12.4.2017

Uradni list Evropske unije

L 99/1

SKLEP (EU) 2017/684 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 5. aprila 2017

o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter o razveljavitvi Sklepa št. 994/2012/EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi notranji energetski trg pravilno deloval, je treba uvoz energije v Unijo v celoti urediti s pravili, ki vzpostavljajo notranji energetski trg. Pomembna elementa zagotavljanja energetske stabilnosti Unije sta preglednost in skladnost s pravom Unije. Nepravilno delujoč notranji energetski trg ogroža zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in jo postavlja v slabši položaj ter spodkopava morebitne koristi za evropske potrošnike in industrijo.

(2)	Da bo oskrba Unije z energijo zavarovana, je treba zagotoviti raznovrstnost virov energije in zgraditi nove energetske povezave med državami članicami. Obenem je na področju energetske varnosti treba nujno okrepiti sodelovanje Unije s sosednjimi državami in strateškimi partnerji.

(3)

Cilj strategije za energetsko unijo, ki jo je Komisija sprejela 25. februarja 2015, je odjemalcem zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. K doseganju tega cilja bo pomembno prispevalo skladno in dosledno izvajanje energetske, trgovinske in zunanje politike. Na podlagi analize, ki je bila 28. maja 2014 izvedena že v okviru evropske strategije za energetsko varnost, strategija za energetsko unijo namreč poudarja, da pomemben element zagotavljanja energetske varnosti predstavlja to, da so sporazumi v zvezi z nakupom energije iz tretjih držav popolnoma skladni s pravom Unije. V istem duhu je Evropski svet v svojih sklepih z dne 19. marca 2015 pozval k popolni skladnosti vseh sporazumov v zvezi z nakupom plina pri zunanjih dobaviteljih s pravom Unije, zlasti s povečanjem preglednosti takšnih sporazumov in z večjo usklajenostjo z določbami Unije o energetski zanesljivosti.

(4)	Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 15. decembra 2015 z naslovom Evropski energetski uniji naproti poudaril, da je treba okrepiti skladnost zunanje politike Unije na področju energetske varnosti in povečati preglednost sporazumov, povezanih z energijo.

(5)	Sklep št. 994/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bil koristen za prejemanje informacij o obstoječih medvladnih sporazumih in za prepoznavanje njihovih težav glede usklajenosti s pravom Unije.

(6)

Vseeno se je Sklep št. 994/2012/EU izkazal za neuspešnega pri zagotavljanju usklajenosti medvladnih sporazumov s pravom Unije. Navedeni sklep se je zanašal predvsem na oceno medvladnih sporazumov s strani Komisije potem, ko so jih države članice že sklenile s tretjimi državami. Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Sklepa št. 994/2012/EU, so pokazale, da taka naknadna ocena ne izkorišča v celoti potenciala za zagotavljanje usklajenosti medvladnih sporazumov s pravom Unije. Pogosto medvladni sporazumi namreč ne vsebujejo primernih klavzul o prenehanju ali prilagoditvi, ki bi državam članicam omogočile, da v razumnem času odpravijo kakršne koli neskladnosti. Poleg tega so podpisniki že zavzeli stališča, kar ustvarja politični pritisk, naj se ne spremeni noben vidik sporazuma.

(7)

Velika mera preglednosti nad sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije bo prispevala tudi k temu, da se bo znotraj Unije vzpostavilo tesnejše sodelovanje pri zunanjih odnosih na področju energije in pri doseganju dolgoročnih ciljev politike Unije v zvezi z energijo, podnebjem in zanesljivo oskrbo z energijo.

(8)

Da bi se izognili neskladnostim s pravom Unije in povečali preglednost, bi morale države članice Komisijo čim prej obvestiti o nameri za začetek pogajanj z namenom sklenitve novih medvladnih sporazumov ali sprememb medvladnih sporazumov. Komisijo bi morale o poteku pogajanj redno obveščati. Države članice bi morale imeti možnost, da Komisijo povabijo, da na pogajanjih sodeluje kot opazovalka. Komisija bi morala imeti možnost, da zaprosi, da se jo na pogajanja povabi kot opazovalko.

(9)

Med pogajanji o medvladnem sporazumu bi morala imeti Komisija možnost, da zadevni državi članici svetuje, kako preprečiti neusklajenost navedenega sporazuma s pravom Unije. V tem okviru bi morala Komisija imeti tudi možnost opozoriti zadevno državo članico na ustrezne cilje energetske politike Unije, na solidarnost med državami članicami in na politična stališča Unije, ki jih sprejme Svet, ali na sklepe Evropskega sveta To pa ne bi smelo biti sestavni del pravne ocene, ki jo Komisija pripravi o osnutku medvladnega sporazuma ali spremembi.

(10)

Za zagotovitev skladnosti s pravom Unije in ob ustreznem upoštevanju dejstva, da imajo medvladni sporazumi in spremembe na področju plina in nafte trenutno relativno največji vpliv na pravilno delovanje notranjega energetskega trga in zanesljivo oskrbo z energijo Unije, bi morale države članice Komisiji predhodno priglasiti osnutke medvladnih sporazumov, ki zadevajo plin ali nafto, preden ti za pogodbene stranke postanejo pravno zavezujoči. V duhu sodelovanja bi morala Komisija države članice podpirati pri prepoznavanju težav glede skladnosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe. Zadevna država članica bi bila tako bolje pripravljena za sklenitev sporazuma, ki je skladen s pravom Unije.

(11)

Komisija bi morala imeti za tako oceno dovolj časa, saj bi to zagotavljalo največjo možno pravno varnost, hkrati pa bi se izognili nepotrebnim zamudam. Komisija bi morala po potrebi pretehtati možnost skrajšanja predvidenih rokov za oceno, zlati če za to zaprosi država članica ali če je država članica Komisijo med pogajanji dovolj podrobno obveščala, pri čemer bi bilo treba tudi upoštevati v kolikšni meri osnutek medvladnega sporazuma ali sprememba temelji na vzorčnih klavzulah. Da se podpora Komisije izkoristi v celoti, države članice ne bi smele skleniti medvladnega sporazuma, ki zadeva plin ali nafto, ali medvladnega sporazuma, ki zadeva elektriko, kadar je država članica zaprosila za predhodno oceno Komisije, vse dokler je Komisija ne obvesti o svoji oceni. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi poiskale primerno rešitev za odpravo kakršne koli ugotovljene neusklajenosti.

(12)

Pri strategiji za energetsko unijo je preglednost nad preteklimi in prihodnjimi medvladnimi sporazumi še naprej izjemno pomembna in je pomemben element zagotavljanja energetske stabilnosti Unije. Zato bi morale države članice Komisiji še naprej priglašati obstoječe in prihodnje medvladne sporazume, ki so začeli veljati ali se začasno uporabljajo v smislu člena 25 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ter nove medvladne sporazume.

(13)

Komisija bi morala oceniti, ali so medvladni sporazumi, ki veljajo ali se začasno uporabljajo na dan začetka veljavnosti tega sklepa, usklajeni s pravom Unije in države članice ustrezno obvestiti. Države članice bi morale v primeru neusklajenosti sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi poiskale primerno rešitev za odpravo kakršne koli ugotovljene neusklajenosti.

(14)

Ta sklep bi se moral uporabljati za medvladne sporazume. Medvladni sporazumi namero pogodbenih strank o tem, ali bi moral biti sporazum zavezujoč v celoti ali delno, izražajo zlasti s svojo vsebino, ne glede na njihovo uradno poimenovanje. Priglasiti bi bilo treba samo tiste medvladne sporazume, ki zadevajo nabavo, trgovanje, prodajo, tranzit ali shranjevanje energije ali oskrbo z njo v vsaj eni državi članici oziroma v vsaj eno državo članico, ali izgradnjo ali delovanje energetske infrastrukture s fizično povezavo z vsaj eno državo članico. Kadar bi bile v dvomu, bi se morale države članice brez odlašanja posvetovati s Komisijo. Načeloma s tem sklepom ne bi smeli biti zajeti sporazumi, ki ne veljajo več oziroma se več ne uporabljajo.

(15)	Za namene tega sklepa instrument šteje za medvladni sporazum, če ima instrument ali njegov del pravno zavezujoč učinek, ne pa, če je takšno njegovo uradno poimenovanje, oziroma če nima zavezujočega pravnega učinka, šteje za nezavezujoč instrument.

(16)

Države članice vzpostavljajo odnose s tretjimi državami ne le s sklepanjem medvladnih sporazumov, temveč tudi v obliki nezavezujočih instrumentov, ki so pogosto uradno poimenovani kot memorandumi o soglasju, skupne izjave, skupne ministrske izjave, skupni ukrepi, skupni kodeksi ravnanja ali s podobnimi izrazi. Ker ti instrumenti niso pravno zavezujoči, od držav članic ni možno pravno zahtevati, da jih izvajajo, tudi ne tedaj, ko njihovo izvajanje ni v skladu s pravom Unije. Tudi če ti instrumenti niso pravno zavezujoči, se lahko uporabljajo za določanje podrobnega okvira energetske infrastrukture in oskrbe z energijo. Zaradi večje preglednosti bi moralo biti državam članicam omogočeno, da Komisiji predložijo nezavezujoče instrumente, predvsem dogovore med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, ki niso pravno zavezujoči in ki določajo pogoje za oskrbo z energijo ali razvoj energetskih infrastruktur, tudi tako, da vsebujejo razlago prava Unije za ta namen, ali spremembo teh nezavezujočih instrumentov, vključno z vsemi njihovimi prilogami. Če se nezavezujoči instrument ali sprememba izrecno sklicuje na druga besedila, bi moralo biti državi članici tudi omogočeno, da predloži ta druga besedila.

(17)	S tem sklepom ne bi smeli biti zajeti medvladni sporazumi in nezavezujoči instrumenti, ki morajo biti Komisiji v celoti priglašeni na podlagi drugih aktov Unije ali ki zadevajo področja, ki spadajo v okvir Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(18)	Ta sklep ne bi smel ustvarjati obveznosti v zvezi s sporazumi med podjetji. Vendar pa bi morale imeti države članice svobodo, da Komisiji prostovoljno pošljejo sporazume, na katere se medvladni sporazumi ali nezavezujoči instrumenti izrecno sklicujejo.

(19)

Komisija bi morala prejete informacije o medvladnih sporazumih dati na voljo vsem drugim državam članicam v varni elektronski obliki, da bi na ta način prispevala k večji koordinaciji in preglednosti med državami članicami in tako okrepila njihovo pogajalsko moč do tretjih držav. Komisija bi morala spoštovati zahteve držav članic, da se predložene informacije obravnavajo kot zaupne. Zahteve glede zaupnosti ne bi smele omejevati dostopa Komisije do zaupnih informacij, ker Komisija za svoje ocene potrebuje celovite informacije. Za zagotavljanje uporabe klavzule o zaupnosti bi morala biti odgovorna Komisija. Zahteve glede zaupnosti ne posegajo v pravico dostopa do dokumentov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(20)	Če država članica meni, da je medvladni sporazum zaupen, bi morala Komisiji predložiti povzetek, v katerem so navedeni predmet urejanja, namen, področje uporabe, trajanje, pogodbene stranke in podatki o glavnih elementih sporazuma, da se s povzetkom seznanijo druge države članice.

(21)

Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj najboljših praks. Na podlagi teh najboljših praks bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami in po potrebi v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, ko gre za zunanjo politiko Unije, pripraviti neobvezne vzorčne klavzule za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami, pa tudi napotke, vključno s primeri klavzul, ki niso skladne s pravom Unije in se zato ne bi smele uporabljati. Uporaba teh vzorčnih klavzul bi morala biti namenjena preprečitvi neskladnosti med medvladnimi sporazumi in pravom Unije, zlasti s pravili notranjega energetskega trga ter konkurenčnega prava Unije, in neskladnosti z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Vzorčne klavzule ali napotki bi morali biti referenčno orodje za pristojne organe in bodo torej pripomogli k večji preglednosti in usklajenosti s pravom Unije. Uporaba takšnih vzorčnih klavzul bi morala biti neobvezna, vsebina pa bi se lahko prilagajala morebitnim posebnim okoliščinam.

(22)

Izboljšano vzajemno poznavanje obstoječih in novih medvladnih sporazumov bi moralo omogočiti večjo preglednost in boljšo koordinacijo pri energetskih zadevah med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo. Tovrstna izboljšana koordinacija bi morala državam članicam omogočiti, da v celoti izkoristijo prednosti političnega in gospodarskega pomena Unije, Komisiji pa, da predlaga rešitve za probleme, ugotovljene v zvezi z medvladnimi sporazumi.

(23)	Komisija bi morala olajševati in spodbujati koordinacijo med državami članicami z namenom krepitve splošne strateške vloge Unije na področju energije, in sicer z natančno opredeljenim in učinkovito koordiniranim pristopom do držav proizvajalk, tranzitnih držav in držav odjemalk.

(24)

Ker cilja tega sklepa, in sicer izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinkov tega sklepa, ki se uporablja v vseh državah članicah, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(25)

Določbe tega sklepa ne bi smele posegati v uporabo pravil Unije o kršitvah, državni pomoči in konkurenci. Komisija ima v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) zlasti pravico, da začne postopek za ugotavljanje kršitev, kadar meni, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi PDEU.

(26)	Komisija bi morala oceniti, ali ta sklep v zadostni meri in učinkovito zagotavlja skladnost medvladnih sporazumov s pravom Unije ter visoko stopnjo koordinacije med državami članicami v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energije.

(27)	Sklep št. 994/2012/EU bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta sklep vzpostavlja mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energije, opredeljenimi v členu 2, zaradi zagotavljanja delovanja notranjega energetskega trga in zanesljivejše oskrbe z energijo v Uniji.

2. Ta sklep se ne uporablja za medvladne sporazume, ki so že v celoti urejeni z drugimi posebnimi postopki priglasitve v skladu s pravom Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„medvladni sporazum“ pomeni vsak pravno zavezujoč sporazum med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami ali med eno ali več državami članicami in mednarodno organizacijo, ne glede na njegovo uradno poimenovanje, ki zadeva:

(a)	nabavo, trgovanje, prodajo, tranzit ali shranjevanje energije ali oskrbo z njo v vsaj eni državi članici oziroma v vsaj eno državo članico ali

(b)	izgradnjo ali delovanje energetske infrastrukture s fizično povezavo z vsaj eno državo članico;

kadar pa tak pravno zavezujoč sporazum ureja tudi druga področja poleg tistih iz točk (a) in (b), se kot medvladni sporazum štejejo le tiste določbe, ki so povezane z navedenima točkama, in splošne določbe, ki se uporabljajo za te z energijo povezane določbe;

2.	„obstoječi medvladni sporazum“ pomeni medvladni sporazum, ki velja ali se začasno uporablja 2. maja 2017;

„nezavezujoči instrument“ pomeni dogovor med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, ki ni pravno zavezujoč, kot so memorandum o soglasju, skupna izjava, skupna ministrska izjava, skupni ukrep ali skupni kodeks ravnanja, in ki določa pogoje za oskrbo z energijo, kot so količine in cene, ali za razvoj energetske infrastrukture;

4.	„obstoječi nezavezujoči instrument“ pomeni nezavezujoč instrument, ki je bil podpisan ali o katerem je bil kako drugače dosežen dogovor pred 2. majem 2017.

Člen 3

Obveznosti priglasitve v zvezi z medvladnimi sporazumi

1. Ko država članica namerava začeti pogajanja s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, da bi spremenila medvladni sporazum ali sklenila novega, pred predvidenim začetkom pogajanj Komisijo čim prej pisno obvesti o svoji nameri.

Zadevna država članica bi morala Komisijo redno obveščati o poteku pogajanj. Informacije, predložene Komisiji, vsebujejo podatke o določbah, ki so predmet pogajanj, in cilje pogajanj v skladu s členom 8.

2. Takoj ko se pogodbene strani dogovorijo o vseh glavnih elementih osnutka medvladnega sporazuma, ki zadeva plin ali nafto, ali spremembe medvladnega sporazuma, ki zadeva plin ali nafto, a pred koncem formalnih pogajanj, zadevna država članica osnutek sporazuma ali spremembe, vključno z vsemi prilogami, priglasi Komisiji zaradi predhodne ocene v skladu s členom 5.

Kadar se ta osnutek sporazuma ali sprememba izrecno sklicuje na druga besedila, jih zadevna država članica prav tako predloži, če vsebujejo elemente, ki zadevajo nabavo, trgovanje, prodajo, tranzit, ali shranjevanje plina ali nafte ali oskrbo z njima v vsaj eni državi članici oziroma v vsaj eno državo članico ali izgradnjo ali delovanje plinske ali naftne infrastrukture s fizično povezavo z vsaj eno državo članico.

3. Kadar se država članica pogaja o medvladnem sporazumu ali spremembi, ki zadeva električno energijo, in na podlagi svoje ocene ni prepričana, ali sta medvladni sporazum ali sprememba, o katerih se pogaja, skladna s pravom Unije, Komisiji prav tako priglasi osnutek sporazuma ali spremembo, vključno s prilogami, zaradi predhodne ocene v skladu s členom 5, takoj ko se pogodbene stranke dogovorijo o vseh glavnih elementih navedenega osnutka, a pred koncem formalnih pogajanj.

4. Države članice lahko uporabijo prvi in drugi pododstavek odstavka 2 za medvladne sporazume ali spremembe, ki zadevajo električno energijo.

5. Zadevna država članica po ratifikaciji medvladnega sporazuma ali spremembe medvladnega sporazuma Komisiji priglasi medvladni sporazum ali spremembo, vključno z vsemi prilogami. Kadar Komisija v skladu s členom 5(2) poda svoje mnenje, zadevna država članica pa od njega odstopa, bi morala ta država članica Komisiji svojo odločitev brez odlašanja pisno obrazložiti.

Kadar se ratificirani medvladni sporazum ali sprememba medvladnega sporazuma izrecno sklicuje na druga besedila, jih zadevna država članica prav tako predloži, če vsebujejo elemente, ki zadevajo nabavo, trgovanje, prodajo, tranzit ali shranjevanje energije ali oskrbo z njo v vsaj eni državi članici oziroma v vsaj eno državo članico ali izgradnjo ali delovanje energetske infrastrukture s fizično povezavo z vsaj eno državo članico.

6. Obveznost priglasitve Komisiji v skladu z odstavki 2, 3 in 5 se ne uporablja za sporazume med podjetji.

Kadar država članica ni prepričana, ali gre za medvladni sporazum in ali ga je treba priglasiti v skladu s tem členom in členom 6, se brez odlašanja posvetuje s Komisijo.

7. Vse priglasitve na podlagi odstavkov 1 do 5 tega člena ter člena 6(1) in (2) se izvedejo prek spletne aplikacije, ki jo zagotovi Komisija. Obdobja iz člena 5(1) in (2) ter člena 6(3) začnejo teči na datum, ko je bil v aplikaciji evidentiran popoln dosje o priglasitvi.

Člen 4

Pomoč Komisije

1. Kadar država članica na podlagi člena 3(1) obvesti Komisijo o pogajanjih, ji lahko službe Komisije svetujejo, kako preprečiti neusklajenost medvladnega sporazuma ali spremembe medvladnega sporazuma, o katerem potekajo pogajanja, s pravom Unije. To svetovanje lahko vključuje ustrezne neobvezne vzorčne klavzule in smernice, ki jih oblikuje Komisija po posvetovanju z državami članicami v skladu s členom 9(2).

Službe Komisije lahko zadevno državo članico opozorijo tudi na ustrezne cilje energetske politike Unije, med drugim glede energetske unije.

Država članica lahko Komisijo zaprosi za pomoč v navedenih pogajanjih.

2. Na zahtevo zadevne države članice lahko Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka. Komisija lahko zahteva, da sodeluje v pogajanjih kot opazovalec, kadar meni, da je to potrebno. Zadevna država članica poda pisno odobritev za sodelovanje Komisije.

3. Kadar Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka, lahko zadevni državi članici svetuje, kako preprečiti neusklajenost medvladnega sporazuma ali spremembe, o katerem potekajo pogajanja, s pravom Unije.

Člen 5

Ocena Komisije

1. Komisija v petih tednih od datuma priglasitve popolnega osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe, vključno z vsemi njegovimi prilogami, na podlagi člena 3(2) obvesti zadevno državo članico o svojih morebitnih pomislekih glede usklajenosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe s pravom Unije. Če Komisija v navedenem obdobju ne odgovori, se šteje, da nima pomislekov.

2. Kadar Komisija na podlagi odstavka 1 obvesti zadevno državo članico, da ima pomisleke, jo seznani s svojim mnenjem o usklajenosti osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe s pravom Unije, zlasti s pravili notranjega energetskega trga in konkurenčnim pravom Unije, v 12 tednih od datuma priglasitve iz odstavka 1. Če Komisija v navedenem obdobju ne predloži mnenja, se šteje, da nima zadržkov.

3. S privolitvijo zadevne države članice se obdobji iz odstavkov 1 in 2 lahko podaljšata. Po dogovoru s Komisijo in če okoliščine to dopuščajo, se obdobji iz odstavkov 1 in 2 skrajšata, da bi se pogajanja pravočasno končala.

4. Država članica ne podpiše ali ratificira osnutka medvladnega sporazuma ali spremembe oziroma se z njima ne strinja, dokler je Komisija v skladu z odstavkom 1 ne obvesti o morebitnih pomislekih ali ji po potrebi v skladu z odstavkom 2 ne predloži mnenja oziroma, če od Komisije ni dobila odgovora ali mnenja, dokler ne poteče obdobje iz odstavka 1 ali, kadar je ustrezno, odstavka 2.

Preden zadevna država članica podpiše ali ratificira medvladni sporazum ali spremembo oziroma preden se strinja z njima, v največji možni meri upošteva mnenje Komisije iz odstavka 2.

Člen 6

Obveznost priglasitve in ocena Komisije v zvezi z obstoječimi medvladnimi sporazumi in novimi medvladnimi sporazumi, ki zadevajo električno energijo

1. Države članice do 3. avgusta 2017 Komisiji priglasijo vse obstoječe medvladne sporazume, vključno z vsemi njegovimi prilogami in spremembami.

Kadar se obstoječi medvladni sporazum izrecno sklicuje na druga besedila, jih zadevna država članica prav tako predloži, če vsebujejo elemente, ki zadevajo nabavo, trgovanje, prodajo, tranzit ali shranjevanje energije ali oskrbo z njo v vsaj eni državi članici oziroma v vsaj eno državo članico ali izgradnjo ali delovanje energetske infrastrukture s fizično povezavo z vsaj eno državo članico.

Obveznost priglasitve Komisiji iz tega odstavka se ne uporablja za sporazume med podjetji.

2. Šteje se, da so bili obstoječi medvladni sporazumi, ki so že bili priglašeni Komisiji v skladu s členom 3(1) ali (5) Sklepa št. 994/2012/EU ali točko (a) člena 13(6) Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5)2. maja 2017, priglašeni za namene odstavka 1 tega člena, če priglasitev izpolnjuje zahteve iz navedenega odstavka.

3. Komisija oceni medvladne sporazume, priglašene v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena, pa tudi medvladne sporazume, ki zadevajo električno energijo, priglašene v skladu s členom 3(5). Kadar ima Komisija po svoji prvi oceni pomisleke o skladnosti navedenih sporazumov s pravom Unije, zlasti s pravili notranjega energetskega trga in konkurenčnim pravom Unije, v devetih mesecih po njihovi priglasitvi o tem ustrezno obvesti zadevne države članice.

Člen 7

Priglasitev v zvezi z nezavezujočimi instrumenti

1. Preden države članice sprejmejo nezavezujoči instrument ali njegovo spremembo ali potem, ko ju sprejmejo, ju lahko skupaj s prilogami priglasijo Komisiji.

2. Države članice lahko Komisiji priglasijo tudi obstoječe nezavezujoče instrumente, vključno z vsemi prilogami in spremembami.

3. Kadar se nezavezujoči instrument ali njegova sprememba izrecno sklicuje na druga besedila, jih zadevna država članica prav tako lahko predloži, če vsebujejo elemente, ki določajo pogoje za oskrbo z energijo, kot so obseg in cene, ali za razvoj energetske infrastrukture.

Člen 8

Preglednost in zaupnost

1. Pri predložitvi informacij Komisiji v skladu s členom 3(1) do (5), členom 6(1) in členom 7 lahko država članica navede, ali je treba nekatere dele poslovnih ali drugih informacij, katerih razkritje bi lahko škodovalo dejavnostim udeleženih pogodbenih strani, obravnavati kot zaupne in ali se lahko predložene informacije posredujejo drugim državam članicam.

Država članica to v zvezi z obstoječimi sporazumi iz člena 6(2) navede do 3. avgusta 2017.

2. Kadar država članica informacij ne opredeli kot zaupne v skladu z odstavkom 1, jih da Komisija v varni elektronski obliki na voljo vsem državam članicam.

3. Kadar država članica obstoječi medvladni sporazum, njegovo spremembo ali novi medvladni sporazum opredeli kot zaupnega v skladu z odstavkom 1, da na voljo povzetek predloženih informacij.

Ta povzetek vsebuje vsaj naslednje informacije v zvezi z medvladnim sporazumom ali spremembo:

(a)	predmet urejanja;

(b)	namen in področje uporabe;

(c)

trajanje;

(d)	pogodbene stranke;

(e)	informacije o glavnih elementih.

Ta odstavek se ne uporablja za informacije, predložene v skladu s členom 3(1) do (4).

4. Komisija vsem drugim državam članicam v elektronski obliki omogoči dostop do povzetka iz odstavka 3.

5. Zahteve po zaupnosti v skladu s tem členom ne omejujejo dostopa Komisije do zaupnih informacij. Komisija zagotovi, da je dostop do njih strogo omejen le na službe Komisije, za katere je nujno, da jih imajo na voljo. Predstavniki Komisije z občutljivimi podatki o pogajanjih v zvezi medvladnimi sporazumi, ki jih prejmejo med pogajanji v skladu s členoma 3 in 4, ravnajo zaupno.

Člen 9

Koordinacija med državami članicami

1. Komisija olajšuje in spodbuja koordinacijo med državami članicami, da bi se:

(a)	pregledalo dogajanje v zvezi z medvladnimi sporazumi ter poskušalo doseči doslednost in usklajenost v zunanjih odnosih Unije na področju energije z državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami odjemalkami;

(b)	opredelile skupne težave v zvezi z medvladnimi sporazumi in preučili ustrezni ukrepi za obravnavo navedenih težav ter po potrebi predlagale smernice in rešitve;

(c)	po potrebi podprla priprava večstranskih medvladnih sporazumov, ki vključujejo več držav članic ali vso Unijo.

2. Komisija do 3. maja 2018 na podlagi primerov najboljše prakse in v posvetovanju z državami članicami oblikuje neobvezne vzorčne klavzule in smernice, vključno s primeri klavzul, ki niso v skladu s pravom Unije in se zato ne bi smele uporabljati. Te neobvezne vzorčne klavzule in smernice bi, če bi se pravilno uporabljale, znatno izboljšale skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov s pravom Unije.

Člen 10

Poročanje in pregled

1. Komisija do 1. januarja 2020 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o uporabi tega sklepa.

2. V poročilu zlasti oceni, koliko ta sklep spodbuja skladnost medvladnih sporazumov s pravom Unije, tudi na področju električne energije, in visoko stopnjo koordinacije med državami članicami v zvezi z medvladnimi sporazumi. Oceni tudi učinek tega sklepa na pogajanja držav članic s tretjimi državami in ustreznost področja uporabe tega sklepa ter postopkov, ki so v njem določeni. Poročilu je po potrebi priložen predlog za spremembo tega sklepa.

Člen 11

Razveljavitev

Sklep št. 994/2012/EU se razveljavi z učinkom od 2. maja 2017.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Strasbourgu, 5. aprila 2017

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

I. BORG

(1) UL C 487, 28.12.2016, str. 81.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 21. marca 2017.

(3) Sklep št. 994/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije (UL L 299, 27.10.2012, str. 13).

(4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(5) Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES (UL L 295, 12.11.2010, str. 1).

12.4.2017

Uradni list Evropske unije

L 99/10

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2017/685

z dne 11. aprila 2017

o izvajanju Uredbe (EU) št. 359/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 359/2011 z dne 12. aprila 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu (1) ter zlasti člena 12(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 12. aprila 2011 sprejel Uredbo (EU) št. 359/2011.

(2)	Svet je na podlagi pregleda Sklepa Sveta 2011/235/SZVP (2) sklenil, da bi bilo treba omejevalne ukrepe iz navedenega sklepa podaljšati do 13. aprila 2018.

(3)	Svet je tudi sklenil, da bi bilo treba posodobiti vnose, ki zadevajo nekatere osebe iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 359/2011.

(4)	Prilogo I k Uredbi (EU) št. 359/2011 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EU) št. 359/2011 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. aprila 2017

Za Svet

Predsednik

L. GRECH

(1) UL L 100, 14.4.2011, str. 1.

(2) Sklep Sveta 2011/235/SZVP z dne 12. aprila 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Iranu (UL L 100, 14.4.2011, str. 51).

PRILOGA

Naslednji vnosi nadomestijo vnose v zvezi z osebami iz seznama spodaj iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 359/2011:

	Ime	Podatki za ugotavljanje istovetnosti	Razlogi	Datum uvrstitve na seznam
„20.	MOGHISSEH Mohammad (tudi NASSERIAN)		Sodnik in vodja podružnice 28 revolucionarnega sodišča v Teheranu. Prav tako velja za odgovornega za obsodbe pripadnikov skupnosti bahajcev. Obravnaval je primere, povezane z obdobjem po volitvah. Na nepravičnih sojenjih je izrekel dolge zaporne kazni družbenim in političnim aktivistom ter novinarjem, pa tudi več smrtnih kazni protestnikom ter družbenim in političnim aktivistom.	12.4.2011
22.	MORTAZAVI Said	Kraj rojstva: Meybod, Yazd (Iran) Datum rojstva: 1967	Nekdanji teheranski generalni tožilec (do avgusta 2009). Kot teheranski generalni tožilec je izdal splošno odredbo, na podlagi katere so pridržali več sto aktivistov, novinarjev in študentov. Na podlagi parlamentarne preiskove januarja 2010 je bilo ugotovljeno, da je neposredno odgovoren za pridržanje treh zapornikov, ki so nato v priporu umrli. Po preiskavi, ki jo je sprožilo iransko sodstvo v zvezi z njegovo vlogo pri smrti treh moških, pridržanih po volitvah na njegov ukaz, je bil avgusta 2010 razrešen s položaja. Iranske oblasti so novembra 2014 uradno priznale njegovo vlogo pri smrti pripornikov. Iransko sodišče ga je 19. avgusta 2015 oprostilo obtožb, povezanih z mučenjem in smrtjo treh mladih moških v centru za pridržanje Kahrizak v letu 2009.	12.4.2011
23.	PIR-ABASSI Abbas		Sodnik kazenskega senata. Nekdanji sodnik v podružnici 26 revolucionarnega sodišča v Teheranu. Pristojen je bil za primere, povezane z obdobjem po volitvah; na nepravičnih sojenjih je izrekel dolge zaporne kazni aktivistom za človekove pravice, pa tudi več smrtnih kazni protestnikom.	12.4.2011
25.	SALAVATI Abdolghassem		Sodnik in vodja podružnice 15 revolucionarnega sodišča v Teheranu. Preiskovalni sodnik na sodišču v Teheranu. Pristojen je za primere, povezane z obdobjem po volitvah; kot sodnik je poleti 2009 vodil uprizorjena sojenja in v okviru teh na smrt obsodil dva monarhista. Več kot sto političnih zapornikov, aktivistov za človekove pravice in protestnikov je obsodil na dolge zaporne kazni.	12.4.2011
33.	ABBASZADEH-MESHKINI, Mahmoud		Sekretar Sveta za človekove pravice. Nekdanji guverner province Ilam. Nekdanji politični direktor na Ministrstvu za notranje zadeve. Kot vodja Odbora iz člena 10 Zakona o dejavnostih političnih strank in skupin je bil pristojen za izdajo dovoljenj za demonstracije in druge javne prireditve ter za registracijo političnih strank. Leta 2010 je začasno ustavil dejavnosti dveh reformističnih političnih strank, povezanih z Mousavijem – Islamske iranske fronte za sodelovanje in Islamske organizacije revolucionarnih mudžahedinov. Od leta 2009 dosledno in vztrajno prepoveduje vse nevladne shode in ne priznava ustavne pravice do protestov, kar je vodilo v številne aretacije miroljubnih protestnikov, v nasprotju s pravico do svobode združevanja. Leta 2009 poleg tega opoziciji ni dal dovoljenja za organizacijo žalne slovesnosti v spomin žrtvam protestov zaradi predsedniških volitev.	10.10.2011
35.	AKHARIAN Hassan		Nekdanji paznik na oddelku 1 zapora Radjaishahr v mestu Karadj. Več nekdanjih pripornikov ga je obtožilo mučenja in izdajanja povelj, s katerimi je preprečil zdravniško pomoč zapornikom. Nek pripornik iz zapora Radjaishahr v svojih zapisih trdi, da so ga pazniki z Akharianovo vednostjo hudo pretepli. Poleg tega naj bi pod Akharianovim vodstvom zabeležili vsaj en primer smrti, in sicer pripornika Mohsena Beikvanda.	10.10.2011
36.	AVAEE Seyyed Ali-Reza (tudi: AVAEE Seyyed Alireza)		Direktor urada za posebne preiskave. Do julija 2016 namestnik ministra za notranje zadeve in vodja javnega registra. Od aprila 2014 svetovalec disciplinskega sodišča za sodnike. Nekdanji predsednik pravosodnih organov v Teheranu. Kot predsednik pravosodnih organov v Teheranu je bil odgovoren za kršitve človekovih pravic, samovoljne aretacije, kršitve pravic zapornikov in porast števila usmrtitev.	10.10.2011
38.	FIRUZABADI Maj-Gen Dr Seyyed Hasan (tudi: FIRUZABADI Maj-Gen Dr Seyed Hassan; FIROUZABADI Maj-Gen Dr Seyyed Hasan; FIROUZABADI Maj-Gen Dr Seyed Hassan)	Kraj rojstva: Mashad. Datum rojstva: 3.2.1951	Kot nekdanji načelnik štaba iranskih oboroženih sil je bil vrhovni vojaški poveljnik, odgovoren za vodenje vseh vojaških oddelkov in policij, vključno z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC) in policijo. Sile pod njegovim uradnim poveljstvom so izvajale brutalno represijo nad miroljubnimi protestniki in izvedle množično pridržanje. Tudi član Vrhovnega sveta za nacionalno varnost (SNSC) in Sveta za primernost.	10.10.2011
39.	GANJI Mostafa Barzegar		Nekdanji generalni tožilec v Kvomu. Verjetno trenutno v postopku premestitve na drug položaj. Odgovoren je za samovoljna pridržanja in trpinčenje mnogih storilcev kaznivih dejanj v Kvomu. Z vpletenostjo v hudo kršitev pravice do dolžnega pravnega postopanja je prispeval k pretirani in vse pogostejši uporabi smrtne kazni ter znatnemu povečanju števila usmrtitev od začetka leta.	10.10.2011
40.	HABIBI Mohammad Reza		Vodja urada Ministrstva za pravosodje v Yazdu. Nekdanji namestnik tožilca v Isfahanu. Verjetno trenutno v postopku premestitve na drug položaj. Vpleten je v postopke, v katerih je bila obtožencem kršena pravica do pravičnega sojenja – npr. Abdollahu Fathiju, ki je bil usmrčen maja 2011, potem ko mu Habibi na sojenju marca 2010 ni priznal pravice do zaslišanja in ni upošteval njegovih težav z duševnim zdravjem. Z vpletenostjo v hudo kršitev pravice do dolžnega pravnega postopanja je torej prispeval k pretirani in vse pogostejši uporabi smrtne kazni ter znatnemu povečanju števila usmrtitev od začetka leta 2011.	10.10.2011
41.	HEJAZI Mohammad	Kraj rojstva: Isfahan Datum rojstva: 1956	Kot general pri IRGC je imel ključno vlogo pri ustrahovanju in grožnjah, uperjenih zoper iranske „sovražnike“, ter bombardiranju vasi iraških Kurdov. Kot nekdanji vodja enote Sarollah pri IRGC in nekdanji vodja milice Basij je imel osrednjo vlogo pri zatrtju protestov po volitvah.	10.10.2011
46.	KAMALIAN Behrouz (tudi: Hackers Brain)	Kraj rojstva: Teheran Datum rojstva: 1983	Vodja kibernetske skupine „Ashiyaneh“, povezane z IRGC. Skupina „Ashiyaneh“ Digital Security, ki jo je ustanovil Behrouz Kamalian, je odgovorna za intenzivna prizadevanja za kibernetsko utišanje domačih nasprotnikov in reformistov, pa tudi tujih institucij. Na spletnem mestu poveljstva revolucionarne garde za kibernetsko obrambo 32 so se 21. junija 2009 pojavile fotografije obrazov 26. ljudi, domnevno posnetih med povolilnimi protesti. Spremljal jih je poziv Irancem, naj „razkrijejo identiteto izgrednikov“.	10.10.2011
49.	MALEKI Mojtaba		Namestnik vodje Ministrstva za pravosodje v provinci Khorasan Razavi. Nekdanji tožilec v Kermanshahu. Odgovoren je za drastično povečanje števila smrtnih kazni, izrečenih v Iranu, med drugim za kazenski pregon sedmih zapornikov, obsojenih zaradi trgovine z drogo, ki so bili obešeni istega dne, to je 3. januarja 2010, v osrednjem zaporu v Kermanshahu.	10.10.2011
51.	SALARKIA Mahmoud	Nekdanji direktor teheranskega nogometnega kluba „Persepolis“	Vodja Komisije za gorivo in promet v mestu Teheran. Namestnik generalnega tožilca v Teheranu za zaporniške zadeve v času zatiranja protestov leta 2009. Kot namestnik generalnega tožilca v Teheranu za zaporniške zadeve je bil neposredno odgovoren za številne naloge, izdane za prijetje nedolžnih, miroljubnih protestnikov in aktivistov. Iz mnogih poročil zagovornikov človekovih pravic je razvidno, da domala vse, ki so prijeti na njegov ukaz, zadržujejo na skrivni lokaciji, kjer nimajo dostopa do odvetnika ali svoje družine, in brez vsakršne obtožbe, različno dolgo in pogosto v razmerah, enakih prisilnemu izginotju. Njihove družine pogosto niso obveščene o prijetju.	10.10.2011
53.	TALA Hossein (tudi: TALA Hosseyn)		Nekdanji poslanec iranskega parlamenta. Nekdanji namestnik generalnega guvernerja („Farmandar“) province Teheran, do septembra 2010, odgovoren zlasti za poseg policijskih sil in s tem nasilje nad demonstranti. Decembra 2010 je prejel nagrado za svojo vlogo pri zatrtju povolilnih protestov.	10.10.2011
56.	BAHRAMI Mohammad-Kazem		Vodja upravnega sodišča. Kot vodja sodne veje oboroženih sil je bil vpleten v zatiranje miroljubnih protestnikov.	10.10.2011
73.	FAHRADI Ali		Namestnik vodje inšpektorata za pravne zadeve in javni nadzor pri Ministrstvu za pravosodje v Teheranu. Tožilec v mestu Karaj. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, med drugim sodne procese, na katerih je izrečena smrtna kazen. Med njegovim mandatom je bilo na območju Karaja veliko usmrtitev.	23.3.2012
74.	REZVANMA-NESH Ali		Namestnik tožilca na območju Karaja v provinci Alborz. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, med drugim je bil vpleten v usmrtitev mladoletnika.	23.3.2012
76.	SADEGHI Mohamed		Polkovnik in namestnik vodje tehnične in kibernetske obveščevalne službe IRGC ter vodja centra za analize in boj proti organiziranemu kriminalu pri IRGC. Odgovoren za aretacije in mučenje blogerjev in novinarjev.	23.3.2012
79.	RASHIDI AGHDAM, Ali Ashraf		Nekdanji vodja zapora Evin (imenovan sredi leta 2012). Po njegovem imenovanju so se razmere v zaporu poslabšale, poročila pa omenjajo vse slabše ravnanje z zaporniki. Oktobra 2012 je devet zapornic začelo gladovno stavkati v protest proti kršenju njihovih pravic in nasilnemu ravnanju paznikov v zaporu.	12.3.2013
82.	SARAFRAZ, Mohammad (Dr.) (tudi: Haj-agha Sarafraz)	Kraj rojstva: Teheran Datum rojstva: pribl. 1963 Kraj stalnega prebivališča: Teheran	Član vrhovnega sveta za kibernetski prostor. Nekdanji predsednik Radiotelevizije Islamske republike Iran (IRIB). Kot vodja IRIB World Service in Press TV je odgovoren za vse programske odločitve. Tesno povezan z državnim varnostnim aparatom. Pod njegovim vodstvom Press TV skupaj z IRIB sodeluje z iranskimi varnostnimi službami in tožilci ter prenaša izsiljena priznanja pripornikov, med drugim tudi izsiljeno priznanje iransko-kanadskega novinarja in filmskega ustvarjalca Maziarja Baharija, in sicer v tedenski oddaji „Iran danes“. Neodvisni regulator za radiodfuzijo OFCOM je Press TV v Združenem kraljestvu naložil globo v višini 100 000 GBP zaradi predvajanja Baharijevega priznanja leta 2011, ki so ga posneli v zaporu pod prisilo. Sarafraza se torej povezuje s kršenjem pravice do dolžnega pravnega postopanja in pravičnega sojenja.	12.3.2013
86.	MUSAVI-TABAR, Seyyed Reza		Nekdanji vodja revolucionarnega tožilstva v Shirazu. Odgovoren za nezakonite aretacije in trpinčenje političnih aktivistov, novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, bahajcev in zapornikov vesti, ki so jih nadlegovali, mučili, zasliševali ter jim odrekali pravico do odvetnika in dolžnega pravnega postopanja. Musavi-Tabar je podpisoval sodne odločbe v zloglasnem centru za pridržanje št. 100 (moški zapor), med drugim tudi odločbo za triletno pridržanje bahajske zapornice Rahe Sabet v samici.	12.3.2013“

12.4.2017

Uradni list Evropske unije

L 99/16

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/686

z dne 1. februarja 2017

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/96 glede zahtev za okoljske značilnosti in zmogljivosti pogonskega sistema kmetijskih in gozdarskih vozil

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (1) ter zlasti člena 19(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana Uredba Komisije (EU) 2015/96 (2) določa, da se mejne vrednosti emisij stopnje IIIB motorjev s kompresijskim vžigom v razponu moči 56–130 kW uporabljajo do 30. septembra 2016 za homologacijo kmetijskih in gozdarskih traktorjev kategorij T2, T4.1 in C2, ki so opremljena z navedenimi motorji, ter do 30. septembra 2017 za dajanje na trg takih traktorjev. Stopnja IV, ki določa strožje mejne vrednosti emisij kot stopnja IIIB, naj bi se za homologacijo navedenih motorjev in ozkokolotečnih traktorjev, opremljenih z njimi, začela uporabljati 1. oktobra 2016, za dajanje navedenih motorjev na trg pa 1. oktobra 2017.

(2)

Da zakonodaja Unije ne bi predpisovala tehničnih zahtev, ki jih še ni mogoče izpolniti, in da ne bi prišlo do primerov, ko kmetijskih in gozdarskih traktorjev kategorij T2, T4.1 in C2, opremljenih z motorji v razponu moči 56–130 kW, ne bi bilo več mogoče homologirati, dati na trgi ali v uporabo, je treba določiti enoletno prehodno obdobje. V tem obdobju se traktorji še lahko homologirajo, dajo na trg ali v uporabo, če izpolnjujejo mejne vrednosti emisij stopnje IIIB.

(3)

Da se industriji omogoči nemoten prehod k uporabi višjih stopenj (IV in V) mejnih vrednosti emisij za kmetijske in gozdarske traktorje kategorij T2, T4.1 in C2, opremljene z motorji v razponu moči 56–130 kW, je treba prilagoditi pogoje uporabe sistema prožnosti za taka vozila in v okviru tega sistema dovoliti višji odstotek na stopnji IV.

(4)	Delegirano uredbo (EU) 2015/96 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Delegirana uredba (EU) 2015/96 se že uporablja, spremembe navedene uredbe, sprejete za nemoten prehod k uporabi stopnje IV za traktorje kategorij T2, T4.1 in C2, pa so možne in obvezne od začetka uporabe navedene stopnje (30. september 2016) za take traktorje po spremembi Uredbe (EU) št. 167/2013 z Uredbo (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zato bi morala ta uredba začeti veljati čimprej –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delegirana uredba (EU) 2015/96 se spremeni:

v členu 11 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Za namene homologacije in dajanja na trg se:

(a)	roki iz člena 9(3c) in (3d) Direktive 97/68/ES za kmetijska in gozdarska vozila kategorij T2, T4.1 in C2, kot je opredeljeno v členu 4(3), (6) in (9) Uredbe (EU) št. 167/2013, prestavijo za štiri leta;

(b)	roki iz člena 9(4a) Direktive 97/68/ES za kmetijska in gozdarska vozila kategorij T2, T4.1 in C2, kot je opredeljeno v členu 4(3), (6) in (9) Uredbe (EU) št. 167/2013, prestavijo za tri leta;

(c)	določbe o prehodnem obdobju in odstopanju iz člena 9(4a) in člena 10(5) Direktive 97/68/ES ter člena 39 Uredbe (EU) št. 167/2013 za kmetijska in gozdarska vozila kategorij T2, T4.1 in C2, kot je opredeljeno v členu 4(3), (6) in (9) Uredbe (EU) št. 167/2013, prav tako prestavijo za tri leta.“;

v Prilogi V se točka 1.1.1 nadomesti z naslednjim:

„1.1.1.

Število kmetijskih in gozdarskih vozil, danih na trg v okviru sistema prožnosti, v posamezni kategoriji motorjev ne presega 20 % letnega števila vozil, ki jih je proizvajalec dal na trg, z motorji iz navedene kategorije moči motorja (izračunano kot povprečje prodaje na trgu Unije v zadnjih petih letih). Ne glede na prvi stavek tega odstavka število kmetijskih in gozdarskih traktorjev kategorij T2, T4.1 in C2, danih na trg v okviru sistema prožnosti na stopnji IV, v posamezni kategoriji motorjev ne presega 150 % letnega števila vozil, ki jih je proizvajalec dal na trg, z motorji iz navedene kategorije moči motorja (izračunano kot povprečje prodaje na trgu Unije v zadnjih petih letih). Če je proizvajalec vozil dajal na trg kmetijska in gozdarska vozila v Uniji manj kot pet let, se povprečje izračuna na podlagi dejanskega obdobja, v katerem je proizvajalec vozil dajal na trg kmetijska in gozdarska vozila v Uniji.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. februarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 60, 2.3.2013, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/96 z dne 1. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljske značilnosti in zmogljivost pogonskega sistema kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 16, 23.1.2015, str. 1).

(3) Uredba (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo, o spremembi uredb (EU) št. 1024/2012 in (EU) št. 167/2013 ter o spremembi in razveljavitvi Direktive 97/68/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 53).

12.4.2017

Uradni list Evropske unije

L 99/19

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/688

z dne 11. aprila 2017

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. aprila 2017

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	EG	288,4
	MA	126,5
	TN	214,0
	TR	126,8
	ZZ	188,9
0707 00 05	MA	74,1
	TR	158,2
	ZZ	116,2
0709 93 10	MA	81,0
	TR	144,0
	ZZ	112,5
0805 10 22 , 0805 10 24 , 0805 10 28	EG	48,2
	IL	77,7
	MA	52,2
	TN	59,3
	TR	74,4
	ZZ	62,4
0805 50 10	AR	61,0
	TR	71,2
	ZZ	66,1
0808 10 80	BR	100,7
	CL	120,2
	CN	109,3
	NZ	158,2
	TR	98,3
	ZA	115,5
	ZZ	117,0
0808 30 90	AR	114,9
	CH	128,6
	CL	136,0
	CN	122,9
	US	174,6
	ZA	119,1
	ZZ	132,7

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

12.4.2017

Uradni list Evropske unije

L 99/21

SKLEP SVETA (SZVP) 2017/689

z dne 11. aprila 2017

o spremembi Sklepa 2011/235/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Iranu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 12. aprila 2011 sprejel Sklep 2011/235/SZVP (1).

(2)	Na podlagi pregleda Sklepa 2011/235/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 13. aprila 2018.

(3)	Svet je sklenil tudi, da bi bilo treba posodobiti vnose, ki zadevajo nekatere osebe iz Priloge k Sklepu 2011/235/SZVP.

(4)	Sklep 2011/235/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V členu 6 Sklepa 2011/235/SZVP se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Ta sklep se uporablja do 13. aprila 2018. Redno se pregleduje. Če Svet meni, da cilji tega sklepa niso bili doseženi, ga podaljša ali ustrezno spremeni.“.

Člen 2

Priloga k Sklepu 2011/235/SZVP se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 11. aprila 2017

Za Svet

Predsednik

L. GRECH

(1) Sklep Sveta 2011/235/SZVP z dne 12. aprila 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Iranu (UL L 100, 14.4.2011, str. 51).

PRILOGA

Naslednji vnosi nadomestijo vnose v zvezi z osebami iz seznama spodaj iz Priloge I k Sklepu 2011/235/SZVP

	Ime	Podatki za ugotavljanje istovetnosti	Razlogi	Datum uvrstitve na seznam
„20.	MOGHISSEH Mohammad (tudi NASSERIAN)		Sodnik in vodja podružnice 28 revolucionarnega sodišča v Teheranu. Prav tako velja za odgovornega za obsodbe pripadnikov skupnosti bahajcev. Obravnaval je primere, povezane z obdobjem po volitvah. Na nepravičnih sojenjih je izrekel dolge zaporne kazni družbenim in političnim aktivistom ter novinarjem, pa tudi več smrtnih kazni protestnikom ter družbenim in političnim aktivistom.	12.4.2011
22.	MORTAZAVI Said	Kraj rojstva: Meybod, Yazd (Iran) Datum rojstva: 1967	Nekdanji teheranski generalni tožilec (do avgusta 2009). Kot teheranski generalni tožilec je izdal splošno odredbo, na podlagi katere so pridržali več sto aktivistov, novinarjev in študentov. Na podlagi parlamentarne preiskave januarja 2010 je bilo ugotovljeno, da je neposredno odgovoren za pridržanje treh zapornikov, ki so nato v priporu umrli. Po preiskavi, ki jo je sprožilo iransko sodstvo v zvezi z njegovo vlogo pri smrti treh moških, pridržanih po volitvah na njegov ukaz, je bil avgusta 2010 razrešen s položaja. Iranske oblasti so novembra 2014 uradno priznale njegovo vlogo pri smrti pripornikov. Iransko sodišče ga je 19. avgusta 2015 oprostilo obtožb, povezanih z mučenjem in smrtjo treh mladih moških v centru za pridržanje Kahrizak v letu 2009.	12.4.2011
23.	PIR-ABASSI Abbas		Sodnik kazenskega senata. Nekdanji sodnik v podružnici 26 revolucionarnega sodišča v Teheranu. Pristojen je bil za primere, povezane z obdobjem po volitvah; na nepravičnih sojenjih je izrekel dolge zaporne kazni aktivistom za človekove pravice, pa tudi več smrtnih kazni protestnikom.	12.4.2011
25.	SALAVATI Abdolghassem		Sodnik in vodja podružnice 15 revolucionarnega sodišča v Teheranu. Preiskovalni sodnik na sodišču v Teheranu. Pristojen je za primere, povezane z obdobjem po volitvah; kot sodnik je poleti 2009 vodil uprizorjena sojenja in v okviru teh na smrt obsodil dva monarhista. Več kot sto političnih zapornikov, aktivistov za človekove pravice in protestnikov je obsodil na dolge zaporne kazni.	12.4.2011
33.	ABBASZADEH-MESHKINI, Mahmoud		Sekretar Sveta za človekove pravice. Nekdanji guverner province Ilam. Nekdanji politični direktor na Ministrstvu za notranje zadeve. Kot vodja Odbora iz člena 10 Zakona o dejavnostih političnih strank in skupin je bil pristojen za izdajo dovoljenj za demonstracije in druge javne prireditve ter za registracijo političnih strank. Leta 2010 je začasno ustavil dejavnosti dveh reformističnih političnih strank, povezanih z Mousavijem – Islamske iranske fronte za sodelovanje in Islamske organizacije revolucionarnih mudžahedinov. Od leta 2009 dosledno in vztrajno prepoveduje vse nevladne shode in ne priznava ustavne pravice do protestov, kar je vodilo v številne aretacije miroljubnih protestnikov, v nasprotju s pravico do svobode združevanja. Leta 2009 poleg tega opoziciji ni dal dovoljenja za organizacijo žalne slovesnosti v spomin žrtvam protestov zaradi predsedniških volitev.	10.10.2011
35.	AKHARIAN Hassan		Nekdanji paznik na oddelku 1 zapora Radjaishahr v mestu Karadj. Več nekdanjih pripornikov ga je obtožilo mučenja in izdajanja povelj, s katerimi je preprečil zdravniško pomoč zapornikom. Nek pripornik iz zapora Radjaishahr v svojih zapisih trdi, da so ga pazniki z Akharianovo vednostjo hudo pretepli. Poleg tega naj bi pod Akharianovim vodstvom zabeležili vsaj en primer smrti, in sicer pripornika Mohsena Beikvanda.	10.10.2011
36.	AVAEE Seyyed Ali-Reza (tudi: AVAEE Seyyed Alireza)		Direktor urada za posebne preiskave. Do julija 2016 namestnik ministra za notranje zadeve in vodja javnega registra. Od aprila 2014 svetovalec disciplinskega sodišča za sodnike. Nekdanji predsednik pravosodnih organov v Teheranu. Kot predsednik pravosodnih organov v Teheranu je bil odgovoren za kršitve človekovih pravic, samovoljne aretacije, kršitve pravic zapornikov in porast števila usmrtitev.	10.10.2011
38.	FIRUZABADI Maj-Gen Dr Seyyed Hasan (tudi: FIRUZABADI Maj-Gen Dr Seyed Hassan; FIROUZABADI Maj-Gen Dr Seyyed Hasan; FIROUZABADI Maj-Gen Dr Seyed Hassan)	Kraj rojstva: Mashad. Datum rojstva: 3.2.1951	Kot nekdanji načelnik štaba iranskih oboroženih sil je bil vrhovni vojaški poveljnik, odgovoren za vodenje vseh vojaških oddelkov in policij, vključno z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC) in policijo. Sile pod njegovim uradnim poveljstvom so izvajale brutalno represijo nad miroljubnimi protestniki in izvedle množično pridržanje. Tudi član Vrhovnega sveta za nacionalno varnost (SNSC) in Sveta za primernost.	10.10.2011
39.	GANJI Mostafa Barzegar		Nekdanji generalni tožilec v Kvomu. Verjetno trenutno v postopku premestitve na drug položaj. Odgovoren je za samovoljna pridržanja in trpinčenje mnogih storilcev kaznivih dejanj v Kvomu. Z vpletenostjo v hudo kršitev pravice do dolžnega pravnega postopanja je prispeval k pretirani in vse pogostejši uporabi smrtne kazni ter znatnemu povečanju števila usmrtitev od začetka leta.	10.10.2011
40.	HABIBI Mohammad Reza		Vodja urada Ministrstva za pravosodje v Yazdu. Nekdanji namestnik tožilca v Isfahanu. Verjetno trenutno v postopku premestitve na drug položaj. Vpleten je v postopke, v katerih je bila obtožencem kršena pravica do pravičnega sojenja – npr. Abdollahu Fathiju, ki je bil usmrčen maja 2011, potem ko mu Habibi na sojenju marca 2010 ni priznal pravice do zaslišanja in ni upošteval njegovih težav z duševnim zdravjem. Z vpletenostjo v hudo kršitev pravice do dolžnega pravnega postopanja je torej prispeval k pretirani in vse pogostejši uporabi smrtne kazni ter znatnemu povečanju števila usmrtitev od začetka leta 2011.	10.10.2011
41.	HEJAZI Mohammad	Kraj rojstva: Isfahan Datum rojstva: 1956	Kot general pri IRGC je imel ključno vlogo pri ustrahovanju in grožnjah, uperjenih zoper iranske „sovražnike“, ter bombardiranju vasi iraških Kurdov. Kot nekdanji vodja enote Sarollah pri IRGC in nekdanji vodja milice Basij je imel osrednjo vlogo pri zatrtju protestov po volitvah.	10.10.2011
46.	KAMALIAN Behrouz (tudi: Hackers Brain)	Kraj rojstva: Teheran Datum rojstva: 1983	Vodja kibernetske skupine „Ashiyaneh“, povezane z IRGC. Skupina „Ashiyaneh“ Digital Security, ki jo je ustanovil Behrouz Kamalian, je odgovorna za intenzivna prizadevanja za kibernetsko utišanje domačih nasprotnikov in reformistov, pa tudi tujih institucij. Na spletnem mestu poveljstva revolucionarne garde za kibernetsko obrambo 32 so se 21. junija 2009 pojavile fotografije obrazov 26. ljudi, domnevno posnetih med povolilnimi protesti. Spremljal jih je poziv Irancem, naj „razkrijejo identiteto izgrednikov“.	10.10.2011
49.	MALEKI Mojtaba		Namestnik vodje Ministrstva za pravosodje v provinci Khorasan Razavi. Nekdanji tožilec v Kermanshahu. Odgovoren je za drastično povečanje števila smrtnih kazni, izrečenih v Iranu, med drugim za kazenski pregon sedmih zapornikov, obsojenih zaradi trgovine z drogo, ki so bili obešeni istega dne, to je 3. januarja 2010, v osrednjem zaporu v Kermanshahu.	10.10.2011
51.	SALARKIA Mahmoud	Nekdanji direktor teheranskega nogometnega kluba „Persepolis“	Vodja Komisije za gorivo in promet v mestu Teheran. Namestnik generalnega tožilca v Teheranu za zaporniške zadeve v času zatiranja protestov leta 2009. Kot namestnik generalnega tožilca v Teheranu za zaporniške zadeve je bil neposredno odgovoren za številne naloge, izdane za prijetje nedolžnih, miroljubnih protestnikov in aktivistov. Iz mnogih poročil zagovornikov človekovih pravic je razvidno, da domala vse, ki so prijeti na njegov ukaz, zadržujejo na skrivni lokaciji, kjer nimajo dostopa do odvetnika ali svoje družine, in brez vsakršne obtožbe, različno dolgo in pogosto v razmerah, enakih prisilnemu izginotju. Njihove družine pogosto niso obveščene o prijetju.	10.10.2011
53.	TALA Hossein (tudi: TALA Hosseyn)		Nekdanji poslanec iranskega parlamenta. Nekdanji namestnik generalnega guvernerja („Farmandar“) province Teheran, do septembra 2010, odgovoren zlasti za poseg policijskih sil in s tem nasilje nad demonstranti. Decembra 2010 je prejel nagrado za svojo vlogo pri zatrtju povolilnih protestov.	10.10.2011
56.	BAHRAMI Mohammad-Kazem		Vodja upravnega sodišča. Kot vodja sodne veje oboroženih sil je bil vpleten v zatiranje miroljubnih protestnikov.	10.10.2011
73.	FAHRADI Ali		Namestnik vodje inšpektorata za pravne zadeve in javni nadzor pri Ministrstvu za pravosodje v Teheranu. Tožilec v mestu Karaj. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, med drugim sodne procese, na katerih je izrečena smrtna kazen. Med njegovim mandatom je bilo na območju Karaja veliko usmrtitev.	23.3.2012
74.	REZVANMA-NESH Ali		Namestnik tožilca na območju Karaja v provinci Alborz. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, med drugim je bil vpleten v usmrtitev mladoletnika.	23.3.2012
76.	SADEGHI Mohamed		Polkovnik in namestnik vodje tehnične in kibernetske obveščevalne službe IRGC ter vodja centra za analize in boj proti organiziranemu kriminalu pri IRGC. Odgovoren za aretacije in mučenje blogerjev in novinarjev.	23.3.2012
79.	RASHIDI AGHDAM, Ali Ashraf		Nekdanji vodja zapora Evin (imenovan sredi leta 2012). Po njegovem imenovanju so se razmere v zaporu poslabšale, poročila pa omenjajo vse slabše ravnanje z zaporniki. Oktobra 2012 je devet zapornic začelo gladovno stavkati v protest proti kršenju njihovih pravic in nasilnemu ravnanju paznikov v zaporu.	12.3.2013
82.	SARAFRAZ, Mohammad (Dr.) (tudi: Haj-agha Sarafraz)	Kraj rojstva: Teheran Datum rojstva: pribl. 1963 Kraj stalnega prebivališča: Teheran	Član vrhovnega sveta za kibernetski prostor. Nekdanji predsednik Radiotelevizije Islamske republike Iran (IRIB). Kot vodja IRIB World Service in Press TV je odgovoren za vse programske odločitve. Tesno povezan z državnim varnostnim aparatom. Pod njegovim vodstvom Press TV skupaj z IRIB sodeluje z iranskimi varnostnimi službami in tožilci ter prenaša izsiljena priznanja pripornikov, med drugim tudi izsiljeno priznanje iransko-kanadskega novinarja in filmskega ustvarjalca Maziarja Baharija, in sicer v tedenski oddaji „Iran danes“. Neodvisni regulator za radiodfuzijo OFCOM je Press TV v Združenem kraljestvu naložil globo v višini 100 000 GBP zaradi predvajanja Baharijevega priznanja leta 2011, ki so ga posneli v zaporu pod prisilo. Sarafraza se torej povezuje s kršenjem pravice do dolžnega pravnega postopanja in pravičnega sojenja.	12.3.2013
86.	MUSAVI-TABAR, Seyyed Reza		Nekdanji vodja revolucionarnega tožilstva v Shirazu. Odgovoren za nezakonite aretacije in trpinčenje političnih aktivistov, novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, bahajcev in zapornikov vesti, ki so jih nadlegovali, mučili, zasliševali ter jim odrekali pravico do odvetnika in dolžnega pravnega postopanja. Musavi-Tabar je podpisoval sodne odločbe v zloglasnem centru za pridržanje št. 100 (moški zapor), med drugim tudi odločbo za triletno pridržanje bahajske zapornice Rahe Sabet v samici.	12.3.2013“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 99

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 12. april 2017

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Sklep (EU) 2017/684 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter o razveljavitvi Sklepa št. 994/2012/EU ( 1 )	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2017/685 z dne 11. aprila 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 359/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu	10
*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/686 z dne 1. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/96 glede zahtev za okoljske značilnosti in zmogljivosti pogonskega sistema kmetijskih in gozdarskih vozil ( 1 )	16
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/687 z dne 30. marca 2017 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (London Cure Smoked Salmon (ZGO))	18
	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/688 z dne 11. aprila 2017 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	19
	SKLEPI
*	Sklep Sveta (SZVP) 2017/689 z dne 11. aprila 2017 o spremembi Sklepa 2011/235/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Iranu	21
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
*	Sklep št. 48/2017 Skupnega odbora, ustanovljenega v okviru Sporazuma o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike z dne 27. marca 2017 v zvezi z uvrstitvijo organov za ugotavljanje skladnosti na seznam v področni prilogi o elektromagnetni združljivosti [2017/690]	26
*	Sklep št. 49/2017 Skupnega odbora, ustanovljenega v okviru Sporazuma o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike z dne 27. marca 2017 v zvezi z uvrstitvijo organov za ugotavljanje skladnosti na seznam v področni prilogi o elektromagnetni združljivosti [2017/691]	27
*	Sklep št. 50/2017 Skupnega odbora, ustanovljenega v okviru Sporazuma o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike z dne 27. marca 2017 v zvezi z uvrstitvijo organov za ugotavljanje skladnosti na seznam v področni prilogi o elektromagnetni združljivosti [2017/692]	28

		Popravki
	*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1185 z dne 20. julija 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012 glede posodobitve in dopolnitve skupnih pravil letenja in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa (del C SERA) ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 730/2006 ( UL L 196, 21.7.2016 )	29


	(1) Besedilo velja za EGP.