12.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/1

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo določenega blaga.

(2)

Točka 2 Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 316/91 (3) je uvrščena kot bela testena masa, znana kot „creamed coconut“, ki je na splošno namenjena uporabi pri kuhanju za pripravo omak in drugih živil ter pridobljena s finim mletjem kokosove sredice in pasteriziranjem, pod tarifno številko 2008 kombinirane nomenklature kot drugače pripravljeni oreški, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu. Uvrstitev tega proizvoda pod tarifno številko 0801 kombinirane nomenklature je bila izključena, ker pasterizacija v poglavju 8 ni bila dovoljena.

(3)

Kombinirana nomenklatura, določena z Uredbo (EGS) št. 2658/87, temelji na mednarodnem harmoniziranem sistemu poimenovanj (v nadaljnjem besedilu: harmonizirani sistem), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje (zdaj Svetovna carinska organizacija), sprejet pa je bil z mednarodno konvencijo, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, ter odobren v imenu Unije s Sklepom Sveta 87/369/EGS (4).

(4)

Opomba 3(a) k poglavju 8 je bila uvedena v harmonizirani sistem leta 1992. Dovoljuje zmerno toplotno obdelavo za dodatno konzerviranje ali stabiliziranje posušenih oreškov iz navedenega poglavja. Iz zgodovinskih dokumentov iz harmoniziranega sistema je razvidno, da je izraz „pasterizacija“, ki je bil prvotno predlagan v besedilu navedene opombe, na koncu nadomeščen s splošnejšim pojmom „zmerna toplotna obdelava“. Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije (5) k poglavju 8 so na ravni Unije razjasnile, da je pasterizacija med drugim dopustna za posušeno sadje in oreške iz navedenega poglavja.

(5)

Zato je primerno, da se iz preglednice iz Priloge k Uredbi (EGS) št. 316/91 črta točka 2, da se preprečijo morebitne razlike v tarifni uvrstitvi proizvodov iz posušenega kokosovega oreha, kot je „creamed coconut“, ki je bil zmerno toplotno obdelan, da se zagotovi enotna uporaba kombinirane nomenklature v Uniji.

(6)

Zato bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 316/91 ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

12.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/3

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 13. februarja 2016 začela preiskavo na podlagi pritožbe, ki jo je 4. januarja 2016 vložil Odbor za zaščito industrije brezšivnih jeklenih cevi Evropske unije („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(2)

Komisija je 12. novembra 2016 z Uredbo (EU) 2016/1977 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa (razen iz litega železa) ali jekla (razen iz nerjavnega jekla) s krožnim prečnim prerezom in zunanjim premerom več kot 406,4 mm s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“, „Kitajska“ ali „zadevna država“).

(3)

Po razkritju ključnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev („začasno razkritje“), so proizvajalci Unije, kitajski proizvajalci izvozniki in združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov predložili pisna stališča. Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale.

(4)

Komisija je obravnavala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi ustrezno spremenila začasne ugotovitve.

(5)

Komisija je vse strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih namerava uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe glede dokončnega razkritja. Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kot je bilo primerno.

(6)

Komisija je v uvodnih izjavah 7 do 9 začasne uredbe pozvala k predložitvi pripomb glede reprezentativnosti enega od vzorčenih proizvajalcev Unije.

(7)

Eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov je navedel, da bi bilo treba tega proizvajalca Unije izključiti iz vzorca, ker naj bi njegovi podatki popačili ugotovitve za celotno industrijo. Drug kitajski proizvajalec izvoznik je poudaril, da je družba Vallourec največja družba v vzorcu in da zato ni jasno, ali je vzorec reprezentativen za industrijo Unije. Pritožnik je trdil, da so kitajski proizvajalci čedalje konkurenčnejši tudi pri izdelkih po meri in visokokakovostnih izdelkih. Poudaril je tudi, da se izdelki za segment nafte in plina izvažajo predvsem v države zunaj Unije, tako da naj bi ta razlika v asortimentih izdelkov imela le majhen pomen na trgu Unije.

(8)

Komisija je zahtevala dodatne podatke in izvedla dodatni preveritveni obisk v prostorih proizvajalca Unije. Ugotovila je, da proizvajalec Unije proizvaja širši asortiment vrst izdelka kot drugi vzorčeni proizvajalci Unije, vendar je ta širok asortiment izdelkov, vključno s cevmi za proizvodnjo električne energije, za nafto in plin ter gradbeništvo, zajet v obsegu izdelka. Proizvajalci Unije in kitajski proizvajalci se ukvarjajo s proizvodnjo tako primarnih kot visokokakovostnih izdelkov. Zadevni proizvajalec Unije predstavlja velik del proizvodnje Unije. Komisija je zato sklenila, da je proizvajalec Unije del industrije Unije in da ni razlogov za njegovo izključitev iz vzorca. Vsak neupravičen učinek posebnega položaja te družbe v sliki škode je bil obravnavan s prilagoditvami stroškov in uteževanjem, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 81, 84 in 146.

(9)

Združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je ponovno izrazilo svoje prejšnje pripombe glede začetka preiskave, med katerimi je bilo tudi nasprotovanje metodi določitve predhodnega vzorca pred začetkom preiskave. Trdilo je tudi, da je bila pritožba neutemeljena, slabe kakovosti in temelječa na predpostavkah, da je bil obseg izdelka preširok in da je združeval preveč različne izdelke ter da je bilo vključenih preveč zaupnih elementov.

(10)

Komisija je opozorila, da so imele zainteresirane strani možnost podati pripombe na predhodno izbiro vzorčenih družb. Pripombe kitajskega združenja je prejela šele po roku, ko je bil vzorec že potrjen. Zato so bile zavrnjene. V zvezi z drugimi trditvami je Komisija poudarila, da v fazi pritožbe ni treba imeti enakih dokazov o dampingu in škodi, kot bi bili potrebni za uvedbo ukrepov. Trditve o zaupnih prilogah k pritožbi so bile proučene, pri čemer je bila utemeljitev za zaupnost potrjena. V vsakem primeru je kitajsko združenje prejelo podroben odgovor na svoje trditve zoper začetek preiskave.

(11)

Ker v zvezi z metodo vzorčenja ni bilo drugih pripomb, so bile začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 10 do 13 začasne uredbe potrjene.

(12)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, so trije proizvajalci izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec, zahtevali določitev individualne stopnje dampinga v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Vendar sta se po objavi začasnih ukrepov dva od njih odločila, da svoj zahtevek za individualno preiskavo umakneta. Edini proizvajalec izvoznik, ki je potrdil svoj prvotni zahtevek za individualno preiskavo, je bila družba Zhejiang Gross Seamless Steel Tube Co., Ltd.

(13)

Nobeden od proizvajalcev izvoznikov med preiskavo ni predložil obrazca zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo. Ugotovitve iz uvodne izjave 15 začasne uredbe so bile zato potrjene.

(14)

Poleg vprašalnikov in obiskov, opisanih v uvodnih izjavah 16 in 17 začasne uredbe, je Komisija pritožniku in enemu proizvajalcu Unije poslala dodatna vprašanja, da bi izvedla preveritve v zvezi s škodo in vzročnostjo, ugotovljenima v začasni uredbi. Poleg tega je en kitajski proizvajalec izvoznik prejel vprašalnik za individualno preiskavo.

(15)

Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih strani:

(16)

Združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je kritiziralo začetno točko obravnavanega obdobja (leto 2012), pri čemer je trdilo, da bi bilo leto 2011 ustreznejša začetna točka. Trdilo je, da se je uvoz zadevnega izdelka iz Kitajske v EU od leta 2011 (46 657 ton) do leta 2012 zmanjšal (39 195 ton). Zato leto 2012 kot izhodiščno leto kaže povečanje uvoza v obravnavanem obdobju (na 42 539 ton), medtem ko bi leto 2011 kot izhodiščno leto pokazalo zmanjšanje uvoza iz Kitajske. Združenje je zahtevalo dodatno razlago o izbiri leta 2012.

(17)

Komisija je navedla, da je bilo obravnavano obdobje določeno v skladu z običajno prakso. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 18 začasne uredbe, obravnavano obdobje zajema tri cela koledarska leta pred obdobjem preiskave. Za izbiro drugačnega obdobja ni podlage. Pripomba je bila zato zavrnjena. V vsakem primeru so podatki, zbrani od zainteresiranih strani, zajemali le obravnavano obdobje. Kazalnike škode je bilo tako mogoče določiti le za obdobje od leta 2012 do leta 2015. Komisija torej ni mogla podati sklepov o splošnem razvoju položaja industrije Unije na podlagi podatkov o obsegu uvoza iz Kitajske od leta 2011. Glede na trend zmanjševanja dobičkonosnosti od leta 2012, kot je opisan v uvodnih izjavah 91 in 92, bi vključitev leta 2011 v obravnavano obdobje pokazala še izrazitejši negativni razvoj položaja industrije Unije.

(18)

Po dokončnem razkritju sta en kitajski proizvajalec izvoznik in združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov navedla, da pojasnilo Komisije v uvodni izjavi 59 (ki ustreza uvodni izjavi 47 dokumenta o splošnem razkritju) glede razlik v obsegu izvoza ne temelji na dokazih.

(19)

Komisija je pojasnila, da se uvodna izjava 59 ni nanašala na trditev glede vključitve leta 2011 v obdobje preiskave, ampak na pripombo druge zainteresirane strani, ki je trdila, da obstajajo neskladnosti v primerjavi s predhodno preiskavo istega izdelka. Trditve združenja kitajskih proizvajalcev izvoznikov v zvezi z obdobjem preiskave so bile obravnavane v uvodni izjavi 17.

(20)

Drugih pripomb v zvezi z obdobjem preiskave ni bilo, zato je bila uvodna izjava 18 začasne uredbe potrjena.

(21)

Eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je obseg izdelka preširok, saj vključuje vrste izdelka iz legiranega jekla, katerih ustrezni stroški in cene znatno odstopajo od standardnega zadevnega izdelka. Zahteval je, da se iz obsega izdelka izključijo vrste izdelka, izdelane iz legiranega in visokolegiranega jekla (3).

(22)

Združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je potrdilo, da so v obsegu izdelka združeni trije različni tržni segmenti, in sicer (a) nafta/plin, (b) elektrarne in (c) gradbeništvo, ter da bi bilo treba škodo oceniti ločeno za vsakega od teh segmentov. Navedlo je, da mora izdelek, namenjen na posamezen tržni segment, izpolnjevati specifične industrijske standarde in se zato ne more uporabljati v drugem segmentu. V dokaz se je sklicevalo na prakso v Kanadi in Združenih državah Amerike, kjer se je v protidampinških preiskavah ločevalo med cevmi, proizvedenimi za sektor nafte/plina, in cevmi, proizvedenimi za druge sektorje.

(23)

V zvezi z zadnjo trditvijo je ena zainteresirana stran trdila, da je njen izvoz v Unijo povezan le s sektorjem gradbeništva.

(24)

Glede prve trditve v zvezi z legiranim in visokolegiranim jeklom je Komisija navedla, da opredelitev zadevnega izdelka zajema veliko različnih vrst izdelka, ki imajo enake ali podobne osnovne tehnične in fizikalne lastnosti. Komisija je upoštevala razlike med vrstami izdelka in zagotovila pošteno primerjavo. Vsaki vrsti izdelka, ki jo proizvajajo in prodajajo kitajski proizvajalci izvozniki, in vsaki vrsti izdelka, ki jo proizvaja in prodaja industrija Unije, je bila dodeljena enotna kontrolna številka izdelka („PCN“). PCN je bila odvisna od glavnih lastnosti izdelka, ki so bile v tem primeru vrsta izdelka, zunanji premer, debelina stene, poboljšanje, dolžina, skrajni del cevi in preskušanje. Tako so bile vrste izdelka, uvožene iz Kitajske, na podlagi PCN primerjane z izdelki, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije ter imajo enake ali podobne lastnosti. Zlasti na podlagi prve lastnosti (vrsta izdelka) se je ločevalo med nelegiranim, legiranim in visokolegiranim jeklom. Razlike v stroških in cenah, ki so izhajale iz legiranega in visokolegiranega jekla, so bile torej upoštevane pri primerjavah. V skladu s sodno prakso (4) je treba pri določanju, ali sta si izdelka podobna tako, da sta del istega izdelka, oceniti, ali imata enake tehnične in fizikalne lastnosti, enake osnovne končne uporabe ter enako razmerje med ceno in kakovostjo. V zvezi s tem bi bilo treba oceniti tudi zamenljivost in medsebojno konkurenčnost takih izdelkov. Preiskava je pokazala, da so vse vrste izdelka izdelane iz jekla, pri čemer so uporabljeni proizvodni postopki, potrebni za proizvodnjo brezšivnih cevi, zaradi česar se uporabljajo podobni stroji, proizvajalci pa lahko glede na povpraševanje menjajo med proizvodnjo različnih variant izdelka. Zato proizvajalci konkurirajo za naročila, ki pokrivajo širok asortiment vrst izdelka, čeprav vse različne vrste izdelka niso neposredno zamenljive. Poleg tega te vrste izdelka po podobni proizvodni metodi proizvajajo in prodajajo tako industrija Unije kot kitajski proizvajalci izvozniki.

(25)

Kar zadeva drugo trditev v zvezi s tržnimi segmenti, ta ne opredeljuje, na podlagi česa bi morale biti vrste izdelka enega ali drugega tržnega segmenta izključene iz obsega izdelka. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj bi morala biti za posamezne segmente izvedena ločena ocena škode. Opredelitev zadevnega izdelka, ki zajema brezšivne cevi z zunanjim premerom več kot 406,4 mm, ni bila izpodbijana niti po obvestilu o začetku niti v odgovorih na vprašalnik in na preveritvenih obiskih. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24, PCN ne temelji na možni končni uporabi ali segmentu trga, ampak na osnovnih fizikalnih in tehničnih lastnostih. V vsakem primeru je preiskava pokazala, da kitajski proizvajalci izvozniki in proizvajalci Unije konkurirajo v vseh treh segmentih. Poleg tega so stopnje dajatve za vsakega posameznega kitajskega proizvajalca izvoznika izračunane na podlagi tehtanega povprečja za posamezne vrste izdelka. Posledično bi vse dajatve, ki jih je treba plačati, ostale enake za dano mešanico izdelka. Čeprav bi bile za nekatere vrste izdelka določene nižje stopnje, za druge pa višje, bi bila vsota vseh stopenj enaka tehtanemu povprečju vseh vrst izdelka.

(26)

Po dokončnem razkritju sta eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov in združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov še naprej oporekala obsegu izdelka. Trdila sta, da se zaradi različnih zahtev v smislu standardov, vsebnosti zlitine in končnih uporab izdelki za segment nafte in plina razlikujejo od izdelkov za druga dva segmenta ter niso zamenljivi z njimi. Na podlagi PCN naj ne bi bile mogoče ustrezne primerjave med vrstami izdelka, saj že sam obseg izdelka ni bil pravilno opredeljen. Kar zadeva preusmerjanje osredotočenosti proizvajalcev med segmenti, sta trdila, da so bile torej težave v drugih dveh segmentih posledica tržnih sil in ne uvoza iz Kitajske. Poleg tega sta trdila, da je bila preusmeritev osredotočenosti proizvajalcev Unije na druga dva segmenta poslovna strategija, ki je zaradi nižjih prodajnih cen v teh drugih dveh segmentih v primerjavi z izdelki za segment nafte in plina nujno pomenila tudi nižje prihodke.

(27)

Komisija se je sklicevala na uvodno izjavo 24, v kateri je sklenila, da imajo vseeno nekatere različne vrste izdelka enake ali podobne osnovne tehnične in fizikalne lastnosti, čeprav predvsem zaradi različnih zahtev v smislu standardov in surovin niso neposredno zamenljive. Kar zadeva preusmeritev osredotočenosti na druga dva segmenta, pripombe zainteresiranih strani niso izpodbijale dejstva, da lahko proizvajalci preusmerijo svojo osredotočenost z enega segmenta na drugega. Pripombe so torej potrdile ugotovitve v uvodni izjavi 24, da izdelke za različne segmente proizvajajo isti proizvajalci s podobnimi stroji in da lahko proizvajalci menjajo med različnimi variantami izdelka. Zato je Komisija sklenila, da je bil obseg izdelka pravilen in da so bile torej mogoče primerjave med vrstami izdelka na podlagi PCN. Tako je sklenila, da te trditve niso v nasprotju z ugotovitvami preiskave.

(28)

Komisija je zato sklenila, da imajo vse vrste zadevnega izdelka enake fizikalne in tehnične lastnosti. Zato so bile zgornje trditve zavrnjene, ugotovitve iz uvodnih izjav 19 do 22 začasne uredbe pa so bile potrjene.

(29)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 24 do 28 začasne uredbe, je bila Mehika izbrana kot ustrezna primerljiva država, da bi se določile normalne vrednosti za LRK v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(30)

Po uvedbi začasnih ukrepov je ena zainteresirana stran trdila, da bi se morala kot ustreznejša primerljiva država upoštevati Južna Koreja, ker so stroški proizvodnje in proizvodni proces korejskih jeklarn veliko bolj podobni stroškom in procesu kitajskih jeklarn. Prav tako je bilo poudarjeno, da so med nekaterimi kitajskimi proizvajalci izvozniki in proizvajalcem iz primerljive države ali proizvajalci Unije velike razlike v smislu stroškov in tehnologije, uporabljene v proizvodnem procesu. Proizvodni proces kitajskih proizvajalcev naj bi bil naprednejši, pri čemer bi bilo treba za zagotovitev poštene primerjave izvesti nekatere prilagoditve.

(31)

Opozoriti je treba, da zadevni izdelek predstavlja nišni trg, zato ga je sposobno proizvajati le sorazmerno majhno število proizvajalcev. Poleg tega je sodelovanje s proizvajalci iz primerljive države prostovoljno. Čeprav je CISA menila, da bi bilo kot primerljivo državo ustrezneje izbrati Južno Korejo, ni predlagala specifičnega korejskega proizvajalca, ki bi bil pripravljen sodelovati. Opozoriti je treba, da je Komisija v začasni fazi k sodelovanju pozvala 13 družb iz 8 držav. Čeprav je bila med temi družbami tudi družba iz Južne Koreje, se ta na poziv nikoli ni odzvala. Z iskanjem po internetu in pregledom spletnih mest 41 družb iz Južne Koreje, ki proizvajajo jeklene izdelke, je bilo ugotovljeno, da so le tri od njih proizvajale brezšivne cevi. Dve od teh sta proizvajali cevi z majhnim premerom, kar ni zadevni izdelek, edini proizvajalec v Južni Koreji, ki je proizvajal zadevni izdelek, pa je uporabljal proizvodno tehnologijo, ki ni primerljiva s proizvodnimi tehnologijami, ki so jih večinoma uporabljali kitajski proizvajalci. Dokazi, ki so bili najdeni med preiskavo, kažejo, da Južna Koreja proizvaja predvsem brezšivne cevi z majhnim premerom, kar ni izdelek v preiskavi, ali uporablja proizvodno tehnologijo, ki ni primerljiva s proizvodno tehnologijo kitajskih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato je Komisija sklenila, da se Južna Koreja ne more obravnavati kot ustrezna primerljiva država.

(32)

Poleg tega je proizvodni proces mehiškega proizvajalca eden od procesov, ki ga uporabljajo tudi kitajski proizvajalci, čeprav ti uporabljajo več različnih proizvodnih procesov. Sklep, da je Mehika ustrezna primerljiva država za to preiskavo, je bil še dodatno podprt z ugotovljenimi podobnostmi med proizvodnimi procesi v Mehiki in na Kitajskem.

(33)

Zainteresirana stran ni predložila dovolj dokazov, da bi pojasnila in količinsko opredelila (v smislu stroškov) razlike med kitajsko domnevno napredno proizvodno tehnologijo in tehnologijo, ki se uporablja v Mehiki. Predložila ni nobenih informacij o stroških specifičnega kitajskega proizvajalca ali za sektor dejavnosti na Kitajskem niti se ni sklicevala na nobenega drugega proizvajalca, ki bi uporabljal podobne proizvodne procese, da bi Komisija lahko ocenila domnevne razlike med tehnologijo, ki se uporablja na Kitajskem, in tehnologijo sodelujočega mehiškega proizvajalca ter morebiten učinek na primernost Mehike kot primerljive države. Poleg tega se nobena družba iz Južne Koreje ni odločila za sodelovanje. Zato je bila trditev zavrnjena. Komisija je posledično potrdila Mehiko kot edino razpoložljivo ustrezno primerljivo državo.

(34)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik trdil, da je Komisija nekritično sprejela Mehiko kot primerljivo državo zgolj, ker je to ustrezalo njenim potrebam, da bi ugotovila višje stopnje dampinga.

(35)

Ta trditev je bila zgolj izjava, pri čemer je zainteresirana stran ni utemeljila niti ni predložila dokazov, da Mehika ni ustrezna primerljiva država. V vsakem primeru pa Komisija opozarja, da mora, če v državi s tržnim gospodarstvom sodeluje le en izvoznik proizvajalec, na podlagi sodbe Sodišča v zadevi GLS (C-338/10) uporabiti navedeno državo. Zato je bila trditev zavrnjena.

(36)

Podrobni podatki za izračun normalne vrednosti so navedeni v uvodnih izjavah 29 do 37 začasne uredbe.

(37)

Eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je bila večina podatkov za določitev stopnje dampinga neupravičeno varovana kot zaupna. Ta stran je zlasti izrazila pripombo nad dejstvom, da normalna vrednost sodelujočega proizvajalca ni bila razkrita.

(38)

V skladu s členom 19(1) osnovne uredbe so informacije, ki so po svoji naravi zaupne, tiste informacije, katerih razkritje lahko: (1) zagotovi znatno prednost konkurentu ali (2) škoduje osebi, ki je te informacije dala na voljo, ali pa osebi, od katere so bile informacije pridobljene. Ker so podatki o prodaji in stroških po svoji naravi zaupni, so bili v začasni uredbi podatki o dobičku ter o prodajnih, splošnih in administrativnih stroških proizvajalca iz primerljive države navedeni z odstotnimi deleži v razponih, s čimer je bila zagotovljena največja možna preglednost brez kršenja zaupnosti teh podatkov. Proizvajalec iz primerljive države je zahteval in utemeljil zaupno obravnavo svojih podatkov o prodaji in stroških, katerih razkritje bi lahko škodilo konkurenčnemu položaju družbe. Poleg tega bi lahko razkritje normalne vrednosti konkurentom omogočilo, da bi sami ugotovili cene in stroške proizvajalca iz primerljive države. Zato je bila trditev zavrnjena.

(39)

Ker v zvezi z normalno vrednostjo ni bilo drugih pripomb, so bile uvodne izjave 29 do 37 začasne uredbe potrjene.

(40)

Po dokončnem razkritju je kitajski proizvajalec izvoznik Zhejiang Gross Seamless Steel Tube Co., Ltd. („Gross“) trdil, da je Komisija uporabila le eno konstruirano normalno vrednost za 27 vrst izdelka, ki jih je v obdobju preiskave izvažala družba Gross, pri čemer ni razlikovala med različnimi vrstami jekla in stroški za poboljšanje v njenem proizvodnem procesu. Ta trditev je temeljila na branju in razlagi posameznih delov dokumenta o splošnem razkritju, pri čemer se pri njihovem pomenu ni upošteval pomen celotnega dokumenta.

(41)

Komisija je opozorila, da so bili podrobni podatki o izračunu dampinga navedeni v uvodnih izjavah 44 do 47 začasne uredbe in omenjeni v uvodni izjavi 41 dokumenta o splošnem razkritju. V uvodni izjavi 44 začasne uredbe je natančno navedeno, da je Komisija primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene izvedla za vsako vrsto izdelka ločeno ter da nikoli ni uporabila ene normalne vrednosti za vse vrste izdelka. Vrste izdelka, ki so se uporabile za primerjavo, so bile opredeljene v vprašalnikih, ki so bili poslani proizvajalcu v primerljivi državi, kitajskim proizvajalcem izvoznikom in proizvajalcem Unije. Določeni so bili razred jekla, poboljšanje in druge lastnosti, ki so se upoštevali pri izračunu stroškov proizvodnje in konstruiranju normalne vrednosti za vsako vrsto izdelka ločeno z ustrezno prilagoditvijo za vsako lastnost. Ker je trditev temeljila na napačni razlagi dokumenta o splošnem razkritju, je bila zavrnjena.

(42)

Družba Gross je tudi trdila, da bi morala Komisija iz njenega izvoza izključiti tiste vrste izdelka, ki jih proizvajalec iz primerljive države Mehike, tj. družba TAMSA, ne proizvaja.

(43)

Po odločitvah STO v zadevi „Evropske skupnosti – Dokončni protidampinški ukrepi za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla iz Ljudske republike Kitajske“ (5) je praksa Komisije, da je treba normalno vrednost poiskati ali konstruirati za vse vrste izdelka, ki jih izvaža proizvajalec izvoznik. Komisija je zato trditev zavrnila.

(44)

Ker v zvezi z izvozno ceno ni bilo pripomb, sta bili uvodni izjavi 38 in 39 začasne uredbe potrjeni.

(45)

Podrobnosti o metodi, uporabljeni za primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, so navedene v uvodnih izjavah 40 do 43 začasne uredbe.

(46)

Opozoriti je treba, da Kitajska izvaja politiko samo delnega vračila DDV ob izvozu. Za zagotovitev, da je bila normalna vrednost izražena ob enaki stopnji obdavčenja kot izvozna cena, je bila normalna vrednost v začasni uredbi določena z vključitvijo DDV, ki se zaračunava na izvoz brezšivnih cevi z velikim premerom in ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom ni bil vrnjen. Stopnja specifičnega nevračljivega DDV je bila 8 % za vse vrste izdelka.

(47)

V zvezi s tem je pritožnik podal pripombo, da stopnja vračljivega DDV na Kitajskem ni bila enaka za vse vrste izdelka. Tako je bila stopnja vračljivega DDV za cevi, ki se uporabljajo za dejavnosti izkoriščanja nafte in plina, 13 %, za druge vrste izdelka pa 9 %. Pritožnik je trdil, da bi bilo treba glede na to stopnje dampinga ponovno izračunati, in zahteval potrditev, da je bil specifični DDV dejansko plačan, preden je bil vrnjen.

(48)

Ker je bila stopnja DDV na Kitajskem enaka za vse vrste izdelka, in sicer 17 %, je bila tako stopnja nevračljivega DDV za cevi, ki se uporabljajo za dejavnosti izkoriščanja nafte in plina, 4 %, za druge vrste izdelka pa 8 %.

(49)

Zato je Komisija popravila prilagoditve za družbe, ki so v svojih izpolnjenih vprašalnikih navedle dejansko vrnjeni DDV za vsako posamezno transakcijo. Zadevna proizvajalca izvoznika sta bili družbi Yangzhou Lontrin Steel Tube Co., Ltd. in Hengyang Valin MPM Co., Ltd. Za ti družbi so bile stopnje dampinga ustrezno ponovno izračunane. S ponovnim izračunom, pri katerem so bile upoštevane specifične stopnje nevračljivega DDV, so bile ugotovljene nekoliko nižje stopnje dampinga. Stopnje dampinga drugih vzorčenih družb so ostale na začasni ravni.

(50)

Med preveritvenimi obiski je bilo potrjeno, da je bil DDV dejansko plačan, preden je bil vrnjen.

(51)

Podrobni podatki o izračunu dampinga so bili navedeni v uvodnih izjavah 44 do 47 začasne uredbe.

(52)

Za vzorčene proizvajalce izvoznike so bile z natančnejšimi prilagoditvami DDV za normalne vrednosti določene naslednje dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve:

Pri edinem proizvajalcu izvozniku, ki je zahteval individualno preiskavo, tj. družbi Zhejiang Gross Seamless Steel Tube Co., Ltd., je bila dokončna stopnja dampinga v dokumentih o splošnem razkritju določena na ravni 66,0 %.

(53)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik (Zhejiang Gross Seamless Steel Tube Co., Ltd. („Gross“)) trdil, da njegova stopnja dampinga (66,0 %) ne more biti višja od stopenj dampinga družb Yangzhou Chengde Steel Pipe Co., Ltd. („Chengde“) in Yangzhou Lontrin Steel Tube Co., Ltd. („Lontrin“), ki sta bili 45,4 % in 39,9 %. Trditev je temeljila na združitvi dveh premislekov, in sicer (i) predpostavke, da je bila normalna vrednost, ki je bila uporabljena za izračun stopenj dampinga, enaka za zadevne tri kitajske proizvajalce izvoznike, in (ii) dejstva, da je bila glede na podatke kitajske trgovinske statistike na ravni carinskih oznak povprečna izvozna cena na enoto družbe Gross višja od povprečnih izvoznih cen na enoto družb Chengde in Lontrin.

(54)

Kar zadeva predpostavko družbe Gross, je Komisija opozorila, da izračun stopnje dampinga ni temeljil na povprečni normalni vrednosti za vsakega proizvajalca izvoznika, ampak na normalni vrednosti vsake vrste izdelka, ki jo je ta proizvajalec izvoznik izvažal na trg Unije. Mešanica izdelka, ki se je izvažala, je bila torej odločilen dejavnik pri izračunu tehtanega povprečja stopenj dampinga. Ker trije proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave niso izvažali enake mešanice izdelka, zadevna predpostavka družbe Gross ni pravilna. Poleg tega so izvozne cene na enoto, ki so se uporabile za izračun stopnje dampinga, temeljile na dejanskih izvoznih transakcijah in ne na statističnih podatkih. Hkrati so bile izvozne cene na enoto določene na ravni vrst izdelka, ki ni ustrezala ravni carinskih oznak, na kateri je temeljila trditev družbe Gross. Ker je trditev temeljila na napačnih predpostavkah in nezadostnih dejstvih, je bila zavrnjena. Kljub temu se je zaradi popravka nekaterih administrativnih napak, ki so bile ugotovljene med ponovno proučitvijo izračunov stopenj dampinga, dokončna stopnja dampinga zmanjšala s 66,0 % na 52,3 %.

(55)

Ker v zvezi z industrijo Unije ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 49 do 51 začasne uredbe potrjene.

(56)

Pripombe k uvodni izjavi 52 začasne uredbe v zvezi z vzorčenjem industrije Unije so bile obravnavane zgoraj v povezavi s pripombami k uvodnim izjavam 7 do 9 začasne uredbe.

(57)

Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo pripomb, so bili sklepi iz uvodne izjave 53 začasne uredbe potrjeni.

(58)

Po začasnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik oporekal obsegu uvoza za leto 2012 iz uvodne izjave 54 začasne uredbe, pri čemer je trdil, da je bil ta obseg drugačen od podatkov, uporabljenih v predhodno zaključeni preiskavi, ki se je nanašala na isti izdelek.

(59)

Komisija je pojasnila, da je bila pritožba v zvezi s to predhodno preiskavo vložena decembra 2012. Zato ni vključevala obsega izvoza za celotno leto 2012, temveč je temeljila na podatkih za drugo polovico leta 2011 in prvo polovico leta 2012. Podatki, uporabljeni v uvodni izjavi 54 začasne uredbe, so izražali podatke Eurostata za celotna leta 2012 do 2015. Trditev je bila zato zavrnjena.

(60)

Po dokončnem razkritju sta en kitajski proizvajalec izvoznik in združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov trdila, da Komisija v svojem pojasnilu v uvodni izjavi 59 ni obravnavala njune trditve, da bi bilo leto 2011 primernejše za začetno leto obdobja preiskave.

(61)

Komisija je pojasnila, da se je uvodna izjava 59 nanašala na trditev druge zainteresirane strani. Trditev v zvezi z obdobjem preiskave je bila obravnavana v uvodni izjavi 17.

(62)

Ker v zvezi z obsegom uvoza ni bilo drugih pripomb, sta bili uvodni izjavi 54 in 55 začasne uredbe potrjeni.

(63)

Po dokončnem razkritju je bila ugotovljena administrativna napaka v zvezi s statističnimi podatki o uvozu v uvodnih izjavah 56 do 58 in 105 začasne uredbe.

(64)

Ugotovitve iz uvodne izjave 56 začasne uredbe so bile zato spremenjene, kot sledi:

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno uvoza iz Kitajske:

(65)

Ugotovitve iz uvodne izjave 57 začasne uredbe so bile zato spremenjene, kot sledi:

Povprečne uvozne cene so bile določene na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu. Povprečne cene uvoza iz Kitajske so v obravnavanem obdobju ostale razmeroma stabilne. Uvozne cene so bile leta 2014 nekoliko nižje kot v prejšnjih letih, leta 2015 pa so se zvišale na začetne ravni.

(66)

Ugotovitve iz uvodne izjave 58 začasne uredbe so bile zato spremenjene, kot sledi:

Vendar so povprečne uvozne cene odvisne od mešanice izdelka, zlasti od razreda jekla, ki iz trgovinske statistike ni razviden. Medtem ko je povprečna izvozna cena vseh kitajskih proizvajalcev izvoznikov v OP znašala 1 099 EUR/tono, je povprečna izvozna cena vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov znašala od 946 EUR/tono do 1 444 EUR/tono oziroma v povprečju 1 102 EUR/tono.

(67)

Ker v zvezi z uvoznimi cenami ni bilo drugih pripomb, so bile uvodne izjave 56 do 59 začasne uredbe potrjene, kakor so bile spremenjene v uvodnih izjavah 64 do 66.

(68)

Po začasnem razkritju sta en kitajski proizvajalec izvoznik in združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov zahtevala boljšo utemeljitev za izključitev dveh lastnosti iz kontrolnih številk izdelka (PCN) z namenom določitve stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode. Trdila sta, da bi bile zaradi izključitve teh dveh lastnosti lahko opredeljene nerazumno visoke stopnje škode. Prav tako sta zahtevala pojasnila, zakaj se PCN 214NN in 215NN, izvoženi iz Kitajske, nista primerjali s prodajo Unije s strani proizvajalcev Unije.

(69)

Glede na informacije, predložene proizvajalcem izvoznikom ob začasnem razkritju, je Komisija pojasnila, da ni bilo ugotovljeno zadostno ujemanje z uporabo celotne PCN, sestavljene iz sedmih lastnosti. PCN je bila poenostavljena z izključitvijo lastnosti izdelka „poboljšanje“ in „preskušanje“. Zaradi poenostavitve se je v začasni fazi od 62 % do 99 % izvoza vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov primerjalo z vrstami izdelka, ki jih je v Uniji prodajala industrija Unije. V nasprotju z navedenimi trditvami je bilo z višjo stopnjo ujemanja zagotovljeno, da so ugotovitve o škodi temeljile na reprezentativni osnovi, in ne le na nekaj transakcijah. Zaradi trditev kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija prilagodila način primerjave. Uvozne cene preostalih vrst izdelka, ki jih industrija Unije ni prodajala, je primerjala s konstruirano prodajno ceno Unije, ki je temeljila na povprečni prodajni ceni Unije za najbolj podobno skupino vrst izdelka, tj. vrst izdelka z isto prvo lastnostjo PCN. Tako se je 100 % izvoza vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov primerjalo s prodajo Unije. Stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen so znašale od 15,2 % do 29,1 %.

(70)

V zvezi s specifičnima PCN je Komisija pojasnila, da je bil razlog za neujemanje tega izvoza v začasni fazi to, da se ta vrsta izdelka z debelino stene več kot 30 mm v Uniji ni prodajala. V dokončni fazi so bile tudi te vrste izdelka vključene v primerjavo cen po prilagojeni metodi, pojasnjeni zgoraj.

(71)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik zahteval dodatno pojasnilo o svoji individualni stopnji škode v primerjavi z drugimi kitajskimi proizvajalci izvozniki na podlagi primerjave cen v okviru carinskih statističnih podatkov. Poleg tega je proizvajalec izvoznik oporekal poenostavitvi kode PCN z izključitvijo dveh lastnosti, pri čemer je trdil, da poenostavitev ni utemeljena in da je morda vodila v primerjavo na različnih ravneh. Zahteval je, da Komisija namesto tega uporabi prilagoditev za fizikalne lastnosti za poboljšanje za nekatere njegove vrste izdelka z izključitvijo povprečnih stroškov poboljšanja iz nelojalno znižane ciljne cene. Isti proizvajalec je tudi poudaril, da prodajne cene Unije niso sledile logičnemu vzorcu v smislu dolžine in debeline stene. Prav tako je zahteval pojasnilo o viru konstruirane prodajne cene Unije, ki je bila določena za vrste izdelka, za katere ni bila ugotovljena prodaja Unije.

(72)

Kar zadeva prvo trditev, je Komisija pojasnila, da se cene primerjajo na podlagi vsake posamezne vrste izdelka. Iz tega razloga se rezultat ne ujema vedno z vzorci povprečne cene na ravni carinskih oznak, saj mešanice izdelka v okviru iste carinske oznake niso vedno enake za dva različna proizvajalca izvoznika. Kar zadeva drugo trditev, je Komisija sprejela zahtevo za prilagoditev. Tako se je stopnja škode za tega proizvajalca izvoznika ponovno izračunala za vrste izdelka, zajete z zahtevo. Ugotovljeno je bilo, da poboljšanje zajema manj kot 5 % obsega prodaje zadevnih izdelkov v Uniji. Na podlagi razpoložljivih podatkov je bilo ugotovljeno, da stroški poboljšanja znašajo med 30–60 EUR/tono. Učinek prilagoditve na stopnjo škode kitajskega proizvajalca izvoznika je bil manj kot 0,2 %. Kar zadeva tretjo trditev v zvezi z vzorci cen, je Komisija pojasnila, da so bile povprečne prodajne cene Unije določene na podlagi preverjenih transakcij vzorčenih proizvajalcev Unije. Cene so bile odvisne od specifičnih tržnih razmer v času posamezne transakcije. Glede vira konstruiranih prodajnih cen je Komisija v skladu z informacijami, predstavljenimi v dokumentih o razkritju, pojasnila, da je bila prodajna cena na enoto konstruirana kot povprečje prodajnih cen Unije za vrste izdelka z isto prvo lastnostjo PCN.

(73)

Po dokončnem razkritju je drug kitajski proizvajalec izvoznik oporekal konstruirani prodajni ceni Unije. Trdil je, da bi se morala namesto konstruiranja prodajnih cen Unije na podlagi povprečne prodajne cene Unije za vse izdelke v isti kategoriji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 69, prodajna cena Unije določiti kot povprečje prodajne cene Unije za le tiste vrste izdelka, ki jih je izvažal posamezni kitajski proizvajalec izvoznik.

(74)

Komisija je izpostavila, da bi s tako metodo dobili različne prodajne cene Unije za isto PCN, odvisno od mešanice izdelka vsakega posameznega proizvajalca izvoznika. Taka metoda torej ne bi zagotovila enake obravnave vseh kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Ugotovitve na podlagi manjšega števila vrst izdelka bi bile tudi manj reprezentativne od ugotovitev na podlagi vseh vrst izdelka, prodajanih v Uniji. Zato je bila trditev zavrnjena.

(75)

Kitajski proizvajalec izvoznik je oporekal uporabi prodajnih cen Unije za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen v uvodni izjavi 60 in za izračun stopnje odprave škode v uvodnih izjavah 138 do 140 začasne uredbe. Trdil je, da je bila metoda nepravilna, ker povprečni rezultat industrije Unije verjetno ni identičen specifičnemu dobičku vsake posamezne PCN. Poleg tega je trdil, da bi bilo treba namesto tega primerjavo narediti na podlagi stroškov.

(76)

Komisija je poudarila, da bi z uporabo stroškov industrije Unije namesto cen, kot je predlagal kitajski proizvajalec izvoznik, dobili manj točno primerjavo. Razlog je v tem, da primerjave na podlagi stroškov ne bi mogli prilagoditi ravni trgovanja, saj se lahko raven trgovanja upošteva le ob neupoštevanju specifičnih prodajnih transakcij, in sicer neposredne prodaje končnim uporabnikom. Nasprotno bi izračun na podlagi stroškov temeljil na stroških proizvodnje, s čimer bi združili vse izdelke. Uvoz iz Kitajske se izvaja prek trgovcev. Neposredna prodaja končnim uporabnikom običajno vključuje dodatne zahteve za izdelavo po meri, kot je pojasnjeno v uvodni izjave 61 začasne uredbe. Pri izračunu na podlagi stroškov bi se zato med seboj primerjale različne vrste transakcij in izdelkov. V nasprotju z zgornjimi trditvami so bile tako z upoštevanjem ravni trgovanja ugotovljene nižje stopnje škode, saj prodaja, ki se izvaja neposredno končnim uporabnikom in pri kateri so stroški visoki, ni bila vključena v izračun.

(77)

Pritožnik je oporekal izključitvi neposredne prodaje končnim uporabnikom iz uvodne izjave 61 začasne uredbe. Trdil je, da čeprav se prodaja kitajskih izdelkov dejansko izvaja prek distributerjev, ta prodaja vključuje tudi izdelke po meri in visokokakovostne izdelke. Po mnenju pritožnika ni razloga, da bi neposredno prodajo končnim uporabnikom izključili iz primerjave.

(78)

Komisija je navedla, da tako industrija Unije kot kitajski izvozniki večinoma prodajajo prek trgovcev. Zato je menila, da je primerjava cen na isti ravni trgovanja, kot je opisano v uvodnih izjavah 60 in 61 začasne uredbe, najbolj natančna metoda, ki je na voljo za primerjavo cen uvoza iz Kitajske z najbolj podobnimi transakcijami pri prodaji Unije.

(79)

Zato so bili sklepi iz uvodnih izjav 60 do 62 začasne uredbe potrjeni.

(80)

V uvodnih izjavah 8 in 107 začasne uredbe so poudarjeni visoki stroški enega od vzorčenih proizvajalcev Unije. To je bilo dodatno preiskano po uvedbi začasnih ukrepov.

(81)

Prvič, učinek izrednih odpisov enega proizvajalca Unije ni bil upoštevan pri dobičkonosnosti prodaje Unije. Izredni odpisi v zaključnih računih so bili povezani z izgubo vrednosti nekaterih sredstev po zmanjšanju prodaje segmentu nafte in plina zunaj Unije. Skupaj so znašali približno 1 400 milijonov EUR za skupino v obdobju 2014–2015. Delež odpisov je vplival na vrednost proizvodnih sredstev za zadevni izdelek v Evropi in je bil evidentiran kot strošek proizvodnje. Zaradi tega deleža odpisov je bilo torej videti, kot bi s prodajo Unije nastala večja izguba kot v primeru običajne strukture stroškov prodaje Unije. Zato ta amortizacija ni bila vključena v stroške prodaje Unije. Posledično so bili povprečni stroški prodaje Unije v letih 2014 in 2015 zmanjšani za 60–80 EUR/tono.

(82)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik zahteval pojasnilo, ali je Komisija preiskala amortizacijo vseh štirih vzorčenih proizvajalcev Unije in kako je bila amortizacija dodeljena zadevnemu izdelku.

(83)

Komisija je pojasnila, da se je upoštevala redna amortizacija vseh štirih vzorčenih proizvajalcev Unije. V primerih, ko so bila sredstva uporabljena tudi za proizvodnjo drugih izdelkov poleg zadevnega izdelka, se je kot strošek zadevnega izdelka upošteval le del celotne amortizacije, ki je ustrezal deležu obsega zadevnega izdelka. S prilagoditvijo, pojasnjeno v uvodni izjavi 81, se ni spremenil učinek rednih amortizacij. Zadeval je le izredne odpise enega proizvajalca Unije v letih 2014 in 2015.

(84)

Drugič, stalni stroški, povezani z neuporabljeno rezervno zmogljivostjo tega vzorčenega proizvajalca Unije, niso bili upoštevani pri dobičkonosnosti prodaje Unije. Od leta 2012 do leta 2015 je ta proizvajalec izgubil znatni del 20 %–40 % prodaje (namenjene predvsem izvozu). Zmogljivost ni bila zmanjšana, da bi se tako izrazila ta izguba, temveč je bila ohranjena in pripravljena za uporabo, ko bi se povpraševanje spet povečalo. Zato stroški te rezervne zmogljivosti niso bili vključeni v stroške prodaje Unije.

(85)

Komisija je proučila, ali bi bilo upravičeno, da bi enako prilagoditev izvedli tudi pri drugih vzorčenih proizvajalcih Unije. Ugotovila je, da se je tudi drugim proizvajalcem Unije zmanjšal izvoz, čeprav v manjši meri, pri čemer so hkrati ohranili nespremenjeno zmogljivost. Zaradi skladnosti je Komisija izvedla enako prilagoditev stroškov pri vseh vzorčenih proizvajalcih Unije, kar pa je imelo le majhen učinek (ne več kot 0,5 odstotne točke stopnje škode).

(86)

Posledično so bili povprečni stroški prodaje Unije v letih 2014 in 2015 zmanjšani za 30–100 EUR/tono.

(87)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik zahteval več informacij o prilagoditvi stroškov, njihovi razčlenitvi in učinku prilagoditve. Trdil je, da so objavljena finančna poročila enega vzorčenega proizvajalca Unije kazala finančne rezultate, ki so se razlikovali od stroškov in dobičkonosnosti, sporočenih v dokončnem razkritju.

(88)

Kar zadeva razkritje prilagoditve stroškov, je Komisija poudarila, da je bil celoten učinek prilagoditve za stroške v letih 2014 in 2015 razkrit v uvodni izjavi 86. Komisija je pojasnila, da so se pri prilagoditvi stroškov upoštevali stalni stroški, vključno z režijskimi stroški, stroški posrednega dela, amortizacijo, stroški prodaje ter splošnimi in administrativnimi stroški. Zaradi poslovne občutljivosti podatkov o stroških posameznih proizvajalcev Unije Komisija ni mogla razkriti podrobne razčlenitve stroškov. Namesto tega je razkrila razpon učinka. Kar zadeva drugo trditev, je Komisija poudarila, da so objavljena finančna poročila vsebovala rezultate za celotno skupino in vse izdelke. Nasprotno so se ugotovitve preiskave nanašale posebej na prodajo zadevnega izdelka v Uniji. Podatki o stroških in dobičkonosnosti iz dveh virov so se torej razlikovali, ker se niso nanašali na enak obseg dejavnosti.

(89)

S prilagoditvami se zmanjša delež režijskih stroškov, pripisanih prodaji Unije, in zato se z njimi zmanjšajo izgube prodaje Unije v letih 2014 in 2015.

(90)

Zaradi prilagoditve stroškov je Komisija spremenila ugotovitve iz uvodne izjave 79 začasne uredbe, kot sledi:

V istem obdobju so stroški industrije Unije ostali razmeroma nespremenjeni, ko so bili odstranjeni učinki izrednih stroškov in rezervne zmogljivosti. Nespremenjeni stroški v kombinaciji z nižjimi prodajnimi cenami so povzročili, da je industrija od leta 2013 ustvarjala izgubo.

(91)

Poleg tega je Komisija spremenila ugotovitve iz uvodne izjave 80 začasne uredbe, kot sledi:

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(92)

Komisija je spremenila tudi ugotovitve iz uvodne izjave 88 začasne uredbe, kot sledi:

Kot je bilo navedeno zgoraj, se je proizvodnja industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala, zato se je zmanjšala tudi zaposlenost. Industrija Unije je izgubila obseg prodaje in tržni delež, medtem ko je uvoz iz Kitajske nelojalno nižal prodajne cene Unije in s tem izvajal pritisk nanje. Zato so se prodajne cene znižale. Najpomembnejše je, da je industrija začela ustvarjati izgubo: dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala in je v OP dosegla najslabše rezultate.

(93)

Po začasnem razkritju je pritožnik zahteval dodatno pojasnilo o določitvi kazalnikov škode v primerih, ko se lahko ista proizvodna linija uporablja tudi za proizvodnjo cevi z manjšim premerom, kot je omenjeno v uvodnih izjavah 68 do 70 začasne uredbe.

(94)

Komisija je pojasnila, da je bila izkoriščenost zmogljivosti določena na podlagi izkoriščenosti celotne zmogljivosti za vse izdelke na istih proizvodnih linijah. Pri vseh drugih kazalnikih škode je bil upoštevan le zadevni izdelek.

(95)

Pritožnik je izrazil pripombo, da bi se moral učinek dampinga, ocenjen v uvodni izjavi 76 začasne uredbe, šteti za znatnega. Zahteval je tudi pojasnilo o sklepu iz uvodne izjave 77 začasne uredbe, da dampinga prej ni bilo.

(96)

Komisija je pojasnila, da je glede na visoke stopnje dampinga in znaten obseg in tržni delež ter znatno nižje cene uvoza iz Kitajske višina stopnje dampinga takšna, da pomeni dejavnik škode, ki vpliva na industrijo Unije v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe. Nadalje je pojasnila, da se uvodna izjava 77 začasne uredbe nanaša na dejstvo, da Komisija prej ni ugotovila dampinga za zadevni izdelek v obravnavanem obdobju. Prejšnja preiskava se je začela leta 2013, vendar je bila nato zaključena brez sklepa, da bi se v obdobju preiskave ali pred njim izvajal damping.

(97)

Po začasnem razkritju je eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov izrazil pomisleke glede ugotovitev iz uvodne izjave 79 začasne uredbe, in sicer zlasti zakaj so se povprečni stroški prodanega blaga v obravnavanem obdobju povišali za 8 % in, če je to povišanje povezano le z enim proizvajalcem Unije, ali je to izražalo škodo celotne industrije Unije.

(98)

Komisija je navedla, da so po prilagoditvi stroškov, pojasnjeni v uvodnih izjavah 81 in 84, povprečni stroški prodanega blaga v obravnavanem obdobju na splošno ostali nespremenjeni. Hkrati so se povprečne cene prodaje Unije znižale za 14 %, kot je prikazano v uvodnih izjavah 78 in 79 začasne uredbe. Zato je imela industrija Unije od leta 2013 izgubo. Ugotoviti je torej treba, da je industrija Unije kot celota utrpela škodo zaradi znižanja prodajnih cen.

(99)

Združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je zahtevalo dodatno pojasnilo o stroških dela iz uvodne izjave 87 začasne uredbe in o učinku režijskih stroškov na uspešnost industrije Unije.

(100)

Komisija je pojasnila, da se je skupno število zaposlenih v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 13 %, kot je prikazano v uvodni izjavi 75 začasne uredbe, povprečni stroški dela na zaposlenega pa so se znižali za 8 %, kot je prikazano v uvodni izjavi 87 začasne uredbe. Znižanje povprečnih stroškov dela na zaposlenega je delno povezano z znižanjem plač, delno pa z zmanjšanjem števila opravljenih ur. Manj opravljenih ur na zaposlenega je izraženih tudi v povprečni proizvodnji vsakega zaposlenega, ki se je zmanjšala za 13 %, kot je prikazano v uvodni izjavi 75 začasne uredbe. Posledično je splošni učinek stroškov dela na tono v obravnavanem obdobju na splošno ostal nespremenjen, zato ga ni mogoče šteti za velik dejavnik škode.

(101)

Ker v zvezi z gospodarskim položajem industrije Unije ni bilo drugih pripomb, so bili po spremembah uvodnih izjav 79, 80 in 88 drugi sklepi iz uvodnih izjav 63 do 89 začasne uredbe potrjeni.

(102)

Po začasnem razkritju je združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov izrazilo pripombo, da so bile v skladu z uvodno izjavo 56 začasne uredbe cene uvoza iz Kitajske v Unijo najvišje leta 2014, medtem ko razvoj kazalnikov škode za industrijo Unije v istem letu ne kaže neposredne povezave s trendi uvoza iz Kitajske.

(103)

Združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je oporekalo tudi ugotovitvam iz uvodne izjave 94 začasne uredbe. Nasprotovalo je obstoju vzročne zveze med uvozom iz Kitajske in izgubo industrije Unije. Prvič, trdilo je, da so se težave industrije Unije začele veliko pred letom 2013, kar dokazuje predhodna protidampinška pritožba, vložena leta 2012. Drugič, po njegovem ni mogoče reči, da je bilo povečanje uvoza iz Kitajske zelo veliko. Tretjič, učinek zmanjšanja uvoza iz Kitajske leta 2013 naj ne bi bil pojasnjen. Četrtič, analiza škode se ne bi smela osredotočati na eno določeno leto. Petič, cene industrije Unije so se leta 2014 razvijale pozitivno kljub povečanju uvoza iz Kitajske. Na splošno je združenje trdilo, da je izguba industrije Unije preveč nihala, da bi lahko bila povezana z obsegom uvoza iz Kitajske. Škodo za industrijo Unije so zato morali povzročiti drugi dejavniki in ne uvoz iz Kitajske.

(104)

Združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdilo tudi, da bi morala biti analiza škode izvedena ločeno za vsakega od treh segmentov v okviru obsega izdelka (nafta in plin, proizvodnja električne energije ter strojništvo/gradbeništvo). Sicer naj ne bi bila mogoča pravilna primerjava zaradi razlik med izdelki in cenami. Uvoz iz Kitajske je zadeval predvsem segment strojništva/gradbeništva, medtem ko so proizvajalci Unije sorazmerno bolj pokrivali segmenta proizvodnje električne energije ter nafte in plina.

(105)

Kitajski proizvajalec izvoznik je izrazil pripombo, da so glede na trgovinsko statistiko povprečne cene za blago iz Kitajske v zadevnem obdobju ostale stabilne. Zato nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz Kitajske ni moglo biti vzrok za zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije.

(106)

Isti proizvajalec izvoznik je izrazil tudi pomisleke glede cen uvoza iz Kitajske in drugih držav iz uvodne izjave 105 začasne uredbe. Poudaril je, da nizke povprečne cene uvoza iz Kitajske ne izražajo višjih cen vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(107)

Komisija se je strinjala, da vsi kazalniki škode ne prikazujejo letne korelacije z razvojem uvoza iz Kitajske. Vendar so učinki zapozneli in se prenašajo iz enega leta v drugo, ko se razmerja cen in poslovne povezave prilagodijo čedalje bolj nelojalni konkurenci. Ker uvoz iz Kitajske poteka prek trgovcev, je preiskava nepovezanih uvoznikov pokazala, da obstaja velika zakasnitev med trenutkom naročanja izdelkov iz Kitajske in njihovo dobavo končnemu uporabniku, ki izhaja iz časa proizvodnje, prevoza, skladiščenja na ravni trgovca in končne dobave. Splošni učinek uvoza po nizkih cenah se tako lahko ugotavlja le v celotnem obravnavanem obdobju. Nobena od strani ni oporekala ugotovitvam iz uvodne izjave 62 začasne uredbe, da je uvoz iz Kitajske vstopil na trg Unije po cenah, ki so znatno nelojalno nižale prodajne cene Unije. Prav tako ni nihče oporekal temu, da se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečal v absolutnem smislu v razmerah, ko se je potrošnja Unije zmanjšala, kar je povzročilo še večje povečanje v relativnem smislu.

(108)

V zvezi s segmenti je Komisija poudarila, da so ustrezne razlike med vrstami izdelka izražene v kontrolni številki izdelka (PCN), s čimer je zagotovljeno, da so med seboj primerjani le primerljivi izdelki. Razlike v ključnih lastnostih segmentov so izražene s PCN: legirano in visokolegirano jeklo (segment proizvodnje električne energije), nelegirano jeklo (gradbeništvo) in posebne kategorije izdelkov cevi za cevovode ter zaščitnih, proizvodnih in vrtalnih cevi (segment nafte in plina). Poleg tega bi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 25, skupne dajatve, ki jih je treba plačati za dano mešanico izdelka, ostale enake, tudi če bi za vsak segment določili ločene stopnje škode.

(109)

V zvezi s trgovinsko statistiko je Komisija ugotovila, da ta ne upošteva mešanice izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 58 začasne uredbe. Tako lahko povprečne cene predstavljajo različne izdelke v različnih letih. Nasprotno pa je bilo nelojalno znižanje prodajnih cen med 15,1 % in 30,2 % iz uvodne izjave 62 začasne uredbe določeno s primerjavo cen istih vrst izdelka in ne skupnih povprečij. Različne mešanice izdelka vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov se torej upoštevajo pri določitvi njihovih individualnih stopenj škode.

(110)

Zato so bili sklepi iz uvodnih izjav 91 do 95 začasne uredbe potrjeni.

(111)

V skladu z uvodno izjavo 114 začasne uredbe je Komisija nadalje preiskala vzroke za znatno zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(112)

Kot je bilo zahtevano v uvodni izjavi 98 začasne uredbe, je pritožnik predložil podatke, ki prikazujejo, da se je svetovna potrošnja brezšivnih cevi v obravnavanem obdobju zmanjšala za več kot 10 %. Zmanjšanje je bilo koncentrirano v regijah, v katerih se proizvaja nafta, zaradi mirovanja dejavnosti vrtanja nafte in plina, ki so ga povzročile nizke cene nafte. Nasprotno na segmenta proizvodnje električne energije in strojništva težave v segmentu nafte in plina niso neposredno vplivale, sta pa bila izpostavljena posrednemu vplivu. Po navedbah industrije Unije so proizvajalci zaradi odsotnosti povpraševanja v segmentu nafte in plina poskušali izdelke namesto tega prodajati v drugih segmentih, zaradi česar je nastal večji pritisk konkurence tudi v teh.

(113)

Po začasnem razkritju so kitajski proizvajalci izvozniki in njihovo združenje poleg odstotnih deležev iz uvodne izjave 96 začasne uredbe zahtevali podatke o izvozu industrije Unije. Trdili so tudi, da je bil vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, slab izvoz, zlasti v segmentu nafte in plina. Trdili so, da je bil učinek izgube prodaje pomembnejši kot sorazmerno majhno povečanje uvoza iz Kitajske v Unijo. Poleg tega so trdili, da je bil vzrok za izgubo industrije Unije zmanjšanje produktivnosti, ki je izhajalo iz manjšega obsega proizvodnje.

(114)

Komisija je predložila zahtevane podatke o obsegu izvoza, kot je prikazano spodaj:

(115)

Kot je razvidno iz podatkov, se je izvoz industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 31 %. To zmanjšanje izvoza je bilo tako večje od svetovnega zmanjšanja potrošnje. Kot je navedeno v uvodni izjavi 96 začasne uredbe, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala tudi prodaja Unije, tako da je delež izvoza ostal visok, in sicer je obsegal 56 % vse prodaje v OP. Druge ugotovitve iz uvodnih izjav 96 in 97 začasne uredbe so bile potrjene.

(116)

Komisija je sklenila, da je zmanjšanje izvoza negativno vplivalo na finančni položaj industrije Unije in prispevalo k škodi. Zaradi zmanjšanja obsega prodaje se je zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti in s tem povečalo breme režijskih stroškov za vso prodajo, tudi za prodajo Unije. Slab izvoz je bil tako dejavnik, ki je prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi povečanja stroškov prodaje Unije. Zaradi prilagoditve stroškov proizvajalcev Unije, pojasnjene v uvodnih izjavah 81 in 84, je bil učinek tega vzroka v veliki meri izključen iz izračuna stopnje škode. Če ta učinek ne bi bil povsem izključen s prilagoditvami, bi bil vsakršen preostali učinek na raven stopnje škode le majhen.

(117)

Z izvozom ni mogoče pojasniti škode, ki izhaja iz povečanja uvoza iz Kitajske po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene Unije, in posledičnega pritiska na znižanje cen Unije. Če ne bi bilo dampinškega uvoza, bi lahko proizvajalci Unije svoje izdelke prodali na trgu Unije po neškodljivih cenah. Izvoz torej ni prekinil vzročne zveze med uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(118)

Ker ni bilo pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 99 in 100 začasne uredbe potrjeni.

(119)

Po začasnem razkritju je kitajski proizvajalec izvoznik izrazil pripombo, da se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečal za 3 344 ton. Hkrati se je potrošnja Unije zmanjšala za 18 212 ton, uvoz iz drugih tretjih držav pa se je povečal za 9 711 ton, od tega se je uvoz iz Japonske povečal za 3 535 ton. Poudaril je, da so imeli vsi ti dejavniki večji učinek kot pa povečanje uvoza iz Kitajske.

(120)

Komisija se je strinjala, da sta manjša potrošnja in povečanje uvoza iz drugih držav morda prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi zmanjšanja obsega prodaje industrije Unije.

(121)

Vendar na podlagi teh dejavnikov ni mogoče pojasniti povečanja uvoza iz Kitajske po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene Unije. Uvoz iz Kitajske se je povečal ob upadanju potrošnje v Uniji. Kot je prikazano v uvodnih izjavah 101 do 105 začasne uredbe, so bile zlasti cene uvoza iz drugih držav višje od cen uvoza iz Kitajske, njihove povprečne cene so se v obravnavanem obdobju povečale, njihov tržni delež pa je ostal majhen. Zato uvoz iz tretjih držav ni mogel biti vzrok za zmanjšanje prodajnih cen Unije. Tako bi bila škoda, ki bi jo povzročil uvoz iz tretjih držav tako za cene kot količine, če sploh, majhna. Ti dejavniki torej niso prekinili vzročne zveze med uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V vsakem primeru so ti dejavniki, če bi imeli več kot le majhen učinek, izraženi v prilagoditvi v zvezi z neizkoriščeno zmogljivostjo iz uvodnih izjav 84 in 85.

(122)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik oporekal podatkom trgovinske statistike iz uvodne izjave 105 začasne uredbe, pri čemer je trdil, da so cene na tono uvoza iz držav, ki niso Kitajska in Japonska, neobičajno visoke. Kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da je razlog za to prenizka prijava količin uvoza, zaradi česar so bile povprečne cene višje. Trdil je, da so bile zato ugotovitve glede vzročne zveze pomanjkljive, saj se pri njih niso upoštevali domnevno višji obseg in nižje cene uvoza iz tretjih držav.

(123)

Komisija je pojasnila, da so podatki v uvodni izjavi 105 začasne uredbe temeljili na javno dostopnih podatkih Eurostata. Komisija je podatke dopolnila v obliki obsežnejše tabele, v kateri so navedeni tudi podrobni podatki o uvozu iz ZDA in uvozu iz vseh drugih držav, razen Kitajske, Japonske in ZDA. Popravila je tudi administrativne napake, ugotovljene po dokončnem razkritju. Ugotovitve iz uvodne izjave 105 začasne uredbe so bile zato spremenjene, kot sledi:

Glede na navedeno se sklene, da učinek tega uvoza ni bil tak, da bi prekinil vzročno zvezo med uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(124)

Statistični podatki o uvozu so pokazali, da je bila cena na enoto za uvoz iz ZDA v OP precej visoka. Uvozne cene za preostale tretje države so bile na splošno v skladu s cenami Unije in so skozi čas ostale razmeroma stabilne. Tako so visoke povprečne uvozne cene odražale nihanja v cenah uvoza iz ZDA. Komisija je navedla, da ni bil predložen noben dokaz, ki bi podprl trditev, da so bili statistični podatki o uvozu napačni. Tudi če bi statistični podatki v zvezi z ZDA res vsebovali napako, kot je trdil kitajski proizvajalec izvoznik, to glede na razmeroma visoke cene uvoza iz ZDA v predhodnih letih in njihov majhen tržni delež ne bi spremenilo ugotovitev iz uvodne izjave 121, da uvoz iz tretjih držav ni prekinil vzročne zveze med uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(125)

Ker ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 101 do 106 začasne uredbe potrjeni.

(126)

Komisija je v skladu z uvodnimi izjavami 107 do 110 začasne uredbe podrobneje proučila položaj enega od proizvajalcev Unije.

(127)

Povprečni stroški tega proizvajalca Unije so bili dejansko višji od stroškov drugih proizvajalcev Unije. Vendar je to mogoče pojasniti z dejstvom, da ima ta proizvajalec Unije v primerjavi z drugimi proizvajalci Unije širok asortiment izdelkov, vključno z večjim deležem dražjih izdelkov iz legiranega in visokolegiranega jekla. Poleg tega prodaja tudi izdelke po meri neposredno končnim strankam namesto distributerjem. Za tako prodajo so običajno značilne višje cene.

(128)

Proizvajalec Unije je dokazal, da so nekateri kitajski proizvajalci izvozniki pridobili potrebna potrdila o kakovosti, da so lahko dobavljali tudi za najbolj kritične namene v Uniji, in so tako konkurirali tudi v segmentu visokokakovostnih izdelkov v Uniji za iste projekte kot proizvajalec Unije, s čimer so povzročili cenovni pritisk na njegovo prodajo Unije.

(129)

Proizvajalcu Unije se je v obravnavanem obdobju obseg proizvodnje zmanjšal hitreje kot drugim proizvajalcem Unije, predvsem pri izvozu, kar je povzročilo povečanje bremena stalnih stroškov. Izredne amortizacije so izražale težave na trgih nafte in plina. Znižanje prodajnih cen v Uniji pa je vplivalo tudi na dobičkonosnost prodaje Unije.

(130)

Čeprav je bil del izgube proizvajalca Unije povezan z zmanjšanim obsegom prodaje in posledično slabo izkoriščenostjo zmogljivosti, je Komisija ugotovila tudi, da je bil del njegove finančne izgube povezan z znižanjem cen na trgu Unije. Tako obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Kitajske, ki je nelojalno nižal prodajne cene Unije, in škodo, ki jo je utrpel proizvajalec Unije. Ta vzročna zveza, ki vpliva na prodajne cene Unije, ni prekinjena s specifičnimi stroški proizvajalca Unije v obdobju 2014–2015.

(131)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 81, 84, 85, 90 in 91, so bile izvedene prilagoditve stroškov proizvajalca Unije, dobičkonosnost prodaje Unije pa je bila ponovno izračunana. S prilagoditvami je bil v veliki meri izključen učinek izvoza in amortizacij, povezanih s posebnim položajem na trgih nafte in plina. Če ta učinek ne bi bil povsem izključen s prilagoditvami stroškov, bi bil vsakršen preostali učinek na raven stopnje škode le majhen. Tudi po prilagoditvah stroškov je na dobičkonosnost proizvajalca Unije še vedno negativno vplivalo nelojalno nižanje njegovih prodajnih cen v Uniji.

(132)

Po dokončnem razkritju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 26, sta en kitajski proizvajalec izvoznik in združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov trdila, da so bile težave, s katerimi se je srečevala industrija Unije pri prodaji v drugih segmentih, ki niso segment nafte in plina, posledica tržnih sil in da niso bile povezane z uvozom iz Kitajske. Trdila sta tudi, da so proizvajalci Unije izbrali poslovno strategijo preusmeritve z izdelkov za segment nafte in plina na segmente z nižjimi cenami, kar je povzročilo negativen trend v dobičkonosnosti.

(133)

Komisija je ugotovila, da je dampinški uvoz iz Kitajske nelojalno nižal prodajne cene Unije v celotnem obsegu izdelka in ne le v segmentu nafte in plina. Zato škoda, ki jo je povzročil uvoz iz Kitajske, ni bila omejena na posamezen segment. Če ne bi bilo dampinškega uvoza, ki je nelojalno nižal prodajne cene Unije, bi lahko industrija Unije dosegla višje cene v vseh segmentih, neodvisno od osredotočenosti proizvajalcev Unije. Če je bila preusmeritev na druge segmente vir škode, sta bila razlog za to izvoz in zmanjšanje potrošnje, ki sta bila zgoraj ocenjena kot druga možna dejavnika škode, pri čemer je bilo ugotovljeno, da navedena dejavnika nista mogla prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(134)

Komisija je sklenila, da drugi vzroki škode, obravnavani ločeno ali skupaj, niso prekinili vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Jasno je namreč, da je dampinški uvoz povzročil škodo z nelojalnim nižanjem prodajnih cen Unije in posledičnim pritiskom na znižanje prodajnih cen na trgu Unije.

(135)

Nasprotno pa drugi vzroki škode niso bili povezani z nelojalnim nižanjem prodajnih cen Unije in njihov kumulativni učinek je bil majhen. Škoda, ki je nastala zaradi zmanjšanja obsega prodaje, ni bila povezana s cenami Unije in njen učinek je bil po prilagoditvah stroškov proizvajalcev Unije kvečjemu majhen. Uvoz iz tretjih držav je bil majhen ter se je izvajal po visokih in naraščajočih cenah. Ta uvoz zato ni povzročil nižanja cen, njegov učinek pa je bil, če sploh, majhen. Specifična struktura stroškov enega proizvajalca Unije je bila obravnavana s prilagoditvami stroškov, morebitni preostali učinek po prilagoditvah stroškov pa je bil kvečjemu majhen.

(136)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik trdil, da je bila splošna raven plač in stroškov na Kitajskem nižja kot v Uniji, kar pojasnjuje, zakaj so bile kitajske cene nižje od cen Unije. Trdil je, da je bilo torej nelojalno nižanje prodajnih cen običajen pojav, primerjave med cenami Unije in uvoznimi cenami pa so bile nepravične.

(137)

Komisija je poudarila, da se protidampinške dajatve naložijo le v primerih, ko so izvozne cene pod normalno vrednostjo. Zato argumenti v zvezi z nižjimi cenami na splošno niso bili primerni.

(138)

Po dokončnem razkritju sta drug kitajski proizvajalec izvoznik in združenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov oporekala ugotovitvam o vzročni zvezi. Trdila sta, da sprememb v dobičkonosnosti industrije Unije ni mogoče pojasniti z uvozom iz Kitajske. Po njunem mnenju so škodo industriji Unije povzročili drugi dejavniki in ne uvoz iz Kitajske. Trdila sta, da prilagoditve stroškov ne morejo nadomestiti analize vzročne zveze.

(139)

Komisija je navedla, da so se s prilagoditvami stroškov določili dejanski stroški industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 81, 84, 85 in 86. Komisija je tudi navedla, da argumenti, podani po dokončnem razkritju, niso izpodbijali ugotovitve, da se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju, ko se je potrošnja Unije zmanjšala, povečal. Argumenti prav tako niso izpodbijali ugotovitve, da je uvoz iz Kitajske nelojalno nižal prodajne cene Unije in s tem povzročil škodo industriji Unije. Komisija je v uvodnih izjavah 111 do 135 podrobno ocenila druge dejavnike, ki so prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Analiza skupnega prispevka drugih dejavnikov v uvodnih izjavah 134 in 135 je pokazala, da drugi dejavniki tako ločeno kot skupaj niso prekinili vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske, ki je nelojalno nižal prodajne cene Unije, in škodo, ki jo je utrpela industrija EU, ter da dampinškemu uvozu ni bila pripisana nobena škoda, ki jo je bilo mogoče pripisati drugim dejavnikom. Trditve so bile zato zavrnjene.

(140)

Tudi če je bil ocenjen kumulativni učinek drugih dejavnikov, ki bi lahko prispevali k škodi, vzročna zveza med dampingom in škodo ni bila prekinjena. Na podlagi tega so bili sklepi iz uvodne izjave 115 začasne uredbe potrjeni.

(141)

Po začasnem razkritju se en kitajski proizvajalec izvoznik ni strinjal s sklepi iz uvodne izjave 124 začasne uredbe, v skladu s katerimi naj bi bilo na voljo več alternativnih virov oskrbe. Vendar trditev ni bila utemeljena. Ugotovitve preiskave kažejo, da večina nepovezanih uvoznikov že kupuje pri drugih virih.

(142)

Trditev je bila zavrnjena in sklepi iz uvodnih izjav 116 do 132 začasne uredbe so bili potrjeni.

(143)

Po začasnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik trdil, da ciljni dobiček + 5,7 %, uporabljen za določitev stopnje odprave škode, kot je določeno v uvodni izjavi 137 začasne uredbe, ni bil dosežen pri običajnih konkurenčnih pogojih. Vendar ta trditev ni bila utemeljena, prav tako pa ni bilo navedeno, kakšno metodo ali raven dobička bi bilo treba uporabiti namesto te. Trditev je bila zato zavrnjena.

(144)

Pritožnik je trdil, da bi morala biti ustrezna raven ciljnega dobička + 15 %, ker je bil uvoz iz Kitajske prisoten že leta 2012. Predlagal je, da bi se uporabili podatki o dobičku iz let pred letom 2012, da bi se podprla taka raven.

(145)

Komisija je navedla, da je bila metoda za začasno določitev ciljnega dobička na podlagi leta 2012 predlagana v pritožbi in da je raven temeljila na preverjenih podatkih proizvajalcev Unije. Proizvajalci Unije niso predložili podatkov o dobičku za leta pred letom 2012, ki bi jih bilo mogoče preveriti. Zato je bila trditev zavrnjena in sklepi iz uvodnih izjav 134 do 137 začasne uredbe so bili potrjeni, kar zadeva metodo določanja ciljnega dobička na podlagi leta 2012.

(146)

V začasni fazi so izdelki z visoko ceno v veliki meri določali povprečno dobičkonosnost, saj je izračun temeljil na vrednosti prodaje. Vendar večina prodaje Unije in uvoza iz Kitajske zadeva primarne izdelke z nizko ceno. Metoda, ki temelji na vrednosti prodaje, tako precenjuje pomen izdelkov z visoko ceno glede na njihov dejanski delež na trgu Unije. Za namen izračuna stopnje odprave škode so bile zato uteži proizvajalcev Unije določene tako, da so ustrezale njihovemu deležu obsega prodaje namesto vrednosti prodaje.

(147)

Tehtana povprečna dobičkonosnost je naslednja:

(148)

Tako se je dobiček iz leta 2012 spremenil s + 5,7 % na + 4,7 %. Ciljni dobiček je bil zato določen na + 4,7 %.

(149)

Tehtana povprečna dobičkonosnost industrije Unije v OP in ciljni dobiček sta uporabljena za izračun neškodljivih cen v skladu z uvodnima izjavama 139 in 140 začasne uredbe.

(150)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik podvomil o izračunu ciljne cene na enoto. Trdil je, da bi morale biti ciljne cene na enoto 4,7 % višje od prodajnih cen Unije, medtem ko je bila glede na dokončno razkritje razlika med temi cenami 9 %.

(151)

Komisija je pojasnila, da je razlika med prodajnimi cenami Unije in ciljno ceno na enoto sestavljena iz povprečne izgube (– 3,9 %) in ciljnega dobička (+ 4,7 %). Ti odstotni deleži so izračunani na podlagi prodajnih cen Unije, kot je pojasnjeno uvodni izjavi 139 začasne uredbe. Na podlagi teh zneskov je bila določena razlika v višini 9 %, ko je bila izražena kot odstotni delež uvoznih vrednosti CIF.

(152)

Po dokončnem razkritju se je drug kitajski proizvajalec izvoznik skliceval na objavljene letne računovodske izkaze enega vzorčenega proizvajalca Unije in trdil, da je bil proizvajalec Unije v letu 2014 dobičkonosen in da bi se lahko tudi v letu 2015 štel za dobičkonosnega, čeprav je ustvaril izgubo, če bi se stroški prilagodili z izključitvijo izgube vrednosti sredstev, zmanjšali stroški prodanega blaga v skladu s prodajo ter zmanjšali prodajni, splošni in administrativni stroški v skladu s prodajo. Na tej podlagi je kitajski proizvajalec izvoznik trdil, da je bila industrija Unije v letih 2013–2015 dobičkonosna in da zato izračun stopnje škode ne bi smel vključevati nobenega ciljnega dobička niti ne bi smel upoštevati izgub industrije Unije.

(153)

Komisija je navedla, da so se finančni rezultati v letnih računovodskih izkazih nanašali na rezultate celotne skupine in vseh proizvajalcev, medtem ko so se ugotovitve zadevne preiskave nanašale posebej na prodajo zadevnega izdelka v Uniji. Dobičkonosnost prodaje zadevnega izdelka v Uniji torej ne bi mogla biti izračunana na podlagi objavljenih računovodskih izkazov, saj se niso nanašali na enak obseg dejavnosti.

(154)

Pripombe v zvezi z metodo za določitev stopnje odprave škode so bile obravnavane v uvodnih izjavah 75 do 78. Ker ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 138 do 141 začasne uredbe potrjeni.

(155)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka uvesti v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na tisti od ravni dampinga in škode, ki je nižja.

(156)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, naslednje:

(157)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale položaj teh družb med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nikakršne individualne stopnje protidampinške dajatve.

(158)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (6). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(159)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(160)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(161)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu višine dokončnih dajatev –

(162)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(i)

v obdobju preiskave (med 1. januarjem in 31. decembrom 2015) ni izvažal blaga, opisanega v členu 1(1) in s poreklom iz Kitajske,

(ii)

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, ter

(iii)

je zadevno blago dejansko izvažal ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja preiskave izvozil precejšnjo količino v Unijo,

12.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/26

(1)

Direktiva Komisije 2004/30/ES (2) je vključila flazasulfuron kot aktivno snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi flazasulfuron, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. januarja 2018.

(4)

Zahtevek za obnovitev odobritve flazasulfurona je bil predložen v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 14. avgusta 2015 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Komisiji je 10. avgusta 2016 (6) predložila svoj sklep o tem, ali se za flazasulfuron lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o obnovitvi za flazasulfuron 6. oktobra 2016 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje flazasulfuron, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno obnoviti odobritev flazasulfurona.

(10)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve flazasulfurona temelji na omejenem številu reprezentativnih uporab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo flazasulfuron. Zato je primerno, da se omejitev na uporabo navedene snovi samo kot herbicida ne ohrani.

(11)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(12)

V skladu s členom 20(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 13(4) navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011.

(13)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2016 (7) je bilo podaljšano obdobje odobritve flazasulfurona do 31. januarja 2018, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred prenehanjem njegove odobritve. Vendar ker je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, se ta uredba uporablja od 1. avgusta 2017.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

12.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/31

(1)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Francija 19. junija 2013 prejela zahtevek družbe Novozymes Biologicals France za odobritev aktivne snovi Bacillus amyloliquefaciens, sev FZB24.

(2)

V skladu s členom 9(3) navedene uredbe je Francija kot država članica poročevalka 4. septembra 2013 obvestila vložnika, druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o dopustnosti zahtevka.

(3)

Država članica poročevalka je 13. aprila 2015 Komisiji predložila osnutek poročila o oceni, pri čemer je en izvod poslala Agenciji, v katerem je ocenila, ali se za navedeno aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(4)

Agencija je izpolnila določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009. V skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je zahtevala, da vložnik predloži dodatne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji. Država članica poročevalka je 22. februarja 2016 Agenciji predložila oceno dodatnih informacij v obliki posodobljenega osnutka poročila o oceni.

(5)

Agencija je 10. maja 2016 vložniku, državam članicam in Komisiji poslala svoj sklep (2) o tem, ali se za aktivno snov Bacillus amyloliquefaciens, sev FZB24, lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Agencija je svoj sklep dala na voljo javnosti.

(6)

Komisija je 6. oktobra 2016 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu snovi Bacillus amyloliquefaciens, sev FZB24, in osnutek uredbe o odobritvi snovi Bacillus amyloliquefaciens, sev FZB24.

(7)

Vložniku je bilo omogočeno, da predloži pripombe k poročilu o pregledu.

(8)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu o pregledu, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Navedena merila za odobritev se torej štejejo za izpolnjena. Zato je primerno, da se Bacillus amyloliquefaciens, sev FZB24, odobri.

(9)

Komisija poleg tega meni, da je Bacillus amyloliquefaciens, sev FZB24, aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Bacillus amyloliquefaciens, sev FZB24, ni problematična snov in izpolnjuje pogoje iz točke 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Bacillus amyloliquefaciens, sev FZB24, je sev divjega tipa, ki obstaja v naravni obliki v okolju. Ni patogen za ljudi ali živali. Glede dodatne izpostavljenosti ljudi, živali in okolja zaradi uporab, odobrenih na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009, se pričakuje, da je zanemarljiva v primerjavi s pričakovano izpostavljenostjo v običajnih življenjskih situacijah.

(10)

Zato je primerno, da se snov Bacillus amyloliquefaciens, sev FZB24, odobri za obdobje 15 let.

(11)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje.

(12)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (3).

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

12.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/35

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 (2) določa končni rok za predložitev zbirne vloge, vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, končni rok za sporočanje sprememb zbirne vloge ali zahtevka za plačilo ter končni rok za predložitev vlog za dodelitev plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila.

(2)

Več držav članic spreminja svoje upravne sisteme za neposredna plačila, kar med drugim vključuje strukturne spremembe njihovih identifikacijskih sistemov za zemljišča in reorganizacijo informacijske tehnologije. Spremembe sovpadajo s pomembnim korakom uvedbe geoprostorske vloge za pomoč. Zato je v navedenih državah prišlo do upravnih težav.

(3)

Te okoliščine so vplivale na možnost upravičencev, da predložijo zbirno vlogo, vloge za pomoč ali zahtevke za plačilo in zahtevke za dodelitev plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila v rokih iz členov 13(1) in 22(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014.

(4)

Glede na navedene okoliščine je primerno določiti odstopanje od člena 13(1) in člena 22(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, ki bi državam članicam omogočilo, da za leto 2017 določijo končni rok za predložitev zbirne vloge, vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo ter končni rok za predložitev vlog za dodelitev plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila, ki sta poznejša od rokov, določenih v navedenih členih. Ker so roki in obdobja iz člena 11(4) ter člena 15(2) in (2a) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 povezani s končnim rokom iz člena 13(1) navedene uredbe, bi bilo treba podobno odstopanje določiti za sporočanje rezultatov predhodnih preverjanj in sprememb zbirne vloge ali zahtevka za plačilo.

(5)

Ker bi se morala navedena odstopanja nanašati na zbirno vlogo, vloge za pomoč in zahtevke za plačilo, spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo ter vloge za dodelitev plačilnih pravic za leto 2017, je primerno, da se ta uredba uporablja za vloge in zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leto 2017.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila in Odbora za razvoj podeželja –

12.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/37

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

12.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/39

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki v poglavju III našteva ukrepe zoper njegovo širjenje, ki jih je treba sprejeti tako v Uniji kot v tretjih državah.

(2)

Unija dejavno izvaja to strategijo in ukrepe iz poglavja III, zlasti s finančnimi sredstvi za podporo posebnim projektom, ki jih izvajajo multilateralne institucije, tako da zagotavlja tehnično pomoč in strokovno znanje v zvezi z različnimi ukrepi za neširjenje orožja državam, ki to potrebujejo, ter spodbuja vlogo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN).

(3)

Varnostni svet ZN je 28. aprila 2004 sprejel Resolucijo 1540 (2004) (v nadaljnjem besedilu: RVSZN 1540 (2004)), ki je prvi mednarodni instrument, ki enotno in celovito obravnava orožje za množično uničevanje, njegove nosilce in z njim povezane materiale. Z RVSZN 1540 (2004) so bile za vse države uvedene zavezujoče obveznosti, katerih cilj je nedržavnim akterjem preprečiti dostop do takšnega orožja in z njim povezanega materiala ter jih od tega odvračati. V navedeni resoluciji je zapisan tudi poziv državam, naj Odboru Varnostnega sveta, ustanovljenemu z RVSZN 1540 (2004) (v nadaljnjem besedilu: Odbor 1540), predložijo poročilo o ukrepih, ki so jih za izvajanje RVSZN 1540 (2004) že sprejele ali jih nameravajo sprejeti.

(4)

Varnostni svet ZN je 27. aprila 2006 sprejel Resolucijo 1673 (2006) in sklenil, da bi moral Odbor 1540 intenzivirati prizadevanja za spodbujanje doslednega izvajanja RVSZN 1540 (2004), in sicer s programi dela, ozaveščanjem, podporo, dialogom in sodelovanjem. Odbor 1540 je tudi pozval, naj z državami ter mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami preuči možnost izmenjave pridobljenih izkušenj in znanja ter ugotovi, s katerimi razpoložljivimi programi bi lahko olajšali izvajanje RVSZN 1540 (2004).

(5)

Varnostni svet ZN je 20. aprila 2011 sprejel Resolucijo 1977 (2011) in sklenil podaljšati mandat Odbora 1540 za deset let, to je do 25. aprila 2021. Sklenil je tudi, da bo Odbor 1540 vse države še intenzivneje spodbujal k doslednemu izvajanju RVSZN 1540 (2004), dejavno sodeloval pri usklajevanju ponudb in prošenj za pomoč, in sicer z ukrepi, kot so obiski na povabilo zadevne države, vzorčni načrti pomoči, akcijski načrti ali druge informacije, ki jih prejme Odbor 1540, do decembra 2016 pa bo izvedel celovit pregled izvajanja RVSZN 1540 (2004).

(6)

Varnostni svet je 15. decembra 2016 soglasno sprejel Resolucijo 2325 (2016) in s tem podprl izid postopka celovitega pregleda RVSZN 1540 (2004), izvedenega v letu 2016. Vse članice je pozval, naj okrepijo nacionalne ukrepe za izvajanje RVSZN 1540 (2004), in se zavzel za obsežnejšo pomoč pri razvoju zmogljivosti držav v zvezi s tem, vključno s prostovoljnimi prispevki, pa tudi za tesnejše sodelovanje med deležniki, civilno družbo in akademskimi krogi.

(7)

Izvajanje Skupnega ukrepa Sveta 2006/419/SZVP (1), Skupnega ukrepa Sveta 2008/368/SZVP (2) in Sklepa Sveta 2013/391/SZVP (3) je prispevalo k znatnemu zmanjšanju števila držav, ki niso predložile poročila, in držav, ki niso posredovale dodatnih informacij, ki jih je po predložitvi nepopolnih poročil zahteval Odbor 1540.

(8)

Urad ZN za razorožitev (UNODA), ki je pristojen za zagotavljanje strokovne in logistične podpore Odboru 1540 in njegovi skupini strokovnjakov, bi moral biti zadolžen za tehnično izvajanje projektov, ki se bodo izvajali v skladu s tem sklepom.

(9)

Ta sklep bi bilo treba izvajati v skladu z okvirnim finančnim in upravnim sporazumom, sklenjenim med Komisijo in ZN, glede upravljanja finančnih prispevkov Unije k programom ali projektom, s katerimi upravljajo ZN –

—

izboljšanje ustreznih prizadevanj in usposobljenosti na nacionalni in regionalni ravni, zlasti z usposabljanjem, izboljšanjem zmogljivosti in omogočanjem pomoči v tesnem sodelovanju z drugimi programi Unije in drugimi akterji, ki sodelujejo pri izvajanju RVSZN 1540 (2004), da se zagotovijo sinergije in dopolnjevanje;

—

prispevek k praktičnemu izvajanju posebnih priporočil tako iz celovitega pregleda izvajanja RVSZN 1540 (2004) iz leta 2009 kot iz zaključkov celovitega pregleda, opravljenega tekom leta 2016, zlasti na področju tehnične pomoči, mednarodnega sodelovanja in poglabljanja ozaveščenosti javnosti;

—

podporo pripravi prostovoljnih nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje RVSZN 1540 (2004) na prošnjo držav;

—

spodbujanje sodelovanja ustreznih deležnikov iz industrije in civilne družbe pri izvajanju RVSZN 1540(2004).

12.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/45

(1)

Podjetje Rütgers Organics GmbH (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je Franciji predložilo popolno vlogo za medsebojno priznavanje dovoljenja, ki ga je izdala Nemčija za sredstvo za zaščito lesa, ki vsebuje aktivno snov borovo kislino (v nadaljnjem besedilu: proizvod). Nemčija je odobrila proizvod za preventivno tretiranje proti glivam, ki povzročajo gnitje lesa, žuželkam, podzemnim termitom in termitom v suhem lesu, in sicer s strani poklicnih uporabnikov.

(2)

Borova kislina je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) razvrščena kot strupena za razmnoževanje skupine 1B in zato izpolnjuje merilo za izključitev v skladu s členom 5(1)(c) Uredbe (EU) št. 528/2012. V skladu s tretjim pododstavkom člena 5(2) navedene uredbe se uporaba biocidnega proizvoda, ki vsebuje borovo kislino, omeji na države članice, v katerih je izpolnjen vsaj eden od pogojev iz navedenega odstavka.

(3)

Francija je menila, da noben od pogojev iz člena 5(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 ni izpolnjen, in je vlagatelja obvestila o svojem predlogu o zavrnitvi izdaje dovoljenja v Franciji v skladu s členom 37(2) navedene uredbe. Utemeljitev takšne zavrnitve je varovanje zdravja in življenja ljudi, zlasti ranljivih skupin, kot je določeno v členu 37(1)(c) navedene uredbe.

(4)

Vlagatelj se s predlagano zavrnitvijo ni strinjal in je izrazil mnenje, da navedeni ukrep ni dovolj utemeljen na podlagi člena 37(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Posledično je Francija 6. oktobra 2016 obvestila Komisijo v skladu z drugim pododstavkom člena 37(2) navedene uredbe.

(5)

Iz argumentov, ki jih je predložila Francija, sledi, da je tveganje, povezano z uporabo proizvoda s strani profesionalnih uporabnikov, sicer sprejemljivo po zadevnih modelih ocene izpostavljenosti, a ni zanemarljivo; da so druga sredstva za zaščito lesa, ki vsebujejo aktivne snovi, ki ne izpolnjujejo meril za izključitev v členu 5(1) Uredbe (EU) št. 528/2012, na voljo na francoskem trgu za predvidene uporabe proizvoda in da ta proizvod doslej še ni bil na voljo na francoskem trgu. Zato Francija meni, da proizvod ni nujen za nadzor resne nevarnosti za zdravje človeka, zdravje živali ali okolje in da neizdaja dovoljenja za proizvod v Franciji ne bi imela nesorazmernega negativnega učinka na francosko družbo.

(6)

Noben od pogojev iz člena 5(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 ni izpolnjen. Namen navedene uredbe je izboljšati prosti pretok biocidnih proizvodov v Uniji, pri tem pa zagotoviti visoko raven varovanja zdravja človeka in živali ter okolja, zlasti ranljivih skupin. Poklicni uporabniki so dolgoročno izpostavljeni visokim koncentracijam biocidnih proizvodov in ustrezajo opredelitvi „ranljivih skupin“ v skladu s členom 3(1)(ad) Uredbe (EU) št. 528/2012. Komisija zato meni, da predlagano odstopanje od medsebojnega priznavanja izpolnjuje pogoj iz člena 37(1)(c) navedene uredbe.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

BC-QC011565-51.

12.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/47

(1)

Člen 3(1) Direktive 2009/158/ES določa, da morajo države članice Komisiji predložiti načrt z opisom nacionalnih ukrepov, ki jih nameravajo izvajati za zagotavljanje skladnosti s pravili iz Priloge II k navedeni direktivi za odobritev obratov za namene trgovanja s perutnino in valilnimi jajci znotraj Unije.

(2)

Belgijski načrt je bil nazadnje potrjen s sklepom Komisije 2004/835/ES (2).

(3)

Belgijski organi so 24. oktobra 2016 predložili spremenjen načrt in zahtevali odobritev sprememb, ki upoštevajo napredek pri metodah diagnosticiranja bolezni, za katere se izvajajo programi nadzorovanja bolezni, določeni v poglavju III Priloge II k Direktivi 2009/158/ES.

(4)

Komisija je preučila spremenjen načrt, ki izpolnjuje pogoje iz Direktive 2009/158/ES ter ob učinkovitem izvajanju in rednem posodabljanju s strani Belgije omogoča doseganje ciljev iz navedene direktive. Zato bi ga bilo treba odobriti.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

12.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/49