smela zajemati.

(27)

Kadar nacionalna zakonodaja držav članic ureja starinsko orožje, zahteve Direktive 91/477/EGS ne veljajo za tovrstna orožja. Vendar reprodukcije starinskega orožja nimajo enakega zgodovinskega pomena oziroma niso tako zanimive in se jih lahko proizvaja s sodobnimi metodami, ki lahko podaljšajo njihovo življenjsko dobo ali izboljšajo natančnost. Takšne reprodukcije strelnega orožja bi bilo zato treba vključiti v področje uporabe Direktive 91/477/EGS. Navedena direktiva se ne uporablja za druge predmete, kot so na primer naprave airsoft, ki ne ustrezajo opredelitvi strelnega orožja in jih zato navedena direktiva ne ureja.

(28)

Za boljšo izmenjavo informacij med državami članicami bi bilo koristno, če bi Komisija lahko ocenila potrebne elemente sistema za podporo taki izmenjavi informacij, ki jih vsebujejo zbirke podatkov v državah članicah, vključno z izvedljivostjo dostopa do takšnega sistema za vsako državo članico. Ta sistem lahko uporablja modul informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki je posebej prilagojen za strelno orožje. Takšna izmenjava informacij med državami članicami bi morala potekati v skladu z načeli varstva osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Kadar pristojni organ potrebuje dostop do kazenske evidence osebe, ki je zaprosila za dovoljenje za nabavo ali posedovanje strelnega orožja, bi moral ta organ imeti možnost pridobiti te informacije v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/PNZ (8). Komisija bi svoji oceni lahko, če je primerno, priložila tudi zakonodajni predlog, v katerem bi bili upoštevani obstoječi instrumenti za izmenjavo informacij.

(29)

Da bi omogočili ustrezno izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med državami članicami o dovoljenjih, izdanih za prenos strelnega orožja v drugo državo članico, in zavrnitvah izdaje dovoljenj za nabavo ali posedovanje strelnega orožja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije predpiše določbe, na podlagi katerih bi bilo državam članicam omogočeno vzpostaviti tak sistem za izmenjavo informacij. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(30)	Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(31)	Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(32)

Uredba (EU) 2016/679 bi se morala uporabljati za obdelavo osebnih podatkov v okviru Direktive 91/477/EGS. Če se osebni podatki, zbrani na podlagi Direktive 91/477/EGS, obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, bi morali organi, ki navedene podatke obdelujejo, spoštovati pravila, sprejeta na podlagi Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(33)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za izpolnjevanje navedenih ciljev.

(34)	Direktivo 91/477/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(35)

Ta direktiva in Direktiva 91/477/EGS za Islandijo in Norveško predstavljata razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo na področja iz člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (13).

(36)

Ta direktiva in Direktiva 91/477/EGS za Švico predstavljata razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki spadajo na področja iz člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (15).

(37)

Ta direktiva in Direktiva 91/477/EGS za Lihtenštajn predstavljata razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (16), ki spadajo na področja iz člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (17),

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 91/477/EGS se spremeni:

(1)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„strelno orožje“ pomeni vsako prenosno cevno orožje, ki izstreljuje, je namenjeno izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem potisnega sredstva, razen če je izvzeto iz te opredelitve zaradi enega izmed razlogov, navedenih v delu III Priloge I. Strelno orožje je razvrščeno v delu II Priloge I.

Šteje se, da je predmet mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem potisnega sredstva, če:

(a)	je videti kot strelno orožje, in

(b)	ga je mogoče zaradi njegove konstrukcije ali materiala, iz katerega je proizvedeno, predelati v strelno orožje.

(2)	„pomembni sestavni del“ pomeni cev, okvir, zaklepišče, vključno z ohišjem in strelnim mehanizmom, kakor je primerno, zaklep, boben ali zaklep, ki so, kadar so samostojni predmeti, vključeni v razred strelnega orožja, na katero so pritrjeni ali na katero se jih namerava pritrditi;

(3)	„strelivo“ pomeni cel naboj ali njegove sestavne dele, vključno s tulci, vžigalnimi kapicami, pogonskim prahom, kroglami ali izstrelki, ki se uporabljajo v strelnem orožju, pod pogojem, da je za te sestavne dele same potrebno dovoljenje v zadevni državi članici;

(4)

„plašilno orožje in signalno orožje“ pomeni naprave s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim signalnim strelivom ter jih ni mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke;

(5)

„rekvizitno orožje in akustično orožje“ pomeni strelno orožje, ki je posebej predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, za uporabo na primer v gledaliških predstavah, na fotografskih snemanjih, pri snemanju za film in televizijo, uprizarjanju zgodovinskih dogodkov, na paradah, športnih prireditvah in pri usposabljanju;

(6)

„onesposobljeno strelno orožje“ pomeni strelno orožje, ki je postalo stalno neprimerno za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi pomembni sestavni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili;

(7)

„muzej“ pomeni stalno ustanovo v službi družbe in njenega razvoja, ki je dostopna javnosti in nabavlja, ohranja, raziskuje in razstavlja strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele ali strelivo v zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične, izobraževalne, študijske ali razvedrilne namene ali namene kulturne dediščine ter jo je kot tako priznala zadevna država članica;

(8)	„zbiralec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja z zbiranjem in ohranjanjem strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva za zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične ali izobraževalne namene ali namene kulturne dediščine ter jo je kot tako priznala zadevna država članica;

(9)

„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki se v celoti ali deloma ukvarja z enim od naslednjega:

(a)	proizvodnja, trgovina, izmenjava, posojanje, popravljanje, prirejanje ali predelovanje strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov;

(b)	proizvodnja, trgovina, izmenjava, prirejanje ali predelovanje streliva;

(10)

„posrednik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, razen trgovca, katere trgovanje ali poslovanje v celoti ali deloma zajema eno od naslednjega:

(a)	pogajanja o transakcijah ali ureditev transakcij za nakup, prodajo ali dobavo strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva;

(b)	ureditev prenosa strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva znotraj države članice, iz ene države članice v drugo državo članico, iz države članice v tretjo državo ali iz tretje države v državo članico;

(11)

„nedovoljena proizvodnja“ pomeni proizvodnjo ali sestavljanje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva:

(a)	iz katerega koli pomembnega sestavnega dela takšnega strelnega orožja, ki je bilo vključeno v nedovoljeno trgovino;

(b)	brez dovoljenja, izdanega v skladu s členom 4 s strani pristojnega organa države članice, v kateri poteka proizvodnja ali sestavljanje; ali

(c)	brez označevanja strelnega orožja v času njegove proizvodnje v skladu s členom 4;

(12)

„nedovoljena trgovina“ pomeni nabavo, prodajo, dostavo, prevoz ali prenos strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ali streliva z območja ene države članice ali prek njenega območja na območje druge države članice, če ena izmed teh držav članic tega ne dovoli v skladu s to direktivo ali če strelno orožje, pomembni sestavni deli ali strelivo niso označeni v skladu s členom 4;

(13)	„sledenje“ pomeni sistematično spremljanje strelnega orožja ter, kadar je mogoče, njegovih sestavnih delov in streliva od proizvajalca do kupca, da se pristojnim organom držav članic pomaga pri odkrivanju, preiskovanju in analiziranju nedovoljene proizvodnje in nedovoljene trgovine.

2. V tej direktivi se šteje, da ima oseba prebivališče v državi, ki je navedena v naslovu na uradni listini, v kateri je naveden njen kraj prebivališča, kot je potni list ali nacionalna osebna izkaznica, ki se ob preverjanju nabave ali posedovanja predloži pristojnim organom države članice, trgovcu ali posredniku. Če na potnem listu ali nacionalni osebni izkaznici ni naveden naslov osebe, se njena država prebivališča določi na podlagi drugega uradnega dokazila o prebivališču, ki ga priznava zadevna država članica.

3. „Evropsko dovoljenje za strelno orožje“ izdajo pristojni organi države članice na zahtevo osebi, ki strelno orožje zakonito pridobi v posest in ga uporablja. Velja največ za obdobje petih let, ki se lahko podaljša, in vsebuje informacije, določene v Prilogi II. Je neprenosljivo, v njem pa je navedeno strelno orožje, ki ga poseduje in uporablja imetnik dovoljenja. Vedno mora biti v posesti osebe, ki uporablja strelno orožje, na dovoljenju pa se označijo spremembe glede posesti ali lastnosti strelnega orožja, pa tudi izguba ali tatvina strelnega orožja.“;

(2)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1. Ta direktiva ne posega v uporabo nacionalnih določb o nošenju orožja, lovu ali streljanju v tarčo ob uporabi zakonito nabavljenega in posedovanega orožja v skladu s to direktivo.

2. Ta direktiva se ne uporablja za nabavo ali posedovanje orožja in streliva, v skladu z nacionalnim pravom, s strani oboroženih sil, policije ali javnih organov. Prav tako se ne uporablja za prenose, ki jih ureja Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*1).

(*1) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).“;"

(3)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Kar zadeva strelno orožje, ki je proizvedeno v Uniji ali uvoženo vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, države članice zagotovijo, da je vsako tako strelno orožje ali pomembni sestavni del, dan v promet:

(a)	nemudoma po proizvodnji in najpozneje pred dajanjem na trg ali nemudoma po uvozu v Unijo opremljen z jasno, trajno in enotno oznako; ter

(b)	nemudoma po proizvodnji in najpozneje pred dajanjem na trg ali nemudoma po uvozu v Unijo registriran v skladu s to direktivo.

2. Enotna oznaka iz točke (a) odstavka 1 vključuje ime proizvajalca ali blagovno znamko, državo ali kraj proizvodnje, serijsko številko in leto proizvodnje, če ni vključeno v serijsko številko, ter model, če je to izvedljivo. To ne posega v morebitno navajanje blagovne znamke proizvajalca. Kadar je pomembni sestavni del premajhen, da bi ga označili v skladu s tem členom, se ga označi vsaj s serijsko številko ali alfanumerično ali digitalno kodo.

Zahteve glede označevanja strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov, ki so zgodovinsko posebej pomembni, se določijo v skladu z nacionalnim pravom.

Države članice zagotovijo, da je vsaka osnovna embalaža vsega streliva označena tako, da navaja ime proizvajalca, identifikacijsko serijsko številko, kaliber in vrsto streliva.

Države članice lahko za namene odstavka 1 in tega odstavka uporabljajo določbe Konvencije o medsebojnem priznavanju žigov za ročno strelno orožje z dne 1. julija 1969.

Države članice poleg tega zagotovijo, da so strelno orožje ali njegovi pomembni sestavni deli ob prenosu iz državnih zalog v stalno civilno uporabo opremljeni z enotno oznako, kot je določeno v odstavku 1, da je mogoče identificirati subjekt tega prenosa.

2a. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije za označevanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

3. Vsaka država članica vzpostavi sistem za urejanje dejavnosti trgovcev in posrednikov. Ti sistemi zajemajo vsaj naslednja ukrepa:

(a)	registracijo trgovcev in posrednikov, ki poslujejo na ozemlju te države članice;

(b)	izdajo licence ali dovoljenja za dejavnosti trgovcev in posrednikov na ozemlju te države članice; in

(c)	preverjanje zasebne in poklicne neoporečnosti ter ustreznih sposobnosti zadevnega trgovca ali posrednika. Če gre za pravno osebo, se preverita pravna oseba in fizična oseba ali fizične osebe, ki vodijo podjetje.“;

(b)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„V tej zbirki podatkov so zabeležene vse informacije v zvezi s strelnim orožjem, ki so potrebne za njegovo sledenje in identifikacijo, med drugim:

(a)	tip, znamka, model, kaliber in serijska številka za vsako strelno orožje ter oznaka na njegovem okvirju ali zaklepišču kot enotna oznaka v skladu z odstavkom 1, ki se uporablja kot enotni identifikator posameznega strelnega orožja;

(b)	serijska številka ali enotna oznaka na pomembnih sestavnih delih, če je ta drugačna od oznake na okvirju ali zaklepišču posameznega strelnega orožja;

(c)	imena in naslovi dobaviteljev in oseb, ki nabavljajo ali posedujejo strelno orožje, skupaj z ustreznim datumom oziroma datumi; in

(d)	vsako predelovanje ali prirejanje v strelno orožje, ki povzroči spremembo njegovega razreda ali podrazreda, vključno s potrjeno onesposobitvijo ali uničenjem strelnega orožja in ustreznim datumom oziroma datumi.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi v zbirkah podatkov vodijo evidenco strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov, vključno s pripadajočimi osebnimi podatki, 30 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov.

Dostop do evidence strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov iz prvega pododstavka tega odstavka ter pripadajočih osebnih podatkov imajo:

(a)	organi, pristojni za izdajanje ali odvzemanje dovoljenj iz člena 6 ali 7, ali organi, pristojni za carinske postopke, v obdobju 10 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov; in

(b)	organi, pristojni za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, v obdobju 30 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov.

Države članice zagotovijo, da se osebni podatki po izteku obdobij iz drugega in tretjega pododstavka izbrišejo iz zbirk podatkov. To ne posega v primere, ko se določeni osebni podatki posredujejo organu, pristojnemu za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, in se uporabljajo v tem specifičnem kontekstu, ali ko se posredujejo drugim organom, pristojnim za s tem združljive namene, določene v nacionalnem pravu. V teh primerih obdelavo tovrstnih podatkov pri pristojnih organih v celoti skladno s pravom Unije, zlasti o varstvu podatkov, ureja nacionalno pravo zadevne države članice.“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Trgovci in posredniki so v celotnem obdobju svojega delovanja dolžni voditi register, v katerem je zabeleženo vse strelno orožje in vsi pomembni sestavni deli, za katere velja ta direktiva in ki jih prejmejo ali oddajo, skupaj s podatki, ki omogočajo identifikacijo zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov ter njihovo sledenje, zlasti tip, znamka, model, kaliber, serijska številka ter ime in naslov dobaviteljev in oseb, ki jih nabavijo.

Ob prenehanju svojih dejavnosti trgovci in posredniki register izročijo nacionalnim organom, pristojnim za zbirke podatkov iz prvega pododstavka.

Države članice zagotovijo, da trgovci in posredniki s sedežem na ozemlju nacionalnim pristojnim organom brez nepotrebnega odlašanja poročajo o transakcijah, ki vključujejo strelno orožje ali pomembne sestavne dele, da imajo trgovci in posredniki za potrebe poročanja in posodabljanja zbirk podatkov takoj po prejemu informacij o teh transakcijah elektronsko povezavo s temi organi.“;

(c)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. Države članice zagotovijo, da se lahko vsako strelno orožje v vsakem trenutku poveže z njegovim lastnikom.“.

(4)

člen 4a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4a

Države članice brez poseganja v člen 3 dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja zgolj osebam, ki jim je bila izdana licenca ali, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred C, jim je posebej dovoljeno, da ga nabavijo in posedujejo v skladu z nacionalnim pravom.“;

(5)	člen 4b se črta;

(6)

člena 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 5

1. Države članice brez poseganja v člen 3 dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja samo osebam, ki imajo utemeljen razlog in:

(a)

ki so stare najmanj 18 let, razen kar zadeva nabavo, ki ni nakup, in posedovanje strelnega orožja za lov in streljanje v tarčo, pod pogojem, da imajo v tem primeru osebe, mlajše od 18 let, dovoljenje staršev ali so pod nadzorom staršev ali odrasle osebe z veljavnim dovoljenjem za strelno orožje ali dovoljenjem za lov ali so v centru za usposabljanje z licenco ali kako drugače priznanem centru in da eden od staršev ali odrasla oseba z veljavnim dovoljenjem za strelno orožje ali dovoljenjem za lov prevzame odgovornost za ustrezno hrambo v skladu s členom 5a; ter

(b)	zanje ni verjetno, da bi bile nevarne same sebi ali drugim, javnemu redu ali javni varnosti; obsodba za nasilno naklepno kaznivo dejanje se šteje za tako nevarnost.

2. Države članice imajo vzpostavljen sistem spremljanja, ki ga lahko uporabljajo redno ali občasno, da zagotovijo, da so pogoji za izdajo dovoljenja, določeni v nacionalnem pravu, izpolnjeni v celotnem obdobju trajanja dovoljenja in da se med drugim ocenjujejo ustrezne zdravstvene in psihološke informacije. Posebna ureditev se določi v skladu z nacionalnim pravom.

Če kateri od pogojev za izdajo dovoljenja ni več izpolnjen, države članice dovoljenje odvzamejo.

Države članice ne smejo prepovedati osebam, ki imajo prebivališče na njihovem ozemlju, posedovanja strelnega orožja, ki so ga nabavile v drugi državi članici, razen če prepovejo nabavo iste vrste strelnega orožja na svojem ozemlju.

3. Države članice zagotovijo, da se dovoljenje za nabavo in dovoljenje za posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B, odvzame, če se ugotovi, da oseba, ki ji je bilo dovoljenje izdano, nezakonito poseduje napravo za polnjenje, ki se lahko namesti v polavtomatsko strelno orožje s centralno udarno iglo ali repetirno strelno orožje in:

(a)	lahko sprejme več kot 20 nabojev;

(b)	v primeru dolgocevnega orožja, lahko sprejme več kot 10 nabojev,

razen če je bilo tej osebi izdano dovoljenje v skladu s členom 6 ali dovoljenje, ki je bilo potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).

Člen 5a

Države članice določijo pravila o ustreznem nadzoru nad strelnim orožjem in strelivom ter pravila o njuni ustrezni in varni hrambi, da se čim bolj zmanjša nevarnost, da bi dostop do njih pridobile nepooblaščene osebe. Strelno orožje in strelivo zanj ne smeta biti zlahka dostopna na istem mestu. Ustrezni nadzor pomeni, da ima oseba, ki zakonito poseduje zadevno strelno orožje ali strelivo, kontrolo nad njima tekom njunega prevoza in uporabe. Raven nadzora glede ureditve takšne ustrezne hrambe ustreza številu in razredu zadevnega strelnega orožja in streliva.

Člen 5b

Države članice zagotovijo, da pri nabavi in prodaji strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva, razvrščenega v razred A, B ali C prek pogodb o prodaji na daljavo v smislu točke 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*2) pred njihovo dostavo kupcu strelnega orožja, pomembnega sestavnega dela ali streliva, ali najpozneje ob dostavi, istovetnost in po potrebi dovoljenje te osebe preveri:

(a)	trgovec ali posrednik z licenco oziroma dovoljenjem; ali

(b)	javni organ ali njegov predstavnik.

Člen 6

1. Države članice brez poseganja v člen 2(2) sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da prepovejo nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A. Zagotovijo, da se navedeno strelno orožje, pomembni sestavni deli in strelivo, ki se v nasprotju s to prepovedjo nezakonito posedujejo, zasežejo.

2. Za zaščito varnosti kritične infrastrukture, trgovskega ladijskega prometa, konvojev visoke vrednosti in občutljivih področij, ter v namene nacionalne obrambe in v izobraževalne, kulturne, raziskovalne in zgodovinske namene lahko nacionalni pristojni organi brez poseganja v odstavek 1 v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenja za strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, kadar to ni v nasprotju z javno varnostjo ali javnim redom.

3. Države članice lahko v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenje zbiralcem, da nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, če upoštevajo stroge pogoje glede varnosti, vključno s tem, da nacionalnim pristojnim organom dokažejo, da so sprejeti ukrepi za preprečevanje tveganja za javno varnost ali javni red in da so strelno orožje, pomembni sestavni deli ali strelivo shranjeni s stopnjo varnosti, ki je sorazmerna s tveganjem, povezanim z nepooblaščenim dostopom do njih.

Države članice zagotovijo, da je zbiralce, ki imajo dovoljenje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, mogoče identificirati na podlagi zbirk podatkov iz člena 4. Ti zbiralci z dovoljenjem morajo vzdrževati register vsega strelnega orožja, razvrščenega v razred A, ki ga posedujejo, register pa je dostopen nacionalnim pristojnim organom. Države članice za zbiralce z dovoljenjem vzpostavijo ustrezen sistem spremljanja in pri tem upoštevajo vse pomembne dejavnike.

4. Države članice lahko dovolijo trgovcem ali posrednikom, da ob upoštevanju strogih pogojev glede varnosti v svojih poklicnih dejavnostih nabavijo, proizvedejo, onesposobijo, popravijo, dobavijo, prenesejo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A.

5. Države članice lahko dovolijo muzejem, da ob upoštevanju strogih pogojev glede varnosti nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A.

6. Države članice lahko dovolijo strelcem v tarčo, da nabavijo in posedujejo polavtomatsko strelno orožje, razvrščeno v točko 6 ali 7 razreda A, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a)	zadovoljiva ocena ustreznih informacij, ki izhajajo iz uporabe člena 5(2);

(b)	predložitev dokazila, da zadevni strelec v tarčo aktivno vadi za tekmovanja ali sodeluje na strelskih tekmovanjih, ki jih priznava uradno priznana strelska športna organizacija zadevne države članice ali mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza; in

(c)

predložitev potrdila uradno priznane strelske športne organizacije, da:

(i)	je strelec v tarčo član strelskega društva in v njem redno strelja v tarčo že vsaj 12 mesecev;

(ii)	zadevno strelno orožje izpolnjuje specifikacije, potrebne za strelsko disciplino, ki jo priznava mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza.

V zvezi s strelnim orožjem, razvrščenim v točko 6 razreda A, lahko države članice, ki uporabljajo vojaški sistem, ki temelji na splošni vojaški obveznosti, ter imajo že zadnjih 50 let sistem prenosa vojaškega strelnega orožja na osebe, ki ob izpolnitvi svoje vojaške obveznosti zapustijo vojsko, tem osebam v njihovi vlogi strelcev na tarčo izdajo dovoljenje za obdržanje enega kosa strelnega orožja, ki so ga uporabljali med obveznim vojaškim rokom. To orožje ustrezni javni organ predela v polavtomatsko strelno orožje ter redno preverja, da osebe, ki ga uporabljajo, ne predstavljajo tveganja za javno varnost. Uporabljajo se določbe iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

7. Dovoljenja, izdana po tem členu, se redno pregledujejo vsaj vsakih pet let.“;

(*2) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64)."

(7)

člen 7 se spremeni:

(a)	v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek: „Dovoljenja za posedovanje strelnega orožja se redno pregledujejo vsaj vsakih pet let. Dovoljenje se lahko obnovi ali podaljša, če so pogoji, na podlagi katerih je bilo izdano, še vedno izpolnjeni.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a. Države članice se lahko odločijo, da potrdijo, obnovijo ali podaljšajo dovoljenja, izdana za polavtomatsko orožje, razvrščeno v točko 6, 7 ali 8 razreda A, za strelno orožje, ki je bilo razvrščeno v razred B in zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, če so izpolnjeni drugi pogoji iz te direktive. Poleg tega države članice lahko dovolijo, da v skladu s to direktivo, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta (*3), to strelno orožje nabavijo druge osebe, ki imajo dovoljenje v državi članici.

(*3) Direktiva (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 137, 24.5.2017, str. 22).“;"

(8)

v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Če država članica na svojem ozemlju prepove nabavo in posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B ali C, ali za to zahteva pridobitev dovoljenja, o tem obvesti druge države članice, ki izrecno vpišejo izjavo v zvezi s tem v vsako evropsko dovoljenje za strelno orožje, ki ga izdajo za takšno strelno orožje, v skladu s členom 12(2).“;

(9)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1. Ureditev glede nabave in posedovanja streliva je enaka kot za posedovanje strelnega orožja, za katero je namenjeno strelivo.

Nabava naprav za polnjenje polavtomatskega strelnega orožja s centralno udarno iglo, ki lahko sprejme več kot 20 nabojev, ali več kot 10 nabojev v primeru dolgocevnega orožja, je dovoljena samo osebam, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6 ali dovoljenje, ki je bilo potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).

2. Trgovci in posredniki lahko zavrnejo izvedbo vsake transakcije za nabavo celih nabojev s strelivom ali sestavnih delov streliva, ki se jim zaradi njene narave ali obsega utemeljeno zdi sumljiva, in vsak poskus takšne transakcije prijavijo pristojnim organom.“;

(10)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 10a

1. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da naprav s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom, ni mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke.

2. Države članice med strelno orožje razvrstijo naprave s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom in ki jih je mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke.

3. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo tehnične specifikacije za plašilno in signalno orožje, proizvedeno v Uniji ali uvoženo vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, s katerimi zagotovi, da ga ni mogoče predelati tako, da bi iz njega lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2). Komisija sprejme prvi tovrstni izvedbeni akt do 14. septembra 2018.

Člen 10b

1. Države članice poskrbijo, da lahko pristojni organ preveri onesposobitev strelnega orožja, da se zagotovi, da so zaradi opravljenega prirejanja strelnega orožja vsi njegovi pomembni sestavni deli trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili. Države članice pri navedenem preverjanju zagotovijo, da se izdata potrdilo in zapis, ki potrjuje onesposobitev strelnega orožja in namestitev ustrezne jasno vidne oznake na njem.

2. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo standardi in tehnike za onesposobitev, ki zagotavljajo, da so vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

3. Izvedbeni akti iz odstavka 2 se ne uporabljajo za strelno orožje, onesposobljeno pred datumom začetka uporabe teh izvedbenih aktov, razen če se to strelno orožje prenese v drugo državo članico ali da na trg po tem datumu.

4. Države članice lahko Komisijo v dveh mesecih po 13. juniju 2017 uradno obvestijo o svojih nacionalnih standardih in tehnikah za onesposobitev, ki so se uporabljali pred 8. aprilom 2016, in utemeljijo, zakaj je raven varnosti, ki jih ti standardi in tehnike za onesposobitev, zagotavljajo, enakovredna tisti, ki jih zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2403 (*4), kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016.

5. Ko države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu z odstavkom 4 tega člena, ta najpozneje v 12 mesecih po uradni obvestitvi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, ali ti nacionalni standardi in tehnike za onesposobitev zagotavljajo, da je bilo strelno orožje onesposobljeno z ravnjo varnosti, ki je enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403, kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

6. Do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 5 mora vse strelno orožje, ki je bilo onesposobljeno v skladu z nacionalnimi standardi in tehnikami za onesposobitev, ki so se uporabljali pred 8. aprilom 2016, ko je preneseno v drugo državo članico ali dano na trg, izpolnjevati tehnične specifikacije za onesposobitev iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403.

7. Za strelno orožje, ki je bilo pred 8. aprilom 2016 onesposobljeno v skladu z nacionalnimi standardi in tehnikami za onesposobitev, za katere je bilo ugotovljeno, da je raven varnosti enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403, kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016, velja, da je onesposobljeno strelno orožje, tudi če se prenese v drugo državo članico ali da na trg po datumu začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 5.

(*4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L 333, 19.12.2015, str. 62).“;"

(11)	v naslovu poglavja 3 se beseda „Skupnosti“ nadomesti z besedo „Unije“;

(12)

v členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Strelno orožje se lahko brez poseganja v člen 12 prenese iz ene države članice v drugo samo v skladu s postopkom, določenim v tem členu. Ta postopek se uporablja tudi za prenos strelnega orožja pri prodaji prek pogodbe o prodaji na daljavo, kakor je opredeljena v točki 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU.“;

(13)

člen 12, odstavek 2 se spremeni:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Ne glede na odstavek 1 lahko lovci in uprizoritelji zgodovinskih dogodkov, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred C, in strelci v tarčo, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred B ali C, ter strelno orožje, razvrščeno v razred A, za katero je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6(6) ali za katero je bilo dovoljenje potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a), brez predhodnega dovoljenja iz člena 11(2) posedujejo en ali več kosov strelnega orožja med potovanjem skozi dve ali več držav članic zato, da bi ga uporabili pri svojih dejavnostih, pod pogojem, da:

(a)	imajo evropsko dovoljenje za strelno orožje, v katerem je navedeno to strelno orožje, in

(b)	da lahko utemeljijo razloge za svoje potovanje, zlasti s predložitvijo povabila ali drugega dokazila za lov, streljanje v tarčo ali uprizoritev zgodovinskih dogodkov v namembni državi članici.“;

(b)

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„To odstopanje pa se ne uporablja za potovanja v državo članico, ki na podlagi člena 8(3) prepoveduje nabavo in posedovanje zadevnega strelnega orožja ali za to zahteva pridobitev dovoljenja. V tem primeru se v evropsko dovoljenje za strelno orožje vnese izrecna izjava v zvezi s tem. Države članice lahko zavrnejo uporabo tega odstopanja v primeru strelnega orožja, razvrščenega v razred A, za katero je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6(6) ali za katero je bilo dovoljenje potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).“;

(14)

v členu 13 se dodata naslednja odstavka:

„4. Pristojni organi držav članic si z elektronskimi sredstvi izmenjujejo informacije o dovoljenjih, izdanih za prenos strelnega orožja v drugo državo članico, in informacije o zavrnitvah izdaje dovoljenja iz členov 6 in 7 zaradi varnostnih razlogov ali v zvezi z zanesljivostjo zadevne osebe.

5. Komisija zagotovi sistem za izmenjavo informacij, omenjenih v tem členu.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 13a za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobne ureditve za sistematično izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi. Komisija sprejme prvi tovrstni delegirani akt do 14. septembra 2018“;

(15)

člen 13a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 13. junija 2017.

3. Prenos pooblastila iz člena 13(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 13(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(16)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13b

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*5).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*5) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

(17)	v členu 15 se beseda „Skupnosti“ nadomesti z besedo „Unije“;

(18)

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 14. septembra 2020, nato pa vsakih pet let, predloži poročilo o izvajanju te direktive, vključno s preverjanjem ustreznosti določb, ki mu, če je primerno, priloži zakonodajne predloge zlasti glede razredov strelnega orožja iz Priloge I ter vprašanj, povezanih z izvajanjem sistema evropskega dovoljenja za strelno orožje, oznakami in vplivi novih tehnologij, kot so tridimenzionalno tiskanje, uporaba hitroodzivnih (QR) kod in radiofrekvenčne identifikacije (RFID).“;

(19)

Priloga I se spremeni:

(1)

del II se spremeni:

(a)	uvodni del se nadomesti z naslednjim: „V tej direktivi je strelno orožje razvrščeno v naslednje razrede:“;

(b)

točka A se spremeni:

(i)	uvodni del se črta;

(ii)

v razredu A se dodajo naslednje točke:

„6.	Avtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje, brez poseganja v člen 7(4a).

Vse naslednje polavtomatsko strelno orožje s centralno udarno iglo:

(a)

kratkocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 21 nabojev brez ponovnega polnjenja, če:

(i)	je del tega strelnega orožja naprava za polnjenje s prostorom za več kot 20 nabojev; ali

(ii)	se vanj vstavi snemljiva tovrstna naprava s prostorom za več kot 20 nabojev;

(b)

dolgocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 11 nabojev brez ponovnega polnjenja, če:

(i)	je del tega strelnega orožja naprava za polnjenje s prostorom za več kot 10 nabojev; ali

(ii)	se vanj vstavi snemljiva tovrstna naprava s prostorom za več kot 10 nabojev.

8.	Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje (tj. strelno orožje, prvotno namenjeno streljanju z ramena), ki se lahko z zložljivim ali teleskopskim kopitom ali kopitom, ki se lahko sname brez uporabe orodja, skrajša na manj kot 60 cm skupne dolžine, ne da bi izgubilo funkcionalnost.

9.	Vsako strelno orožje v tem razredu, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje.“;

(iii)

razred B se nadomesti z naslednjim:

„Razred B – Strelno orožje, za katero je treba pridobiti dovoljenje

Repetirno kratkocevno strelno orožje.

Enostrelno kratkocevno strelno orožje s centralno udarno iglo.

Enostrelno kratkocevno strelno orožje za strelivo z robnim vžigom, katerega skupna dolžina znaša manj kot 28 cm.

Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupaj več kot tri naboje, ko gre za strelno orožje z robnim vžigom, in za več kot tri, vendar manj kot dvanajst nabojev, ko gre za strelno orožje s centralno udarno iglo.

Polavtomatsko kratkocevno strelno orožje, razen tistega iz točke 7(a) razreda A.

Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje iz točke 7(b) razreda A z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno manj kot tri naboje, pri katerem se da napravo za polnjenje odstraniti ali za katero ni gotovo, da se ga ne bi dalo z običajnim orodjem spremeniti v orožje z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno več kot tri naboje.

Repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine do 60 cm.

Vsako strelno orožje v tem razredu, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje.

Polavtomatsko strelno orožje za civilno uporabo, ki je podobno avtomatskemu orožju, razen tistega iz točke 6, 7 ali 8 razreda A.“;

(iv)

razred C se nadomesti z naslednjim:

„Razred C – Strelno orožje in orožje, ki ju je treba prijaviti

Repetirno dolgocevno strelno orožje, razen tistega iz točke 7 razreda B.

Enostrelno dolgocevno orožje z eno ali več žlebljenimi cevmi.

Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje, razen tistega iz razreda A ali B.

Enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino najmanj 28 cm.

Strelno orožje, razvrščeno v razred A, B ali C, ki je bilo onesposobljeno v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2403.

Enostrelno dolgocevno strelno orožje z gladkimi cevmi, ki je dano na trg 14. septembra 2018 ali po tem datumu.“;

(v)	razred D se črta;

(c)	točka B se črta.

(2)

del III se nadomesti z naslednjim:

„III.

V tej prilogi predmeti, ki ustrezajo opredelitvi strelnega orožja, niso zajeti v to opredelitev, če:

(a)	so zasnovani za preplah, signaliziranje, reševanje ljudi, klanje živali, ribolov s harpuno ali za industrijske oziroma tehnične namene, če se lahko uporabijo samo za navedeni namen;

(b)	so obravnavani kot starinsko orožje, kadar to ni bilo zajeto v razredih iz dela II in zanj velja nacionalna zakonodaja.

Dokler ne pride do uskladitve v celotni Uniji, lahko države članice za strelno orožje iz tega dela, uporabljajo svojo nacionalno zakonodajo.“;

(20)

v Prilogi II se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f)

izjave:

‚Za pridobitev pravice do potovanja v drugo državo članico z enim ali več kosi strelnega orožja, razvrščenim v razred A, B ali C, navedenega v tem dovoljenju, je treba pridobiti eno ali več predhodnih ustreznih dovoljenj od obiskane države članice. Ta dovoljenja se lahko vpišejo na to dovoljenje.

Zgoraj omenjeno predhodno dovoljenje načeloma ni potrebno za potovanje s strelnim orožjem, razvrščenim v razred C, za lovske namene ali za uprizarjanje zgodovinskih dogodkov ali s strelnim orožjem, razvrščenim v razred A, B ali C, z namenom sodelovati pri streljanju v tarčo, če ima potnik dovoljenje za strelno orožje in lahko utemelji razlog za to potovanje.‘

Kadar je država članica v skladu s členom 8(3) obvestila druge države članice, da je posedovanje določenega strelnega orožja, razvrščenega v razred B ali C, prepovedano ali je zanj treba pridobiti dovoljenje, se doda ena od naslednjih izjav:

‚Potovanje v … (zadevno/-e državo/-e) s strelnim orožjem … (navedba orožja) se prepove.‘

‚Za potovanje v … (zadevno/-e državo/-e) s strelnim orožjem … (navedba orožja) je treba pridobiti dovoljenje.‘ “.

Člen 2

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 14. septembra 2018. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena, države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 4(3) in (4) Direktive 91/477/EGS, kakor je spremenjena s to direktivo, do 14. decembra 2019. O tem takoj obvestijo Komisijo.

3. Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavkov 1 in 2 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

4. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice v zvezi z orožjem, nabavljenim pred 14. septembrom 2018, do 14. marca 2021 odložijo zahtevo glede prijave strelnega orožja, razvrščenega v točki 5, 6 ali 7 razreda C.

5. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 17. maja 2017

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

C. ABELA

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 77.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. aprila 2017.

(3) Direktiva Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 256, 13.9.1991, str. 51).

(4) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

(5) Sklep Sveta 2014/164/EU z dne 11. februarja 2014 o sklenitvi Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UL L 89, 25.3.2014, str. 7).

(6) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(7) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(8) Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL L 93, 7.4.2009, str. 23).

(9) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(10) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(12) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(13) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(14) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(15) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(16) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(17) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 137

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 24. maj 2017

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 ( 1 )	1
		DIREKTIVE
	*	Direktiva (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja ( 1 )	22

	Popravki
*	Popravek Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) ( UL L 95, 7.4.2017 )	40
*	Popravek Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 ( UL L 171, 29.6.2016 )	41


	(1) Besedilo velja za EGP.