10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 65/1

(1)

Določbe te uredbe so tesno povezane, ker obravnavajo elemente, ki so potrebni za izvajanje ukrepov iz Uredbe (EU) št. 909/2014. Za zagotovitev skladnosti med temi ukrepi in za olajšanje celovitega pregleda ter enostavnega dostopa osebam, za katere te določbe veljajo, je zaželeno vse elemente, ki zadevajo ukrepe iz Uredbe (EU) št. 909/2014, združiti v eno samo uredbo.

(2)

Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva, da centralne depotne družbe (CDD) naložijo denarne kazni udeležencem v njihovih sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki povzročijo neuspešne poravnave (v nadaljnjem besedilu: udeleženci, ki ne izpolnjujejo obveznosti).

(3)

Za zagotovitev, da so denarne kazni, naložene udeležencem, ki ne izpolnjujejo obveznosti, učinkovito odvračilne, bi morali biti parametri za izračun ravni denarnih kazni tesno povezani z vrednostjo finančnih instrumentov, ki niso bili izročeni, na katero bi se morale obračunati ustrezne stopnje kazni. Vrednost finančnih instrumentov, ki so osnova za transakcijo, bi morala prav tako biti osnova za izračun stopnje denarne kazni, kadar je poravnava neuspešna zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Višina denarne kazni bi morala zagotoviti spodbudo za udeležence, ki ne izpolnjujejo obveznosti, da nemudoma poravnajo posle, ki niso bili poravnani. Za zagotovitev učinkovitega doseganja ciljev, za katere se prizadeva z naložitvijo denarnih kazni, bi bilo treba redno spremljati ustreznost parametrov za izračun teh kazni ter jih po potrebi prilagajati glede na učinek kazni na trg.

(4)

Glede na precejšnje razlike v ceni finančnih instrumentov v poslih z več osnovnimi instrumenti in za olajšanje izračuna denarnih kazni, bi morala vrednost finančnih instrumentov temeljiti na enotni referenčni ceni. CDD bi morale na dani datum uporabiti isto referenčno ceno za izračun denarnih kazni za neuspešne poravnave poslov z enakimi finančnimi instrumenti. Denarne kazni bi zato morale biti rezultat pomnožitve števila finančnih instrumentov, ki so osnova posla, ki ni bil poravnan, z zadevno referenčno ceno. Referenčne cene bi se morale določati na podlagi objektivnih in zanesljivih podatkov ter metodologij.

(5)

Glede na to da bi morala avtomatizacija izračuna denarnih kazni zagotoviti, da jih CDD učinkovito uporabljajo, bi morale ustrezne stopnje kazni temeljiti na enotni razpredelnici vrednosti, ki bi jih moralo biti enostavno avtomatizirati in uporabiti. Stopnje kazni za različne vrste finančnih instrumentov bi morale biti določene na ravneh, ki bi omogočili denarne kazni, ki izpolnjujejo pogoje Uredbe (EU) št. 909/2014.

(6)

Poravnava poslov z delnicami je navadno visoko standardizirana. Kadar imajo delnice likviden trg in jih je zato enostavno kupiti, bi bilo treba za neuspešne poravnave uporabiti najvišjo stopnjo kazni, da se udeležence, ki ne izpolnjujejo obveznosti, spodbudi, da pravočasno poravnajo neuspešne posle. Za delnice, ki nimajo likvidnega trga, bi bilo treba uporabljati nižjo stopnjo kazni, saj bi nižja stopnja kazni še vedno morala imeti odvračilen učinek, ne da bi to vplivalo na nemoteno in pravilno delovanje zadevnih finančnih trgov.

(7)

Pri ravni denarnih kazni za neuspešne poravnave poslov z dolžniškimi instrumenti, ki jih izdajo izdajatelji državnih vrednostnih papirjev, bi bilo treba upoštevati značilno velik obseg teh poslov in njihov pomen za nemoteno ter pravilno delovanje finančnih trgov. Zato bi bilo treba za neuspešne poravnave uporabiti najnižje stopnje kazni. Takšna stopnja kazni bi vseeno morala imeti odvračilen učinek in spodbujati pravočasno poravnavo.

(8)

Dolžniški instrumenti, ki jih ne izdajo izdajatelji državnih vrednostnih papirjev, imajo manj likvidne trge, prav tako je obseg poslov s takšnimi instrumenti manjši. Takšni dolžniški instrumenti tudi manj vplivajo na nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov kot dolžniški instrumenti, ki jih izdajo izdajatelji državnih vrednostnih papirjev. Stopnja kazni za neuspešne poravnave bi zato morala biti višja kot za dolžniške instrumente, ki jih izdajo izdajatelji državnih vrednostnih papirjev.

(9)

Za neuspešne poravnave poslov z dolžniškimi instrumenti bi morale veljati nižje stopnje kazni kot za neuspešne poravnave poslov z drugimi finančnimi instrumenti zaradi njihove velikosti, nestandardizirane poravnave, večje čezmejne razsežnosti in pomena za nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov. Takšna nižja stopnja kazni bi vseeno morala imeti odvračilen učinek in spodbujati pravočasno poravnavo.

(10)

Finančni instrumenti, ki niso delnice in dolžniški instrumenti, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (EU) št. 909/2014, kot so potrdila o lastništvu, pravice do emisij in investicijski skladi, ki kotirajo na borzi, navadno nimajo visoko standardizirane poravnave in likvidnih trgov. Z njimi se pogosto trguje tudi izven organiziranega trga vrednostnih papirjev (OTC). Zaradi omejenega obsega in manjše velikosti poslov ter da bi se odražala njihova nestandardizirano trgovanje in poravnava, bi bilo treba za neuspešne poravnave uporabljati podobno stopnjo kazni, kot se uporablja za delnice, ki nimajo likvidnega trga.

(11)

Parametre za izračun denarnih kazni bi bilo treba prilagoditi posebnostim nekaterih mest trgovanja, kot so zagonski trgi MSP, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Denarne kazni za neuspešne poravnave ne bi smele ovirati dostopa malih in srednjih podjetij (MSP) do kapitalskih trgov kot alternative bančnim posojilom. Poleg tega Uredba (EU) št. 909/2014 zagonskim trgom MSP dopušča prilagodljivost, da ne uporabijo postopka kritnega nakupa za neuspešne poravnave do 15 dni po načrtovanem datumu poravnave. Posledično se lahko denarne kazni za neuspešne poravnave poslov s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na zagonskih trgih MSP, uporabljajo daljše obdobje kot za druge finančne instrumente. Glede na dolžino trajanja uporabe denarnih kazni, nižjo likvidnost in posebnosti zagonskih trgov MSP bi bilo treba stopnjo kazni za neuspešne poravnave poslov s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na tovrstnih mestih trgovanja, določiti na specifični stopnji, ki spodbuja pravočasno poravnavo, vendar ne vpliva na nemoteno in pravilno delovanje teh trgov. Primerno je zagotoviti, da se za neuspešne poravnave poslov z nekaterimi finančnimi instrumenti, kot so dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na tovrstnih mestih, uporabljajo nižje stopnje kazni kot za podobne dolžniške instrumente, s katerimi se trguje na drugih trgih.

(12)

Za neuspešne poravnave zaradi pomanjkanja denarnih sredstev bi bilo treba uporabljati enotno stopnjo kazni za vse posle, saj je takšen položaj neodvisen od vrste sredstva in likvidnosti zadevnega finančnega instrumenta ali vrste posla. Da se zagotovi odvračilni učinek in udeležence, ki ne izpolnjujejo obveznosti, spodbudi, da pravočasno poravnajo svoje obveznosti tako, da si denarna sredstva izposodijo, je primerno kot osnovo za stopnjo kazni uporabiti stroške izposoje denarnih sredstev. Najprimernejša stopnja kazni bi morala biti uradna obrestna mera centralne banke, ki izdaja valuto poravnave, ki bi morala odražati stroške izposoje za to valuto.

(13)

Uredba (EU) št. 909/2014 dopušča CDD, da opravljajo storitve v Uniji pod nadzorom pristojnih organov njihovih matičnih držav članic. Za zagotovitev ustrezne ravni varnosti pri opravljanju storitev CDD v državah članicah gostiteljicah Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva, da pristojni in ustrezni organi matične države članice in držav članic gostiteljic sklenejo dogovore o sodelovanju za nadzor dejavnosti CDD v državi članici gostiteljici, kadar postanejo dejavnosti CDD zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v zadevni državi članici gostiteljici.

(14)

Da se lahko zanesljivo ugotovi, ali so postale dejavnosti CDD zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v državah članicah gostiteljicah, je primerno zagotoviti, da merila za ocenjevanje upoštevajo osnovne storitve, ki jih CDD opravljajo v državah članicah gostiteljicah, kot je določeno v Oddelku A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014, glede na to da CDD takšne osnovne storitve opravljajo v svoji funkciji infrastruktur finančnega trga.

(15)

Za ocenjevanje pomembnosti dejavnosti CDD v državah članicah gostiteljicah bi morala merila za ocenjevanje upoštevati obseg osnovnih storitev, ki jih CDD zagotavljajo uporabnikom iz držav članic gostiteljic, vključno z izdajatelji, udeleženci v sistemih poravnave vrednostnih papirjev ali drugimi imetniki računov vrednostnih papirjev, ki jih vodijo CDD. Kadar so osnovne storitve, ki jih CDD zagotavljajo uporabnikom iz držav članic gostiteljic dovolj obsežne, bi se morale dejavnosti CDD v tej državi članici gostiteljici šteti za zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev zaradi dejstva, da bi kakršna koli nepravilnost ali pomanjkljivost pri delovanju teh CDD lahko vplivala na nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v zadevni državi članici gostiteljici. Za zagotovitev celovite ocene je primerno uporabiti merila za ocenjevanje, pri katerih se neodvisno upošteva obseg vsake osnovne storitve, ki jo CDD zagotavljajo uporabnikom iz držav članic gostiteljic.

(16)

Kadar CDD izdajo ali centralno vodijo veliko število vrednostnih papirjev za izdajatelje s sedežem v državah članicah gostiteljicah ali kadar centralno vodijo veliko računov vrednostnih papirjev za udeležence v svojih sistemih poravnave vrednostnih papirjev ali za druge imetnike računov s sedežem v državah članicah gostiteljicah, bi se morale njihove dejavnosti šteti za zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v zadevnih državah članicah gostiteljicah.

(17)

Kadar CDD poravnavajo visoke vrednosti poslov z vrednostnimi papirji, ki jih izdajo izdajatelji s sedežem v državah članicah gostiteljicah, ali kadar poravnajo visoke vrednosti navodil za poravnavo, ki jih prejmejo od udeležencev ali drugih imetnikov računov vrednostnih papirjev s sedežem v državah članicah gostiteljicah, bi se morale njihove dejavnosti šteti za zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v zadevnih državah članicah gostiteljicah.

(18)

Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) omogoča državam članicam, da za namene izvajanja navedene direktive določijo sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih urejajo njihovi zakoni, če države članice menijo, da sistemsko tveganje upravičuje takšno določitev. Kadar CDD upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih določijo države članice gostiteljice v skladu z Direktivo 98/26/ES, bi se njihove dejavnosti torej morale šteti za zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v zadevnih državah članicah gostiteljicah.

(19)

Dejavnosti CDD bi bilo treba ocenjevati dovolj pogosto, da se zadevnim organom omogoči, da brez nepotrebnih zamud sklenejo dogovore o sodelovanju od trenutka, ko postanejo dejavnosti zadevne CDD zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v državah članicah gostiteljicah.

(20)

Ko postanejo dejavnosti CDD zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v državi članici gostiteljici, bi se moralo šteti, da so zelo pomembne dovolj dolgo, da se zadevnim organom dovoli, da sklenejo učinkovite dogovore o sodelovanju v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014.

(21)

Izračuni v zvezi z ocenami iz te uredbe bi morali temeljiti na objektivnih in zanesljivih podatkih in metodologijah. Glede na to, da nekateri izračuni, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, temeljijo na pravilih iz Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi bilo treba takšne izračune izvesti samo, kadar se uporablja Uredba (EU) št. 600/2014.

(22)

Ker lahko ukrepi za obravnavo neuspešnih poravnav, povezani z izračunom denarnih kazni, ter nekateri ukrepi za določitev pomembnosti zahtevajo precejšnje spremembe informacijskih sistemov, testiranje trga in prilagoditve pravnih dogovorov med zadevnimi stranmi, vključno s CDD in drugimi tržnimi udeleženci, bi moralo biti na voljo dovolj časa za izvedbo zadevnih ukrepov za zagotovitev, da CDD in druge zadevne strani izpolnijo potrebne zahteve –

(a)

skupna tržna vrednost finančnih instrumentov, ki jih izdajo izdajatelji iz države članice gostiteljice, ki jih CDD prvič evidentira ali jih centralno vodi na računih vrednostnih papirjev, predstavlja najmanj 15 % skupne vrednosti finančnih instrumentov, ki jih izdajo vsi izdajatelji iz države članice gostiteljice, ki jih vse CDD s sedežem v Uniji prvič evidentirajo ali jih centralno vodijo na računih vrednostnih papirjev;

(b)

skupna tržna vrednost finančnih instrumentov, ki jih CDD centralno vodi na računih vrednostnih papirjev za udeležence in druge imetnike računov vrednostnih papirjev iz države članice gostiteljice, predstavlja vsaj 15 % skupne vrednosti finančnih instrumentov, ki jih centralno vodijo na računih vrednostnih papirjev vse CDD s sedežem v Uniji za vse udeležence in druge imetnike računov vrednostnih papirjev iz države članice gostiteljice.

(a)

letna vrednost navodil za poravnavo v zvezi s posli s finančnimi instrumenti, ki jih izdajo izdajatelji iz države članice gostiteljice in ki jih poravna CDD, predstavlja vsaj 15 % skupne letne vrednosti vseh navodil za poravnavo v zvezi s posli s finančnimi instrumenti, ki jih izdajo izdajatelji iz države članice gostiteljice in ki jih poravnajo vse CDD s sedežem v Uniji;

(b)

letna vrednost navodil za poravnavo, ki jih poravna CDD za udeležence in druge imetnike računov vrednostnih papirjev iz države članice gostiteljice, predstavlja vsaj 15 % skupne letne vrednosti navodil za poravnavo, ki jih poravnajo vse CDD s sedežem v Uniji za udeležence in druge imetnike računov vrednostnih papirjev iz države članice gostiteljice;

(c)

CDD upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga ureja zakonodaja države članice gostiteljice in je bil priglašen Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(a)

pri navodilih za poravnavo proti plačilu je to vrednost zadevnega posla z vrednostnimi papirji, kot je bila vnesena v sistem poravnave vrednostnih papirjev;

(b)

pri navodilih za poravnavo brez plačila je to skupna tržna vrednost zadevnega finančnega instrumenta, kot je določena v skladu s členom 7.

(a)

za finančne instrumente iz člena 3(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, sprejete v trgovanje na mestu trgovanja znotraj Unije, je tržna vrednost zadevnega finančnega instrumenta končna cena najpomembnejšega trga v smislu likvidnosti iz člena 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

za finančne instrumente, sprejete v trgovanje na mestu trgovanja znotraj Unije, ki ni mesto trgovanja iz točke (a), je tržna cena končna cena, ki se pridobi z mesta trgovanja znotraj Unije z največjim prometom;

(c)

za finančne instrumente, razen instrumentov iz točk (a) in (b), se tržna vrednost določi po vnaprej določeni metodologiji, ki jo odobri pristojni organ zadevne CDD, pri kateri se upoštevajo merila, povezana z zanesljivimi tržnimi podatki, kot so tržne cene, ki so na voljo na mestih trgovanja ali v investicijskih družbah.

(a)

z odstopanjem od člena 5(2) je tržna vrednost finančnih instrumentov nominalna vrednost teh instrumentov;

(b)

z odstopanjem od člena 6(2)(b) so tržne vrednosti zadevnih finančnih instrumentov nominalne vrednosti teh finančnih instrumentov.

(a)

člena 2 in 3 uporabljata od datuma začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 7(15) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

člen 7 uporablja od datuma, navedenega v drugem pododstavku člena 55 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(c)

člen 8 uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 65/9

(1)

Uredba (EU) št. 909/2014 uvaja bonitetne zahteve za centralne depotne družbe (v nadaljnjem besedilu: CDD) za zagotovitev, da so varne in zanesljive ter da vedno izpolnjujejo kapitalske zahteve. S takimi kapitalskimi zahtevami se zagotavlja stalna in ustrezna kapitalizacija CDD za tveganja, ki jim je izpostavljena, ter da lahko po potrebi in urejeno preneha poslovati ali prestrukturira svoje dejavnosti.

(2)

Ker je v določbah Uredbe (EU) št. 909/2014 o kapitalskih in likvidnostnih tveganjih, povezanih s CDD in imenovanimi kreditnimi institucijami, izrecno določeno, da morajo njihova notranja pravila in postopki omogočiti spremljanje, merjenje in upravljanje izpostavljenosti in likvidnostnih potreb ne le za posamezne udeležence, temveč tudi v zvezi z udeleženci, ki spadajo v isto skupino in so nasprotne stranke CDD, bi se morale take določbe uporabljati za skupine podjetij, ki vključujejo nadrejeno družbo in njene podrejene družbe.

(3)

V tej uredbi so upoštevana ustrezna priporočila načel za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) (v nadaljnjem besedilu: načela CPSS-IOSCO) (2). Upoštevana je tudi obravnava kapitala kreditnih institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) glede na to, da so CDD v določenem obsegu izpostavljene tveganjem, podobnim tveganjem kreditnih institucij.

(4)

Za opredelitev kapitala v tej uredbi je primerno slediti opredelitvi kapitala iz Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (EMIR). Taka opredelitev je najprimernejša v povezavi z regulativnimi zahtevami, saj je bila opredelitev kapitala v Uredbi (EU) št. 648/2012 oblikovana posebej za infrastrukture trgov. CDD z dovoljenjem za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 morajo hkrati izpolnjevati kapitalske zahteve iz te uredbe in kapitalske zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Kapitalske zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 morajo izpolniti z instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje navedene uredbe. Da bi se preprečilo medsebojno nasprotovanje zahtev ali njihovo podvajanje in glede na to, da so metodologije za izračun dodatnega kapitalskega pribitka za CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 tesno povezane z metodologijami iz Uredbe (EU) št. 575/2013, bi bilo treba CDD, ki ponujajo pomožne bančne storitve, omogočiti, da izpolnijo dodatne kapitalske zahteve iz te uredbe z enakimi instrumenti, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali Uredbe (EU) št. 909/2014.

(5)

Za zagotovitev, da bi CDD po potrebi lahko ustrezno pripravila prestrukturiranje svojih dejavnosti ali urejeno prenehanje, mora vedno imeti zadosten kapital, vključno z zadržanim dobičkom in rezervami, za kritje operativnih stroškov v obdobju, v katerem bi lahko izvedla reorganizacijo svojih kritičnih dejavnosti, vključno z dokapitalizacijo, zamenjavo upravnih organov, revidiranjem svojih poslovnih strategij, stroškovnih struktur ali struktur pristojbin in prestrukturiranjem storitev, ki jih opravlja. Ker mora CDD med prenehanjem ali prestrukturiranjem svojih dejavnosti še vedno opravljati svoje običajne dejavnosti in čeprav so lahko dejanski stroški prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti CDD precej višji od bruto letnih operativnih stroškov, in sicer zaradi stroškov prestrukturiranja ali prenehanja, bi se morala uporaba bruto letnih operativnih stroškov kot merila za izračun zahtevanega kapitala šteti za ustrezen približek dejanskih stroškov prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti CDD.

(6)

Podobno kot v točki (a) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki določa, da morajo institucije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbiti izgube tekočega poslovnega leta, bi bilo treba tudi v tej uredbi priznati pomen neto prihodka pri kritju ali obvladovanju tveganj, ki izhajajo iz neugodnih sprememb v poslovnih razmerah. Zato je treba te izgube kriti s kapitalom samo v primerih, kadar neto prihodek ne zadostuje za kritje izgub, ki izhajajo iz natančne opredelitve poslovnega tveganja. Kadar niso na voljo podatki iz prejšnjih let, kot v primeru novoustanovljenih CDD, bi bilo treba upoštevati tudi pričakovane vrednosti za tekoče leto, ki izražajo nove okoliščine. V skladu s podobnimi določbami v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 152/2013 (5) bi bilo treba zahtevati, da imajo CDD minimalni bonitetni znesek kapitala za varovanje pred poslovnim tveganjem, da se zagotovi minimalna bonitetna obravnava.

(7)

V skladu z načeli CPSS-IOSCO se lahko za izračun kapitalskih zahtev stroški amortizacije opredmetenih in neopredmetenih sredstev odštejejo od bruto operativnih stroškov. Ker ti stroški ne ustvarjajo dejanskih denarnih tokov, ki morajo biti kriti s kapitalom, bi se morali taki odbitki uporabljati za kapitalske zahteve za poslovno tveganje in kapitalske zahteve za kritje prenehanja ali prestrukturiranja.

(8)

Ker je čas, potreben za urejeno prenehanje ali prestrukturiranje, strogo odvisen od storitev, ki jih opravlja posamezna CDD, in tržnega okolja, v katerem deluje, zlasti kadar lahko druga CDD prevzame del ali vse njene dejavnosti, bi moralo število mesecev, potrebnih za prestrukturiranje dejavnosti ali prenehanje, temeljiti na lastni oceni CDD. Vendar to obdobje ne bi smelo biti krajše od najmanjšega števila mesecev, potrebnih za prestrukturiranje ali prenehanje, določenega v členu 47 Uredbe (EU) št. 909/2014, da se zagotovi varna raven kapitalskih zahtev.

(9)

CDD bi morala pripraviti scenarije za prestrukturiranje svojih dejavnosti ali prenehanje, ki so prilagojeni njenemu poslovnemu modelu. Vendar bi morala biti za harmonizirano uporabo zahtev o prestrukturiranju in prenehanju v Uniji in zagotovitev, da so izpolnjene bonitetno zanesljive zahteve, diskrecijska pravica glede oblikovanja takih scenarijev omejena z jasno opredeljenimi merili.

(10)

Ustrezno merilo za določitev kapitalskih zahtev za CDD je Uredba (EU) št. 575/2013. Za zagotovitev skladnosti z navedeno uredbo bi bilo treba šteti, da metodologije za izračun operativnega tveganja iz te uredbe krijejo tudi pravno tveganje za namene te uredbe.

(11)

V primeru napake pri hrambi vrednostnih papirjev v imenu udeleženca se taka napaka šteje kot strošek za udeleženca ali strošek za CDD, za katero se vloži pravni zahtevek. Zato je v pravilih za izračun regulativnega kapitala za operativno tveganje že upoštevano skrbniško tveganje. Zaradi enakih razlogov za skrbniško tveganje za vrednostne papirje, hranjene prek povezave z drugo CDD, ne bi smela veljati nobena dodatna regulativna kapitalska zahteva, temveč bi se moralo šteti kot del regulativnega kapitala za operativno tveganje. Podobno se skrbniško tveganje, ki mu je izpostavljena CDD glede lastnih sredstev, ki jih hrani skrbniška banka ali druge CDD, ne bi smelo šteti dvakrat in ne bi se smel zahtevati dodaten regulativni kapital.

(12)

CDD je lahko izpostavljena tudi naložbenim tveganjem v zvezi s sredstvi, ki jih ima v lasti, ali naložbami, ki jih opravi z uporabo zavarovanja, vlog udeležencev, posojil udeležencem ali katero koli drugo izpostavljenostjo v okviru dovoljenih pomožnih bančnih storitev. Naložbeno tveganje je tveganje izgube, ki mu je izpostavljena CDD, ko vlaga svoja sredstva ali sredstva udeležencev, kot je zavarovanje. Ustrezno merilo za določitev kapitalskih zahtev za kritje kreditnega tveganja, kreditnega tveganja nasprotne stranke in tržnih tveganj, ki lahko izhajajo iz naložb CDD, so določbe iz Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), Uredbe (EU) št. 575/2013 in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 152/2013.

(13)

Glede na naravo dejavnosti centralnih depotnih družb je taka družba izpostavljena poslovnemu tveganju zaradi morebitnih sprememb splošnih pogojev poslovanja, ki bi lahko škodovale njenemu finančnemu položaju zaradi upada prihodkov ali povečanja stroškov, kar bi povzročilo izgubo, ki jo mora pokriti njen kapital. Ker je stopnja poslovnega tveganja zelo odvisna od individualnega položaja posamezne CDD in je lahko posledica različnih dejavnikov, bi morale kapitalske zahteve iz te uredbe temeljiti na lastni oceni CDD, metodologija, ki jo CDD uporabi za tako oceno, pa bi morala biti sorazmerna z obsegom in kompleksnostjo dejavnosti CDD. CDD bi morala pripraviti svojo oceno zahtevanega kapitala za zaščito pred poslovnim tveganjem ob različnih scenarijih stresnih situacij, da se pokrijejo tveganja, ki še niso zajeta v metodologiji, uporabljeni za operativno tveganje. Da se zagotovi varna raven kapitalskih zahtev za poslovno tveganje pri izračunu na podlagi scenarijev, ki jih CDD oblikuje sama, bi bilo treba uvesti minimalno raven kapitala v obliki varne spodnje meje. Minimalna raven zahtevanega kapitala za poslovno tveganje bi morala biti usklajena s podobnimi zahtevami za druge infrastrukture trgov v povezanih aktih Unije, kot je delegirana uredba Komisije o kapitalskih zahtevah za centralne nasprotne stranke (CNS).

(14)

Dodaten kapitalski pribitek za tveganja, povezana s pomožnimi bančnimi storitvami, bi moral zajemati vsa tveganja, povezana z zagotavljanjem posojila znotraj enega dne udeležencem ali drugim uporabnikom CDD. Kadar je kreditna izpostavljenost čez noč ali daljša kreditna izpostavljenost posledica zagotavljanja posojila znotraj enega dne, bi bilo treba ustrezna tveganja izmeriti in obravnavati z metodologijami, ki so že določene v poglavju 2 naslova II dela 3 za standardizirani pristop in poglavju 3 naslova II dela 3 za pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB) iz Uredbe (EU) št. 575/2013, glede na to, da navedena uredba določa bonitetna pravila za merjenje kreditnega tveganja, ki izhaja iz kreditne izpostavljenosti čez noč ali daljše kreditne izpostavljenosti. Vendar je treba kreditna tveganja znotraj enega dne obravnavati posebej, saj metodologija za njihovo merjenje ni izrecno določena v Uredbi (EU) št. 575/2013 ali drugi veljavni zakonodaji Unije. Metodologija, ki posebej obravnava kreditno tveganje znotraj enega dne, bi zato morala biti dovolj občutljiva na tveganja, da bi se upoštevale kakovost zavarovanja, ocena kreditne kakovosti udeležencev in dejanske ugotovljene izpostavljenosti znotraj enega dne. Hkrati bi morala ta metodologija zagotoviti ustrezne spodbude za izvajalce pomožnih bančnih storitev, vključno s spodbudami za zbiranje zavarovanja najvišje kakovosti in izbiranje posojilno zmožnih nasprotnih strank. Čeprav morajo izvajalci pomožnih bančnih storitev ustrezno oceniti in preizkusiti raven in vrednost zavarovanja in odbitkov, bi morala metodologija za določitev dodatnega kapitalskega pribitka za kreditno tveganje znotraj enega dne kljub temu zagotoviti in predvideti dovolj kapitala za primer, če nenadno zmanjšanje vrednosti zavarovanja preseže ocene in so posledično delno nezavarovane preostale kreditne izpostavljenosti.

(15)

Pri izračunu kapitalskega pribitka za tveganja, ki izhajajo iz zagotavljanja pomožnih bančnih storitev, je treba upoštevati pretekle informacije o kreditnih izpostavljenostih znotraj enega dne. Da bi lahko izračunali ta kapitalski pribitek, bi morali subjekti, ki zagotavljajo pomožne bančne storitve uporabnikom storitev CDD v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 (v nadaljnjem besedilu: izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD) za vsaj eno leto voditi evidenco o svoji kreditni izpostavljenosti znotraj enega dne. V nasprotnem primeru ne morejo ugotoviti zadevnih izpostavljenosti, na podlagi katerih se opravi izračun. Zato se od izvajalcev bančnih storitev za uporabnike CDD ne bi smelo zahtevati, da izpolnjujejo kapitalske zahteve, ki ustrezajo kapitalskemu pribitku, dokler nimajo možnosti zbrati vseh informacij, potrebnih za izračun pribitka.

(16)

Člen 54(8) Uredbe (EU) št. 909/2014 določa, da je treba pripraviti pravila za določitev dodatnega kapitalskega pribitka iz točke (d) člena 54(3) in točke (e) člena 54(4) navedene uredbe. Poleg tega je v členu 54 navedene uredbe določeno, da dodatni pribitek izraža kreditno tveganje znotraj enega dne, ki izhaja iz dejavnosti iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014 in zlasti zagotavljanja posojila znotraj enega dne udeležencem v sistemu poravnave vrednostnih papirjev ali drugim uporabnikom storitev CDD. Zato bi morala izpostavljenost zaradi kreditnega tveganja znotraj enega dne vključevati tudi izgubo, ki bi ji bil izpostavljen izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD, če udeleženec, ki si izposoja, ne bi izpolnil svojih obveznosti.

(17)

Točka (d) člena 59(3) Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi s kreditnim tveganjem izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD določa, da je treba zbirati „visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem“. Točka (d) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi z likvidnostnim tveganjem izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD določa kritje s „primernimi likvidnimi sredstvi“. Tako primerno likvidno sredstvo so med drugim „zelo likvidna zavarovanja“. Čeprav je razumljivo, da je v vsakem od teh dveh primerov uporabljena različna terminologija zaradi različne narave možnih tveganj in skladnosti z različnimi koncepti v urejanju kreditnega in likvidnostnega tveganja, se oba nanašata na podobno visoko kakovost ponudnikov ali sredstev. Zato bi bilo primerno zahtevati, da se izpolnijo enaki pogoji, preden se lahko šteje, da se zavarovanje ali likvidno sredstvo v obliki zavarovanja nanaša na kategorijo „visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem“ oziroma kategorijo „primerna likvidna sredstva“.

(18)

Točka (d) člena 59(3) Uredbe (EU) št. 909/2014 določa, da mora izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD za upravljanje ustreznega kreditnega tveganja sprejeti visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem. V isti točki je določeno, da se v specifičnih primerih lahko uporabijo druge vrste zavarovanja, ki niso visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem, pri čemer se upošteva ustrezen odbitek. Da bi se to omogočilo, bi bilo treba določiti jasno hierarhijo kakovosti zavarovanj, da bi lahko razlikovali, katero zavarovanje je lahko sprejemljivo za popolno kritje izpostavljenosti zaradi kreditnega tveganja, katero zavarovanje je sprejemljivo kot likvidno sredstvo in za katero zavarovanje, ki je sicer še vedno sprejemljivo za zmanjšanje kreditnega tveganja, so potrebna primerna likvidna sredstva. Ponudniki zavarovanja se ne bi smeli ovirati pri prosti zamenjavi zavarovanja glede na razpoložljivost sredstev ali njihove strategije upravljanja sredstev in obveznosti. Zato bi bilo treba omogočiti, da se običajna praksa v zvezi z zavarovanji, kot je opiranje na zastavne račune udeležencev, pri čemer udeleženec deponira zavarovanje na svojih zastavljenih računih, da bi popolnoma pokril vsako kreditno izpostavljenost, uporablja za zamenjavo zavarovanja, če se pri tem spremljata kakovost in likvidnost zavarovanja in sta skladni z zahtevami iz te uredbe. V okviru takih ureditev glede zastavnih računov udeleženec deponira zavarovanje na svojem zastavljenem računu, da bi popolnoma pokril vsako kreditno izpostavljenost. Poleg tega bi moral izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD sprejeti zavarovanje ob upoštevanju navedene hierarhije, vendar lahko sprejeto zavarovanje po potrebi unovči na najučinkovitejši način, če udeleženec ne izpolni obveznosti. Izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD pa mora imeti z bonitetnega vidika možnost stalno spremljati razpoložljivost zavarovanja, njegovo kakovost in likvidnost za popolno kritje kreditnih izpostavljenosti. Poleg tega bi moral imeti z udeleženci, ki si izposojajo, vzpostavljene ureditve za zagotovitev, da so vedno izpolnjene vse zahteve glede zavarovanja iz te uredbe.

(19)

Izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD bi morali biti za namene merjenja kreditnega tveganja znotraj enega dne zmožni predvideti konične izpostavljenosti v tem dnevu. V ta namen ne bi bila potrebna napoved natančnega števila, temveč opredelitev trendov za te izpostavljenosti znotraj enega dne. To je dodatno podprto tudi s sklicevanjem na „predvidevanje koničnih izpostavljenosti“ v standardih Baselskega odbora za bančni nadzor (7).

(20)

Naslov II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 uvaja uteži tveganja, ki naj bi se uporabile za kreditne izpostavljenosti do Evropske centralne banke in drugih izvzetih subjektov. Pri merjenju kreditnega tveganja za regulativne namene se take uteži tveganja na splošno štejejo za najboljšo razpoložljivo referenco. Enaka metoda se zato lahko uporabi za kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne. Vendar so za zagotovitev vsebinske tehtnosti navedenega pristopa potrebni nekateri popravki, zlasti je treba pri izračunih z uporabo okvira kreditnih tveganj iz poglavja 2 naslova II dela 3 za standardizirani pristop in poglavja 3 naslova II dela 3 za pristop IRB iz Uredbe (EU) št. 575/2013 izpostavljenosti znotraj enega dne obravnavati kot izpostavljenosti ob koncu dne, ker v navedeni uredbi velja ta predpostavka.

(21)

V skladu s členom 59(5) Uredbe (EU) št. 909/2014, ki vsebuje izrecno sklicevanje na člen 46(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, bi bilo treba bančne garancije ali akreditive, kadar je to ustrezno, uskladiti z načeli CPSS-IOSCO, zanje pa bi morale veljati podobne zahteve, kot so določene v Uredbi (EU) št. 648/2012. Te vključujejo zahtevo, da morajo garanti v celoti zavarovati bančne garancije in akreditive. Da pa bi se ohranila učinkovitost poravnave vrednostnih papirjev v Uniji, kadar se bančne garancije ali akreditivi uporabljajo v povezavi s kreditnimi izpostavljenostmi, ki lahko izhajajo iz interoperabilnih povezav med CDD, bi bilo treba omogočiti, da se upoštevajo drugi ustrezni instrumenti za zmanjšanje tveganja, če ti zagotavljajo enako ali boljšo zaščito kot določbe iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Ta posebna obravnava bi se morala uporabljati samo za bančne garancije ali akreditive, ki ščitijo interoperabilno povezavo med CDD, in bi morala veljati izključno za kreditno izpostavljenost med povezanima CDD. Ker bančna garancija ali akreditiv ščiti CDD, ki izpolnjujejo obveznosti, pred kreditnimi izgubami, bi bilo treba obravnavati tudi likvidnostne potrebe CDD, ki izpolnjujejo obveznosti, in sicer s pravočasno poravnavo obveznosti garantov ali, namesto tega, s hrambo primernih likvidnih sredstev.

(22)

Točka (d) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 določa, da morajo izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD zmanjšati likvidnostna tveganja s primernimi likvidnimi sredstvi v vsaki valuti. Zato se likvidna sredstva, ki niso primerna, ne morejo uporabiti za izpolnitev zahtev iz navedenega člena. Vendar nič ne preprečuje, da se za dnevno upravljanje likvidnosti poleg primernih likvidnih sredstev uporabijo tudi likvidna sredstva, ki niso primerna, kot so valutne zamenjave. To je skladno tudi z mednarodnimi standardi, vključenimi v načela CPSS-IOSCO. Zato bi bilo treba v ta namen meriti in spremljati likvidna sredstva, ki niso primerna.

(23)

Likvidnostno tveganje lahko izhaja iz katere koli pomožne bančne storitve, ki jo opravlja CDD. V okviru za upravljanje likvidnostnih tveganj bi se morala opredeliti tveganja, ki izhajajo iz različnih pomožnih bančnih storitev, vključno s posojanjem vrednostnih papirjev, in ustrezno razlikovati njihovo upravljanje.

(24)

Za pokritje vseh likvidnostnih potreb, vključno z likvidnostnimi potrebami izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD znotraj enega dne, bi se moralo z okvirom CDD za upravljanje likvidnostnih tveganj zagotoviti, da so izpolnjene obveznosti v zvezi s plačili in poravnavo v vseh valutah poravnave v okviru sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, ko obveznosti zapadejo, tudi znotraj enega dne.

(25)

Glede na to, da so vsa likvidnostna tveganja, razen likvidnostnih tveganj znotraj enega dne, že obravnavana v Direktivi 2013/36/EU in Uredbi (EU) št. 575/2013, bi se morala ta uredba osredotočiti na tveganja znotraj enega dne.

(26)

Ker so izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD sistemsko pomembna infrastruktura trga, je bistveno zagotoviti, da ti svoja kreditna in likvidnostna tveganja upravljajo na konservativen način. Zato bi bilo treba izvajalcem bančnih storitev za uporabnike CDD dovoliti, da udeležencem, ki si izposojajo, v okviru zagotavljanja pomožnih bančnih storitev, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 909/2014, odobrijo samo nezavezujoče kreditne linije.

(27)

Za zagotovitev, da so postopki za upravljanje tveganj izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD dovolj zanesljivi tudi v neugodnih razmerah, bi morali biti stresni testi njegovih likvidnih finančnih sredstev natančni in usmerjeni v prihodnost. Iz istega razloga bi bilo treba pri testih upoštevati različne skrajne, vendar možne tržne scenarije in jih opraviti za vsako zadevno valuto, ki jo ponuja izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD, ob upoštevanju možne neizpolnitve vnaprej določene ureditve financiranja. Scenariji bi morali med drugim zajemati neizpolnjevanje obveznosti dveh največjih udeležencev izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD v zadevni valuti. To je potrebno za vzpostavitev pravila, ki je po eni strani previdno, saj upošteva, da lahko poleg največjega tudi drugi udeleženci ustvarijo likvidnostno tveganje, in po drugi strani sorazmerno s ciljem, saj ne upošteva tistih drugih udeležencev, za katere je manj možnosti, da bodo ustvarili likvidnostno tveganje.

(28)

Točka (c) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 določa, da morajo izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD zagotoviti dovolj likvidnih sredstev v vseh zadevnih valutah ob zelo različnih možnih scenarijih stresnih situacij. V pravilih, ki določajo okvire in instrumente za upravljanje likvidnostnega tveganja v scenarijih stresnih situacij, bi bilo zato treba predpisati metodologijo za opredelitev valut, ki so zadevne za upravljanje likvidnostnega tveganja. Opredelitev zadevnih valut bi morala temeljiti na pomislekih v zvezi s pomembnostjo, ugotovljeni neto kumulativni likvidnostni izpostavljenosti in podatkih, zbranih v daljšem in natančno opredeljenem obdobju. Poleg tega bi bilo treba za ohranitev skladnega regulativnega okvira v Uniji najpomembnejše valute Unije, opredeljene na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/392 (8) v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 909/2014 privzeto vključiti kot zadevne valute.

(29)

Za zbiranje zadostnih podatkov za opredelitev vseh drugih valut, ki niso najpomembnejše valute Unije, mora preteči minimalno obdobje od datuma odobritve izvajalcev bančnih storitev za uporabnike CDD do konca zadevnega obdobja. Zato bi bilo treba omogočiti uporabo drugih ustreznih metod za opredelitev vseh drugih valut, ki niso najpomembnejše valute Unije, v prvem letu po odobritvi izvajalcev bančnih storitev za uporabnike CDD v skladu z novim regulativnim okvirom, ki ga je uvedla Uredba (EU) št. 909/2014, za tiste izvajalce bančnih storitev za uporabnike CDD, ki na datum začetka veljavnosti tehničnih standardov iz člena 69 Uredbe (EU) št. 909/2014 že opravljajo pomožne bančne storitve. Ta prehodna ureditev ne bi smela vplivati na zahtevo, da morajo izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD zagotoviti dovolj likvidnih sredstev, temveč le na opredelitev tistih valut, za katere se opravijo stresni testi za namene upravljanja likvidnosti.

(30)

Točka (d) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 določa, da morajo imeti izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD vzpostavljene vnaprej določene in visoko zanesljive ureditve financiranja za zagotovitev, da je mogoče zavarovanje, ki ga zagotovi stranka, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti, pretvoriti v denarna sredstva tudi v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah. V navedeni uredbi je še določeno, da mora izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD zmanjševati tveganja znotraj enega dne z uporabo visoko likvidnega zavarovanja z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem. Ker mora biti likvidnost takoj na voljo, bi moral imeti izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD možnost obravnavati vsako likvidnostno potrebo v okviru istega dne. Izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD lahko delujejo v več časovnih pasovih, zato bi bilo treba določbo o pretvorbi zavarovanja v denarna sredstva na podlagi vnaprej določenih ureditev financiranja v okviru istega dne uporabljati ob upoštevanju delovnega časa lokalnih plačilnih sistemov za vsako posamezno valuto, za katero se uporablja.

(31)

Določbe te uredbe so tesno povezane, saj obravnavajo bonitetne zahteve za CDD. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno, da se vsi regulativni tehnični standardi, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, vključijo v eno uredbo.

(32)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski bančni organ predložil Komisiji.

(33)

Evropski bančni organ je pred predložitvijo osnutkov tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, tesno sodeloval z Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB) in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA). Opravil je tudi odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) –

(a)

so vpisani kapital v smislu člena 22 Direktive Sveta 86/635/EGS (10);

(b)

so vplačani, vključno s presežkom vplačanega kapitala;

(c)

v celoti pokrivajo izgube v času rednega poslovanja;

(d)

pri stečaju ali likvidaciji so uvrščeni za vsemi drugimi terjatvami v tožbah v zvezi z insolventnostjo ali v skladu z veljavno zakonodajo o insolventnosti.

(a)

ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1;

(b)

ki so „kapitalski instrumenti“, kakor so opredeljeni v točki (119) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

za katere veljajo določbe Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

kapitalskih zahtev CDD za operativna, pravna in skrbniška tveganja iz točke (a) člena 47(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, izračunanih v skladu s členom 4;

(b)

kapitalskih zahtev CDD za naložbena tveganja iz točke (a) člena 47(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, izračunanih v skladu s členom 5;

(c)

kapitalskih zahtev CDD za poslovna tveganja iz točke (a) člena 47(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, izračunanih v skladu s členom 6;

(d)

kapitalskih zahtev CDD za prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti iz točke (b) člena 47(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, izračunanih v skladu s členom 7.

(a)

CDD, ki nima dovoljenja v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

CDD, ki ima dovoljenje v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, vendar nima dovoljenja za uporabo pristopov AMA iz členov od 321 do 324 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

CDD, ki ima dovoljenje v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, vendar nima dovoljenja za uporabo standardiziranega pristopa iz členov od 317 do 320 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti CDD za:

(b)

kapitalskih zahtev CDD za tržno tveganje v skladu z odstavkoma 4 in 5.

(a)

če CDD nima dovoljenja za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, uporablja standardizirani pristop za kreditno tveganje iz členov od 107 do 141 Uredbe (EU) št. 575/2013 v kombinaciji s členi od 192 do 241 o zmanjševanju kreditnega tveganja iz navedene uredbe;

(b)

če CDD ima dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, vendar nima dovoljenja za uporabo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB) iz členov od 142 do 191 Uredbe (EU) št. 575/2013, uporablja standardizirani pristop za kreditno tveganje iz členov od 107 do 141 Uredbe (EU) št. 575/2013 v kombinaciji z določbami o zmanjševanju kreditnega tveganja iz členov od 192 do 241 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

če CDD ima dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 in dovoljenje za uporabo pristopa IRB, uporablja pristop IRB za kreditno tveganje iz členov od 142 do 191 Uredbe (EU) št. 575/2013 v kombinaciji z določbami o zmanjševanju kreditnega tveganja iz členov od 192 do 241 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

eno od metod iz členov od 271 do 282 Uredbe (EU) št. 575/2013 in

(b)

razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem z uporabo prilagoditev za nestanovitnost iz členov od 220 do 227 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

CDD, ki nima dovoljenja v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

CDD, ki ima dovoljenje v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, vendar nima dovoljenja za uporabo notranjih modelov za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje.

(a)

oceni, ki izhaja iz uporabe odstavka 2, od katere se odšteje najnižja od naslednjih vrednosti:

(b)

25 % letnih bruto operativnih stroškov CDD iz odstavka 3.

(a)

oceni kapital, potreben za kritje izgub zaradi poslovnega tveganja, ki temelji na razumno predvidljivih neugodnih scenarijih, relevantnih za njihov poslovni model;

(b)

dokumentira predpostavke in metodologije, ki se uporabljajo za oceno pričakovanih izgub iz točke (a);

(c)

vsaj enkrat letno pregleda in posodobi scenarije iz točke (a).

(a)

letni bruto operativni stroški CDD zajemajo vsaj:

(b)

letni bruto operativni stroški CDD se določijo v skladu z enim od naslednjih:

(c)

CDD lahko amortizacijo opredmetenih in neopredmetenih sredstev odšteje od letnih bruto operativnih stroškov;

(d)

CDD uporablja najnovejše revidirane informacije iz svojih letnih računovodskih izkazov;

(e)

če CDD še ne posluje eno leto od datuma, ko začne opravljati svoje dejavnosti, uporabi bruto operativne stroške, napovedane v svojem poslovnem načrtu.

(a)

oceni obdobje, potrebno za prenehanje ali prestrukturiranje za vse scenarije stresnih situacij iz Priloge v skladu z načrtom iz člena 47(2) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

deli svoje letne bruto operativne stroške, izračunane v skladu s členom 6(3), z dvanajst (mesečni bruto operativni stroški);

(c)

pomnoži mesečne bruto operativne stroške iz točke (b) z daljšim izmed naslednjih dveh obdobij:

(a)

za zadnje koledarsko leto izračuna povprečje petih najvišjih kreditnih izpostavljenosti znotraj enega dne (v nadaljnjem besedilu: konične izpostavljenosti), ki izhajajo iz opravljanja storitev iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

uporabi odbitke za vsa zavarovanja, zbrana v zvezi s koničnimi izpostavljenostmi, in domneva, da po uporabi odbitkov v skladu s členi od 222 do 227 Uredbe (EU) št. 575/2013 zavarovanje izgubi 5 % tržne vrednosti;

(c)

izračuna povprečje kapitalskih zahtev v zvezi s koničnimi izpostavljenostmi, izračunanimi v skladu z odstavkom 2, pri čemer se te izpostavljenosti štejejo za izpostavljenosti ob koncu dneva (v nadaljnjem besedilu: kapitalski pribitek).

(a)

standardizirani pristop za kreditno tveganje iz členov od 107 do 141 Uredbe (EU) št. 575/2013, če nimajo dovoljenja za uporabo pristopa IRB;

(b)

pristop IRB in zahteve iz členov od 142 do 191 Uredbe (EU) št. 575/2013, če imajo dovoljenje za uporabo pristopa IRB.

(a)

jasno loči zavarovanje od drugih vrednostnih papirjev udeleženca, ki si izposoja;

(b)

sprejme zavarovanje, ki izpolnjuje pogoje iz člena 10, ali druge vrste zavarovanja, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 11, v naslednjem hierarhičnem zaporedju:

(c)

vsaj dnevno spremlja kreditno kakovost, tržno likvidnost in nestanovitnost cen za vsak vrednostni papir, ki ga sprejme kot zavarovanje, in ga ovrednoti v skladu s členom 12;

(d)

opredeli metodologije v zvezi z odbitki pri vrednosti zavarovanja v skladu s členom 13;

(e)

zagotovi zadostno razpršenost zavarovanja, da se omogoči njegovo unovčenje v obdobjih iz členov 10 in 11 brez pomembnejšega tržnega učinka v skladu s členom 14.

(a)

izda jih ali zanje izrecno jamči:

(b)

CDD lahko na podlagi lastne notranje ocene dokaže, da ima nizko kreditno in tržno tveganje; za to oceno pa uporabi opredeljeno in objektivno metodologijo, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja in upošteva tveganje države, ki izhaja iz države v kateri ima izdajatelj sedež;

(c)

denominirani so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko obvladuje;

(d)

so prosto prenosljivi, brez kakršnih koli pravnih omejitev ali zahtevkov tretjih oseb, ki bi ovirali njihovo unovčenje;

(e)

izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev:

(f)

zanesljivi podatki o cenah za take dolžniške instrumente se objavljajo vsaj dnevno;

(g)

so takoj na voljo in jih je mogoče isti dan pretvoriti v denarna sredstva.

(a)

finančne instrumente je izdal izdajatelj, ki ima na podlagi ustrezne notranje ocene izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD nizko kreditno tveganje, za to oceno pa je uporabljena opredeljena in objektivna metodologija, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja in upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža izdajatelja v zadevni državi;

(b)

finančni instrumenti imajo na podlagi ustrezne notranje ocene izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD nizko kreditno tveganje; za to oceno pa je uporabljena opredeljena in objektivna metodologija, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja;

(c)

denominirani so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko obvladuje;

(d)

so prosto prenosljivi in brez kakršnih koli pravnih omejitev ali zahtevkov tretjih oseb, ki bi ovirali njihovo unovčenje;

(e)

izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev:

(f)

mogoče jih je unovčiti isti dan;

(g)

podatki o cenah za te instrumente so objavljeni v čim bolj realnem času;

(h)

ne izdaja jih en od naslednjih:

(i)

niso kako drugače predmet večjega tveganja neugodnih gibanj v smislu člena 291 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

so prosto prenosljivi, brez kakršnih koli pravnih omejitev ali zahtevkov tretjih oseb, ki bi ovirali njihovo unovčenje;

(b)

so primerni za centralno banko Unije, kadar ima izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD dostop do rednega posojila, ki ni občasno (v nadaljnjem besedilu: redno posojilo) pri navedeni centralni banki;

(c)

denominirani so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko obvladuje;

(d)

izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD ima z vrsto posojilno zmožnih finančnih institucij sklenjeno vnaprej določeno ureditev financiranja iz točke (e) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 in opredeljeno v členu 38 te uredbe, ki omogoča pretvorbo teh instrumentov v denarna sredstva v istem dnevu.

(a)

so prosto prenosljivi, brez kakršnih koli pravnih omejitev ali zahtevkov tretjih oseb, ki bi ovirali njihovo unovčenje;

(b)

denominirani so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko obvladuje;

(c)

izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD ima:

(a)

da se finančni instrumenti iz člena 10 vrednotijo vsaj dnevno po tekočih tržnih cenah;

(b)

da se finančni instrumenti iz člena 11(1) vrednotijo vsaj dnevno in, če tako dnevno vrednotenje ni mogoče, z uporabo notranjega modela;

(c)

da se finančni instrumenti iz člena 11(2) vrednotijo vsaj dnevno in, če tako dnevno vrednotenje ni mogoče, z uporabo notranjega modela.

(a)

redno, in sicer vsaj enkrat letno;

(b)

kadar na politike in postopke vrednotenja vpliva pomembna sprememba.

(a)

kadar je zavarovanje primerno za centralno banko, pri kateri ima izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD dostop do rednega posojila, se lahko odbitki, ki jih uporabi centralna banka za to vrsto zavarovanja, štejejo za minimalni spodnji prag odbitka;

(b)

kadar zavarovanje ni primerno za centralno banko, pri kateri ima izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD dostop do rednega posojila, se odbitki, ki jih uporabi centralna banka, ki je izdala valuto, v kateri je finančni instrument denominiran, štejejo za minimalni spodnji prag odbitka;

(a)

vrsto sredstva;

(b)

stopnjo kreditnega tveganja, povezanega s finančnim instrumentom;

(c)

državo izdaje sredstva;

(d)

zapadlostjo sredstva;

(e)

preteklo in hipotetično prihodnjo nestanovitnostjo cen sredstva v izjemnih tržnih razmerah;

(f)

likvidnostjo osnovnega trga ter razmiki med ponudbeno in nakupno ceno;

(g)

valutnim tveganjem, kadar je primerno;

(h)

tveganjem neugodnih gibanj v smislu člena 291 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

politike in postopke, ki jih je treba izvesti v primeru kakršne koli kršitve mej koncentracije;

(b)

ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se uporabijo, kadar se prekoračijo meje koncentracije, opredeljene v politikah;

(c)

časovni razpored pričakovanega izvajanja ukrepov iz točke (b).

(a)

posameznih izdajateljev glede na strukturo njihove skupine;

(b)

države izdajatelja;

(c)

vrste izdajatelja;

(d)

vrste sredstva;

(e)

valute poravnave;

(f)

zavarovanja, katerega kreditno, likvidnostno in tržno tveganje presega minimalno raven;

(g)

primernosti zavarovanja za dostop izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD do rednega posojila pri centralni banki izdaje;

(h)

posameznega udeleženca, ki si izposoja;

(i)

vseh udeležencev, ki si izposojajo;

(j)

finančnih instrumentov, ki jih izdajo istovrstni izdajatelji glede na gospodarski sektor, dejavnost ali geografsko območje;

(k)

ravni kreditnega tveganja finančnega instrumenta ali izdajatelja, določene na podlagi notranje ocene izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD, ki temelji na opredeljeni in objektivni metodologiji, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja in upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža izdajatelja v zadevni državi;

(l)

likvidnosti in nestanovitnosti cen finančnih instrumentov.

(a)

posamezna kreditna institucija;

(b)

finančna institucija iz tretje države, za katero veljajo in ki izpolnjuje bonitetna pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013, v skladu s členom 114(7) navedene uredbe;

(c)

poslovni subjekt, ki je del iste skupine kot institucija iz točke (a) ali (b).

(a)

izda jih izdajatelj, ki ima na podlagi ustrezne notranje ocene izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD nizko kreditno tveganje; za to oceno je uporabljena opredeljena in objektivna metodologija, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja in upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža izdajatelja v zadevni državi;

(b)

denominirane so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko ustrezno obvladuje;

(c)

so nepreklicne, brezpogojne in ni nobene pravne ali pogodbene izjeme ali možnosti, ki bi izdajatelju omogočala, da nasprotuje plačilu garancije;

(d)

izplačajo se lahko na zahtevo v enem delovnem dnevu v obdobju unovčenja portfelja udeleženca, ki si izposoja in ne izpolnjuje svojih obveznosti, brez kakršne koli regulativne, pravne ali operativne omejitve;

(e)

ne izda jih subjekt, ki je del iste skupine kot udeleženec, ki si izposoja in ki ga krije garancija, ali subjekt, katerega poslovanje vključuje opravljanje storitev, ki so ključne za delovanje izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD, razen če je ta subjekt centralna banka iz Evropskega gospodarskega prostora ali centralna banka izdaje valute, v kateri ima izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD izpostavljenosti;

(f)

niso predmet večjega tveganja neugodnih gibanj v smislu člena 291 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g)

so v celoti zajamčene z zavarovanjem, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

izda jih centralna banka iz Unije ali centralna banka izdaje valute, v kateri ima izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD izpostavljenosti;

(b)

denominirane so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko ustrezno obvladuje;

(c)

so nepreklicne, brezpogojne in centralna banka izdajateljica se ne more sklicevati na katero koli pravno ali pogodbeno izjemo ali možnost, da bi nasprotovala plačilu garancije;

(d)

izplačajo se v enem delovnem dnevu.

(a)

krijejo samo kreditne izpostavljenosti med povezanima CDD;

(b)

izda jih konzorcij kreditno sposobnih finančnih institucij, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 38(1), v katerem mora vsaka od navedenih finančnih institucij plačati del celotnega pogodbeno dogovorjenega zneska;

(c)

denominirane so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko ustrezno obvladuje;

(d)

so nepreklicne, brezpogojne in institucije izdajateljice se ne morejo sklicevati na katero koli pravno ali pogodbeno izjemo ali možnost, da bi nasprotovale plačilu akreditiva;

(e)

izplačajo se lahko na zahtevo brez kakršne koli regulativne, pravne ali operativne omejitve;

(f)

ne izdaja jih:

(g)

niso predmet večjega tveganja neugodnih gibanj v smislu člena 291 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)

izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD redno spremlja kreditno sposobnost finančnih institucij izdajateljic, tako da neodvisno ocenjuje kreditno sposobnost navedenih institucij ter dodeljuje in redno pregleduje notranje bonitetne ocene za vsako finančno institucijo;

(i)

izplačajo se lahko v obdobju unovčenja v treh delovnih dneh od trenutka, ko izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti, ne izpolni svojih plačilnih obveznosti ob njihovi zapadlosti;

(j)

primerna likvidna sredstva iz člena 34 so razpoložljiva v zadostnem znesku za kritje časovne vrzeli do trenutka, ko se morajo bančne garancije in akreditivi izplačati, če ena od povezanih CDD ne izpolni svojih obveznosti;

(k)

tveganje, da konzorcij ne bo plačal celotnega zneska bančne garancije ali akreditivov, se zmanjša z:

(l)

ureditve se redno preizkušajo in pregledujejo v skladu s členom 41(3) Uredbe (EU) št. 909/2014.

(a)

kreditnim tveganjem znotraj enega dne in kreditnim tveganjem čez noč;

(b)

zadevnim zavarovanjem in drugimi enakovrednimi finančnimi sredstvi, ki se uporabljajo v zvezi s tveganji iz točke (a);

(c)

morebitnimi preostalimi kreditnimi izpostavljenostmi;

(d)

postopki vračila in kazenskimi stopnjami.

(a)

zahteve iz oddelka 2 v zvezi s spremljanjem, merjenjem in upravljanjem likvidnostnih tveganj ter za poročanje in javno razkritje glede teh tveganj;

(b)

zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s spremljanjem, merjenjem in upravljanjem drugih likvidnostnih tveganj ter za poročanje in javno razkritje glede teh tveganj, ki niso zajete v točki (a).

(a)

z njimi meri kreditno tveganje znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 1;

(b)

z njimi spremlja kreditno tveganje znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 2;

(c)

z njimi upravlja kreditno tveganje znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 3;

(d)

z njimi meri, spremlja in upravlja zavarovanje in druga enakovredna finančna sredstva, kakor je navedeno v točkah (c) in (d) člena 59(3) Uredbe (EU) št. 909/2014, v skladu s poglavjem I te uredbe;

(e)

z njimi analizira in načrtuje, kako obravnavat morebitne preostale kreditne izpostavljenosti, v skladu s pododdelkom 4;

(f)

z njimi upravlja postopke vračila in kazenske stopnje v skladu s pododdelkom 5;

(g)

z njimi poroča o kreditnih tveganjih v skladu s pododdelkom 6;

(h)

z njimi javno razkrije kreditna tveganja v skladu s pododdelkom 7.

(a)

kadar na politike in postopke vpliva pomembna sprememba;

(b)

kadar izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD prostovoljno izvede spremembo na podlagi ocene iz člena 19.

(a)

metrike iz člena 19;

(b)

odbitke, uporabljene v skladu s členom 13, sporočene za vsako vrsto zavarovanja;

(c)

spremembe politik in postopkov iz odstavka 3.

(a)

konične in povprečne kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne za pomožne bančne storitve iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

konične in povprečne kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne za vsakega udeleženca, ki si izposoja, in nadaljnjo razčlenitev zavarovanja za kritje teh kreditnih izpostavljenosti;

(c)

konične in povprečne kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne do drugih nasprotnih strank in, če so zavarovane, nadaljnjo razčlenitev zavarovanja za kritje teh kreditnih izpostavljenosti znotraj enega dne;

(d)

skupno vrednost kreditnih linij znotraj enega dne, zagotovljenih udeležencem;

(e)

nadaljnjo razčlenitev kreditnih izpostavljenosti iz točk (b) in (c), ki zajema:

(a)

prek sistema samodejnega poročanja stalno spremlja kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne, ki izhajajo iz pomožnih bančnih storitev iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

vsaj deset let hrani evidenco dnevnih koničnih in povprečnih kreditnih izpostavljenosti znotraj enega dne, ki izhajajo iz pomožnih bančnih storitev iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(c)

evidentira kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne, ki izhajajo iz vsakega subjekta, v zvezi s katerim nastanejo kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne, vključno z:

(d)

v celoti opiše, kako okvir za upravljanje kreditnega tveganja upošteva medsebojne odvisnosti in večkratna razmerja, ki jih lahko ima z vsakim od subjektov iz točke (c);

(e)

za vsako nasprotno stranko navede, kako spremlja koncentracijo svojih kreditnih izpostavljenosti znotraj enega dne, vključno s svojimi izpostavljenostmi do subjektov iz skupin, ki so subjekti iz točke (c);

(f)

navede, kako oceni primernost odbitkov, ki se uporabijo za zbrano zavarovanje;

(g)

navede, kako spremlja kritje kreditnih izpostavljenosti z zavarovanjem in kritje kreditnih izpostavljenosti z drugimi enakovrednimi finančnimi sredstvi.

(a)

vsaj deset let hrani evidenco skupnih dejanskih kreditnih izpostavljenosti ob koncu dneva;

(b)

dnevno evidentira informacije iz točke (a).

(a)

navede, kako oceni zasnovo in delovanje svojega okvira za upravljanje kreditnih tveganj v zvezi z vsemi dejavnostmi iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

odobri samo kreditne linije, ki so brezpogojno preklicne in jih lahko prekliče kadar koli in brez predhodnega obveščanja udeležencev, ki si izposojajo, v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD;

(c)

kadar se bančna garancija iz člena 16 uporablja v interoperabilnih povezavah, oceni in analizira medsebojno povezanost, ki lahko izhaja iz dejstva, da bančno garancijo zagotavljajo isti udeleženci.

(a)

izpostavljenosti do članic Evropskega sistema centralnih bank, drugih organov držav članic, ki opravljajo podobne funkcije, in drugih javnih organov Unije, katerih naloga je upravljanje javnega dolga ali posredovanje pri upravljanju javnega dolga;

(b)

izpostavljenosti do ene od multilateralnih razvojnih bank, navedenih v členu 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

izpostavljenosti do ene od mednarodnih organizacij, navedenih v členu 118 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja v smislu člena 4(8) Uredbe (EU) št. 575/2013, če so v lasti enot centralne ravni držav in imajo izrecne sporazume o jamstvu za njihovo kreditno izpostavljenost, ki ga zagotavljajo enote centralne ravni držav;

(e)

izpostavljenosti do centralnih bank iz tretjih držav, ki so denominirane v domači valuti te centralne banke, če je Komisija sprejela izvedbeni akt v skladu s členom 114(7) Uredbe (EU) št. 575/2013, s katerim potrjuje, da se šteje, da zadevna tretja država uporablja nadzorniško in regulativno ureditev, ki je vsaj enakovredna tisti, ki se uporablja v Uniji.

(a)

oceni kreditno sposobnost udeleženca, ki si izposoja, na podlagi metodologije, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja;

(b)

preveri skladnost zavarovanja in drugih enakovrednih finančnih sredstev, ki jih zagotovi udeleženec za kritje kreditnih izpostavljenosti znotraj enega dne, z zahtevami iz členov 9 oziroma 15;

(c)

določi kreditne limite za udeleženca, ki si izposoja, na podlagi večkratnih razmerij, ki jih ima lahko z njim izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD, tudi kadar izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD istemu udeležencu zagotavlja več kot eno pomožno bančno storitev izmed storitev iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(d)

upošteva stopnjo primernih likvidnih sredstev v skladu s členom 34;

(e)

pregleda kreditne limite za udeleženca, ki si izposoja, z namenom zagotovitve:

(f)

vsaj enkrat letno pregleda kreditne linije, odobrene udeležencem, ki si izposojajo, na podlagi njihove dejanske uporabe posojila;

(g)

zagotovi, da je znesek kreditnih izpostavljenosti čez noč vključen v uporabo kreditnega limita, odobrenega udeležencu;

(h)

zagotovi, da je znesek posojil čez noč, ki še ni vrnjen, vključen v izpostavljenosti znotraj enega dne za naslednji dan in je omejen s kreditnim limitom.

(a)

opredelijo, kako so porazdeljene nekrite kreditne izgube, vključno z odplačilom vseh sredstev, ki si jih lahko izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD izposodi od ponudnikov likvidnosti za kritje likvidnostnih vrzeli, povezanih s takimi izgubami;

(b)

vsebujejo stalno ocenjevanje spreminjajočih se tržnih razmer v zvezi z vrednostjo zavarovanja ali drugih enakovrednih finančnih sredstev po unovčenju, ki se lahko razvijejo v morebitno preostalo kreditno izpostavljenost;

(c)

opredelijo, da oceno iz točke (b) spremlja postopek, ki določa:

(a)

so višje od tržne obrestne mere za zavarovana posojila čez noč na medbančnem denarnem trgu in obrestne mere mejnega posojanja centralne banke, ki je izdala valuto, v kateri je kreditna izpostavljenost;

(b)

upoštevajo stroške financiranja valute, v kateri je kreditna izpostavljenost, in kreditno sposobnost udeleženca, ki ima kreditno izpostavljenost čez noč.

(a)

predloži izjavo o kakovosti, v kateri so navedeni ukrepi, sprejeti v zvezi s tem, kako vsaj enkrat letno meri, spremlja in upravlja kreditna tveganja, vključno s kreditnimi tveganji znotraj enega dne;

(b)

priglasi vse pomembne spremembe ukrepov, sprejetih v skladu s točko (a), takoj po izvedbi takih sprememb;

(c)

mesečno predloži metrike iz člena 19.

(a)

merjenje likvidnostnega tveganja znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 1;

(b)

spremljanje likvidnostnega tveganja znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 2;

(c)

upravljanje likvidnostnega tveganja v skladu s pododdelkom 3;

(d)

poročanje o likvidnostnem tveganju znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 4;

(e)

razkrivanje okvira in instrumentov za spremljanje, merjenje in upravljanje likvidnostnih tveganj ter za poročanje glede njih v skladu s pododdelkom 5.

(a)

največje porabe likvidnosti znotraj enega dne, ki se izračuna z uporabo največje pozitivne kumulativne neto pozicije in največje negativne kumulativne neto pozicije;

(b)

skupnih razpoložljivih likvidnih sredstev znotraj enega dne na začetku delovnega dne, razčlenjenih na:

(c)

skupno vrednost vseh naslednjih postavk:

(a)

metrike iz člena 30(1);

(b)

nagnjenost izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD k prevzemanju tveganja;

(c)

krizni načrt financiranja z opisom sredstev, ki se uporabijo, kadar se prekorači nagnjenost k prevzemanju tveganja.

(a)

vsaj deset let hrani evidenco največje dnevne pozitivne kumulativne neto pozicije znotraj enega dne in največje negativne kumulativne neto pozicije znotraj enega dne za vsako valuto poravnave v okviru sistema poravnave vrednostnih papirjev, za katerega deluje kot posrednik za poravnavo;

(b)

stalno spremlja likvidnostne izpostavljenosti znotraj enega dne glede na največjo likvidnostno izpostavljenost znotraj enega dne, ki je bila evidentirana v preteklosti.

(a)

vsaj deset let hrani evidenco likvidnostnih tveganj, ki so posledica uporabe posojila čez noč za vsako valuto sistema poravnave vrednostnih papirjev, za katerega deluje kot posrednik za poravnavo, in

(b)

spremlja likvidnostno tveganje, ki je posledica zagotovljenega posojila čez noč, glede na največjo likvidnostno izpostavljenost, evidentirano v preteklosti, ki je posledica zagotovljenega posojila čez noč.

(a)

denarnih sredstev, deponiranih pri centralni banki izdaje;

(b)

razpoložljivih denarnih sredstev, deponiranih pri eni od posojilno zmožnih finančnih institucij iz člena 38(1);

(c)

zavezujočih kreditnih linij ali podobnih ureditev;

(d)

sredstev, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 10 in 11(1) te uredbe in ki se uporabljajo za zavarovanje, ali finančnih instrumentov, skladnih z Delegirano uredbo (EU) 2017/392, ki so takoj na voljo in jih je mogoče pretvoriti v denarna sredstva z vnaprej določenimi in visoko zanesljivimi ureditvami financiranja v skladu s členom 38 te uredbe;

(e)

zavarovanj iz členov 10 in 11(1).

(a)

oceni likvidnostne prilive in odlive znotraj enega dne za vse zagotovljene pomožne bančne storitve;

(b)

predvidi časovno razporeditev teh tokov znotraj enega dne;

(c)

napove likvidnostne potrebe znotraj enega dne, ki lahko nastanejo v različnih obdobjih dneva.

(a)

poskrbi, da pridobi zadostno financiranje znotraj enega dne glede na svoje cilje znotraj enega dne, ki izhajajo iz analize iz odstavka 1;

(b)

upravlja in je pripravljen v denarna sredstva pretvoriti zavarovanje, potrebno za pridobitev sredstev znotraj enega dne v stresnih situacijah ob upoštevanju odbitkov iz člena 13 in mej koncentracije iz člena 14;

(c)

upravlja časovno razporeditev svojih likvidnostnih odlivov v skladu s svojimi cilji znotraj enega dne;

(d)

ima vzpostavljene ureditve za ravnanje v primeru nepričakovanih motenj likvidnostnih tokov znotraj enega dne.

(a)

vrste preteklih scenarijev, vključno z obdobji izjemnih tržnih gibanj v zadnjih 30 letih oziroma kolikor dolgo so na voljo zanesljivi podatki, zaradi katerih bi bil izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD izpostavljen največjemu finančnemu tveganju, razen če dokaže, da ni možna ponovitev preteklega primera velikih cenovnih gibanj;

(b)

vrste morebitnih prihodnjih scenarijev, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

svojo strukturo in delovanje, tudi v odnosu do subjektov iz člena 30(2) in povezanih infrastruktur finančnega trga ali drugih subjektov, ki lahko zanj pomenijo pomembno likvidnostno tveganje in, kadar je to ustrezno, zajemajo večdnevno obdobje;

(b)

vse močne povezave ali podobne izpostavljenosti med udeleženci izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD, tudi med udeleženci in njihovo nadrejeno družbo in podrejenimi družbami;

(c)

oceno verjetnosti neizpolnjevanja obveznosti več udeležencev in učinek, ki ga lahko povzročijo taka neizpolnjevanja obveznosti udeležencev;

(d)

učinek več neizpolnjevanj obveznosti iz točke (c) na njegove denarne tokove ter na njegovo sekundarno likvidnost in predvideno obdobje preživetja;

(e)

to, ali modeliranje izraža različne učinke, ki jih imajo lahko gospodarske težave na njegova sredstva in na njegove likvidnostne prilive in odlive.

(a)

pravočasnim spremljanjem likvidnih sredstev, vključno z njihovo kakovostjo, koncentracijo in takojšnjo razpoložljivostjo;

(b)

ustrezno politiko spremljanja tržnih razmer, ki lahko vplivajo na likvidnost primernih likvidnih sredstev znotraj enega dne;

(c)

vrednostjo primernih likvidnih sredstev znotraj enega dne, vrednotenih in prilagojenih v izrednih tržnih razmerah, vključno s scenariji iz člena 36(7).

(a)

vodenje likvidnih sredstev na ločenem računu, ki ga neposredno upravlja funkcija za upravljanje likvidnosti in ki se lahko uporabi samo kot vir rezervnih sredstev v obdobjih izjemnih situacij;

(b)

vzpostavitev notranjih sistemov in kontrol, da se funkciji za upravljanje likvidnosti zagotovi učinkovit operativni nadzor za izvajanje:

(c)

kombinacijo zahtev iz točk (a) in (b), če taka kombinacija zagotavlja primerljiv rezultat.

(a)

izvedejo se na podlagi dejavnikov iz odstavkov 4 in 5 ter posebnih scenarijev iz odstavka 6;

(b)

vključujejo redno testiranje postopkov izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD za dostopanje do primernih likvidnih sredstev od ponudnika likvidnosti z uporabo scenarijev znotraj enega dne;

(c)

izpolnjujejo zahteve iz odstavkov od 2 do 6.

(a)

o rezultatih stresnih testov poroča svojemu odboru za tveganja in, kadar je ustrezno, odboru za tveganja CDD;

(b)

pregleda in prilagodi svoj krizni načrt iz točke (c) člena 32(1), če kršitev ni mogoče odpraviti do konca dneva;

(c)

ima vzpostavljena pravila in postopke za proučitev in prilagoditev svojega okvira za upravljanje likvidnostnih tveganj in ponudnikov likvidnosti v skladu z rezultati in analizo stresnih testov.

(a)

izostalim prejemom pravočasnega plačila od udeležencev;

(b)

začasno neuspešnostjo ali nezmožnostjo enega od ponudnikov likvidnosti izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD, da zagotovi likvidnost, vključno s tistimi iz točke (e) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014, skrbniškimi bankami, nostro zastopniki ali kakršno koli povezano infrastrukturo, vključno z interoperabilnimi CDD;

(c)

hkratnimi pritiski na trgih sredstev in financiranja, vključno z zmanjšanjem vrednosti primernih likvidnih sredstev;

(d)

stresnimi situacijami na področju konvertibilnosti tujih valut in dostopa do deviznih trgov;

(e)

neugodnimi spremembami v zvezi z ugledom izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD, zaradi katerih nekateri ponudniki likvidnosti prekličejo likvidnost;

(f)

relevantnimi preteklimi koničnimi nestanovitnostmi cen zavarovanja ali sredstev, ki so ponavljajoči se dogodki;

(g)

spremembami v zvezi z razpoložljivostjo kreditov na trgu.

(a)

razvrsti valute od najvišje do najnižje na podlagi povprečja treh največjih dnevnih negativnih kumulativnih neto pozicij, pretvorjenih v euro, v dvanajstmesečnem obdobju;

(b)

kot zadevne šteje:

(a)

redno analizo spreminjajočih se likvidnostnih potreb, da se omogoči opredelitev dogodkov, ki se lahko razvijejo v nepredvidene in potencialno nepokrite likvidnostne primanjkljaje, vključno z načrtom za obnovitev ureditev financiranja pred njihovim potekom;

(b)

redno praktično preizkušanje pravil in postopkov.

(a)

kako izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD dostopa do gotovinskih vlog ali naložb v vezave denarnih sredstev čez noč;

(b)

kako izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD izvede tržne transakcije, ki se poravnajo na isti dan;

(c)

kako izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD črpa vnaprej dogovorjene kreditne linije.

(a)

svojemu odboru za tveganja in, kadar je to ustrezno, odboru za tveganja CDD;

(b)

zadevnemu pristojnemu organu iz člena 60(1) Uredbe (EU) št. 909/2014 na način, določen v členu 39 te uredbe.

(a)

kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU in za katero lahko izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD na podlagi notranje ocene dokaže, da ima nizko kreditno tveganje; za to oceno pa je uporabljena opredeljena in objektivna metodologija, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja;

(b)

finančno institucijo iz tretje države, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

za te institucije izvaja redne in neodvisne ocene kreditne sposobnosti;

(b)

dodeljuje in redno pregleduje notranje bonitetne ocene za vsako finančno institucijo, s katero je CDD sklenila vnaprej določeno in visoko zanesljivo ureditev financiranja.

(a)

da so meje koncentracije določene glede na valuto;

(b)

da sta vzpostavljeni vsaj dve ureditvi za vsako glavno valuto;

(c)

da se izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD ob upoštevanju vseh valut ne zanaša preveč na posamezno finančno institucijo.

(a)

vse pomembne spremembe politik in postopkov v zvezi z mejami koncentracije do svojih ponudnikov likvidnosti, določenimi v skladu s tem členom;

(b)

primere, ko prekorači mejo koncentracije do svojih ponudnikov likvidnosti, ki je določena v politikah in postopkih, kot je navedeno v odstavku 5.

(a)

ima sprotno preglednost nad sredstvi, opredeljenimi kot zavarovanje;

(b)

zavarovanje je ločeno od drugih vrednostnih papirjev udeleženca, ki si izposoja;

(c)

dogovori z navedeno tretjo osebo preprečujejo morebitne izgube sredstev izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD.

(a)

predloži izjavo o kakovosti, v kateri so navedeni ukrepi, sprejeti v zvezi s tem, kako vsaj enkrat letno meri, spremlja in upravlja likvidnostna tveganja, vključno z likvidnostnimi tveganji znotraj enega dne;

(b)

priglasi vse pomembne spremembe ukrepov, sprejetih v skladu s točko (a), takoj po nastanku takih sprememb;

(c)

mesečno predloži metrike iz člena 30(1).

(a)

dovolj velikega relativnega deleža vsake valute v skupni vrednosti poravnave CDD, ki da navodila za poravnavo, za plačilo, izračunano za obdobje enega leta;

(b)

vpliva nerazpoložljivosti vsake valute na nemoteno izvajanje dejavnosti izvajalcev bančnih storitev za uporabnike CDD ob zelo različnih možnih scenarijih stresnih situacij iz člena 36.

10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 65/44

(1)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) je preučil „Poročilo o rezultatu poziva Odbora evropskih bančnih nadzornikov k predložitvi dokazov o internalizaciji poravnave s strani skrbniških bank in o dejavnostih, podobnih delu centralnih nasprotnih strank“ z dne 17. aprila 2009, ki kaže na precejšnje razlike med državami članicami glede pravil in postopkov spremljanja na ravni internalizatorjev poravnave, kot tudi glede razumevanja koncepta internalizirane poravnave.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 morajo internalizatorji poravnave poročati o poravnavah, ki jih internalizirajo. Za zagotovitev dobre preglednosti področja uporabe in obsega internaliziranih poravnav je treba vsebino takšnega poročanja podrobneje določiti. Poročila o internalizirani poravnavi bi morala zagotoviti podrobne informacije o skupnem obse gu in vrednosti navodil za poravnavo, ki jih poravnajo internalizatorji poravnave zunaj sistemov poravnave vrednostnih papirjev, vključno z razredom sredstev, vrsto poslov z vrednostnimi papirji, vrsto strank in izdajateljsko centralno depotno družbo (v nadaljnjem besedilu: CDD).

Internalizator poravnave bi moral poročati internalizirane poravnave samo, kadar je navodilo za poravnavo stranke internalizatorja poravnave vnesel v svoje poslovne knjige. Internalizator poravnave ne bi smel poročati poznejših usklajenjih pozicij v nematerializirani obliki, da bi se odražala poravnava navodil s strani drugih subjektov v verigi imetnikov vrednostnih papirjev, saj ta ne izpolnjujejo pogojev za internalizirano poravnavo. Podobno internalizator poravnave ne bi smel poročati poslov, izvršenih na mestu trgovanja, ki jih mesto trgovanja prenese na centralno nasprotno stranko za kliring ali na CDD za poravnavo.

(3)

Za lažjo primerjavo podatkov med internalizatorji poravnave bi morali izračuni, povezani z vrednostjo navodil za internalizirano poravnavo v skladu s to uredbo, temeljiti na objektivnih in zanesljivih podatkih ter metodologijah.

(4)

Zahteve za poročanje iz te uredbe lahko zahtevajo precejšnje spremembe informacijskega sistema, testiranje trga in prilagoditve pravnih ureditev zadevnih institucij. Zato je tem institucijam treba dati dovolj časa, da se pripravijo na uvedbo teh zahtev.

(5)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(6)

ESMA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala potencialne povezane stroške in koristi ter prosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(7)

ESMA je v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, tesno sodelovala s članicami Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) –

1.

„navodilo za internalizirano poravnavo“ pomeni navodilo stranke internalizatorja poravnave, naj prejemniku z vknjižbo v nematerializirani obliki ali drugače da na razpolago znesek denarja ali nanj prenese lastništvo vrednostnega papirja ali vrednostnih papirjev ali delež v njih, pri čemer internalizator poravnave ta posel poravna v svojih poslovnih knjigah in ne prek sistema poravnave vrednostnih papirjev;

2.

„neuspešna internalizirana poravnava“ pomeni neizvršitev poravnave ali delno poravnavo posla z vrednostnimi papirji na datum, dogovorjen med zadevnima strankama, zaradi pomanjkanja vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev ne glede na vzrok.

(a)

oznako države sedeža internalizatorja poravnave;

(b)

časovni žig poročanja;

(c)

obdobje, ki ga zajema poročilo;

(d)

identifikator internalizatorja poravnave;

(e)

kontaktne podatke internalizatorja poravnave;

(f)

skupni obseg in vrednost, izraženo v eurih, navodil za internalizirano poravnavo, ki jih je internalizator poravnave poravnal v obdobju, ki ga zajema poročilo;

(g)

skupni obseg in vrednost, izraženo v eurih, navodil za internalizirano poravnavo, ki jih je internalizator poravnave poravnal v obdobju, ki ga zajema poročilo, za vsako od naslednjih vrst finančnih instrumentov:

(h)

skupni obseg in vrednost, izraženo v eurih, vseh navodil za internalizirano poravnavo za vsako od spodaj navedenih vrst poslov z vrednostnimi papirji, ki jih je internalizator poravnave poravnal v obdobju, ki ga zajema poročilo:

(i)

skupni obseg in vrednost, izraženo v eurih, vseh navodil za internalizirano poravnavo, ki jih je internalizator poravnave poravnal v obdobju, ki ga zajema poročilo, za naslednje vrste strank:

(j)

skupni obseg in vrednost, izraženo v eurih, vseh navodil za internalizirano poravnavo, ki se nanašajo na prenos denarnih sredstev, ki jih je internalizator poravnave poravnal v obdobju, ki ga zajema poročilo;

(k)

skupni obseg in vrednost, izraženo v eurih, vseh navodil za internalizirano poravnavo, ki jih je internalizator poravnave poravnal v obdobju, ki ga zajema poročilo, za vsako CDD, ki opravlja osnovno storitev iz točke 1 ali 2 oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014 v zvezi z osnovnimi vrednostnimi papirji;

(l)

skupni obseg in vrednost, izraženo v eurih, vseh navodil za internalizirano poravnavo iz točk od (g) do (j) za vsako CDD, ki opravlja osnovno storitev iz točke 1 ali 2 oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014 v zvezi z osnovnimi vrednostnimi papirji;

(m)

skupni obseg in vrednost, izraženo v eurih, neuspešnih internaliziranih poravnav iz točk od (f) do (l), ki niso bile poravnane v obdobju, ki ga zajema poročilo;

(n)

delež navodil za internalizirano poravnavo iz točk od (f) do (l), pri katerih je bila poravnava neuspešna, glede na:

(a)

v primeru navodil za internalizirano poravnavo proti plačilu je to znesek poravnave denarnega dela;

(b)

v primeru navodil za internalizirano poravnavo brez plačila je to tržna vrednost vrednostnih papirjev ali, če ta ni na voljo, nominalna vrednost vrednostnih papirjev.

(a)

za finančne instrumente iz člena 3(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4), sprejete v trgovanje na mestu trgovanja znotraj Unije, vrednost, določena na podlagi končne cene najpomembnejšega trga v smislu likvidnosti iz člena 4(6)(b) navedene uredbe;

(b)

za finančne instrumente, sprejete v trgovanje na mestu trgovanja znotraj Unije, ki ni mesto trgovanja iz točke (a), vrednost, določena na podlagi končne cene mesta trgovanja znotraj Unije z največjim prometom;

(c)

za finančne instrumente, razen instrumentov iz točk (a) in (b), vrednost, določena na podlagi cene, izračunane po vnaprej določeni metodologiji, ki jo odobri pristojni organ, pri kateri se upoštevajo merila, povezana s tržnimi podatki, kot so tržne cene, ki so na voljo na mestih trgovanja ali v investicijskih družbah.

10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 65/48

(1)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, ker se vse nanašajo na nadzorne zahteve, ki se uporabljajo za centralne depotne družbe (v nadaljnjem besedilu: CDD). Za zagotovitev skladnosti med temi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in preprostega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene določbe, je zaželeno, da se vsi regulativni tehnični standardi glede nadzornih zahtev v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 vključijo v eno uredbo.

(2)

Zaradi globalne narave finančnih trgov in glede na zaveze Unije na tem področju bi bilo treba ustrezno upoštevati načela za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih aprila 2012 pripravila Odbor za plačilne in poravnalne sisteme ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (načela CPSS–IOSCO).

(3)

Da bi se zagotovila dosledna uporaba pravil, ki zadevajo izboljšanje ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Uniji, bi bilo treba jasno opredeliti nekatere strokovne izraze.

(4)

Pomembno je zagotoviti ustrezno izdajanje dovoljenj CDD in njihov nadzor. Zato bi bilo treba določiti seznam zadevnih organov, ki izdajajo najpomembnejše valute, v katerih poteka poravnava, ki se morajo vključiti v postopek izdaje dovoljenja CDD in njen nadzor. To bi moralo temeljiti na deležu valut, ki jih ti organi izdajo, v skupni vrednosti navodil za poravnavo proti plačilu, ki jih letno poravna CDD, in na deležu navodil za poravnavo proti plačilu, ki jih CDD poravna v valuti Unije, glede na skupno vrednost navodil za poravnavo proti plačilu, ki jih v tej valuti poravnajo vse CDD v Uniji.

(5)

Da bi se pristojnim organom omogočila podrobna ocena, bi morala CDD, ki zaprosi za dovoljenje, zagotoviti informacije o strukturi svojih notranjih kontrol in o neodvisnosti svojih upravljalnih organov, da bo lahko pristojni organ ocenil, ali struktura korporativnega upravljanja zagotavlja neodvisnost CDD in ali so ta struktura in njena hierarhija poročanja ter mehanizmi, sprejeti za upravljanje morebitnih navzkrižij interesov, ustrezni.

(6)

Da bi se pristojnemu organu omogočilo, da oceni dober sloves in izkušnje ter znanje višjega vodstva CDD in članov upravljalnega organa, bi morala CDD vložnica zagotoviti vse relevantne informacije za oceno.

(7)

Informacije o podružnicah in podrejenih družbah CDD so potrebne, da lahko pristojni organ jasno razume organizacijsko strukturo CDD in oceni vsa morebitna tveganja za CDD, ki izhajajo iz dejavnosti teh podružnic in podrejenih družb.

(8)

CDD, ki zaprosi za dovoljenje, bi morala pristojnemu organu zagotoviti relevantne informacije, ki kažejo, da ima na voljo potrebna finančna sredstva in ustrezne ureditve za neprekinjeno poslovanje za nenehno izvajanje svojih funkcij.

(9)

Poleg informacij o osnovnih dejavnostih je pomembno, da pristojni organ prejme tudi informacije o pomožnih storitvah, ki jih namerava opravljati CDD, ki želi pridobiti dovoljenje, da se pristojnemu organu omogoči celovit pregled nad storitvami CDD vložnice.

(10)

Da bi lahko pristojni organ ocenil, ali tehnološki sistemi CDD vložnice neprekinjeno in nemoteno delujejo, bi mu morala ta CDD predložiti opise zadevnih tehnoloških sistemov in kako se upravljajo, vključno s tem, ali jih upravljajo zunanji izvajalci.

(11)

Informacije o provizijah, povezanih z osnovnimi storitvami, ki jih izvaja CDD, so pomembne in bi morale predstavljati del vloge za pridobitev dovoljenja CDD, da lahko pristojni organi ocenijo, ali so te provizije sorazmerne, nediskriminatorne in niso povezane s stroški drugih storitev.

(12)

Da bi se zagotovilo, da so pravice vlagateljev zaščitene in da so vprašanja v zvezi s kolizijo zakonov ustrezno obravnavana, bi morala CDD pri ocenjevanju ukrepov, ki jih namerava sprejeti, da bi uporabnikom omogočila, da spoštujejo nacionalne zakone iz člena 49(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, upoštevati tako izdajatelje kot udeležence, kakor je ustrezno, v skladu z zadevnimi nacionalnimi zakoni.

(13)

Da bi se omogočil pravičen in nediskriminatoren dostop do notarskih storitev, storitev centralnega vodenja računov in storitev poravnave vrednostnih papirjev znotraj finančnega trga, je bil izdajateljem, drugim CDD in drugim tržnim infrastrukturam dovoljen dostop do CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014. CDD vložnica bi morala zato pristojnemu organu zagotoviti informacije o svojih politikah in postopkih v zvezi z dostopom.

(14)

Da bi lahko pristojni organ učinkovito opravljal svoje dolžnosti v zvezi z dovoljenjem, bi moral prejeti vse informacije od CDD, ki prosi za dovoljenje, in povezanih tretjih oseb, vključno s tretjimi osebami, katerim so CDD vložnice v zunanje izvajanje oddale operativne funkcije in dejavnosti.

(15)

Za zagotovitev splošne preglednosti pravil upravljanja CDD, ki prosi za dovoljenje, bi moral pristojni organ prejeti dokumente, ki potrjujejo, da je CDD vložnica vzpostavila potrebne ureditve za nediskriminatorno vzpostavitev neodvisnega odbora uporabnikov za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja.

(16)

Za zagotovitev nemotenega delovanja ključnih infrastrukturnih storitev znotraj finančnega trga bi morala CDD, ki prosi za dovoljenje, pristojnemu organu predložiti vse potrebne informacije, ki dokazujejo, da ima vzpostavljene ustrezne politike in postopke, ki zagotavljajo zanesljive sisteme vodenja evidenc in učinkovite mehanizme za storitve CDD, kar zlasti vključuje ukrepe za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav, in pravila v zvezi s celoto oz. integriteto izdaje, zaščito vrednostnih papirjev udeležencev in njihovih strank, dokončnostjo poravnave, neizpolnjevanjem obveznosti udeleženca ter prenosom sredstev udeležencev in strank v primeru odvzema dovoljenja.

(17)

Modeli za upravljanje tveganj, povezani s storitvami, ki jih opravlja CDD vložnica, morajo biti vključeni v vlogo za pridobitev dovoljenja, tako da lahko pristojni organ oceni zanesljivost in integriteto sprejetih postopkov ter tržnim udeležencem pomaga sprejeti informirano odločitev.

(18)

Da bi pristojni organ lahko preveril varnost povezav CDD, ki prosi za dovoljenje, ocenil pravila, ki se uporabljajo v povezanih sistemih, in ovrednotil tveganja, ki izhajajo iz teh povezav, bi moral od CDD vložnice prejeti vse relevantne informacije za analizo, skupaj z oceno CDD teh povezav.

(19)

Pri odobritvi udeležbe CDD v kapitalu drugega subjekta bi moral pristojni organ CDD upoštevati merila, ki zagotavljajo, da udeležba bistveno ne poveča njenega profila tveganja. Da bi se zagotovila njena varnost in neprekinjeno izvajanje njenih storitev, CDD ne bi smela prevzemati neomejenih finančnih obveznosti na podlagi svoje udeležbe v kapitalu pravnih oseb, ki niso tiste, ki opravljajo storitve iz Uredbe (EU) št. 909/2014. CDD bi morala v celoti kapitalizirati tveganja, ki izhajajo iz kakršne koli udeležbe v kapitalu drugega podjetja.

(20)

Da CDD ne bi bila odvisna od drugih delničarjev subjektov, v katerih ima udeležbo, vključno glede politik obvladovanja tveganj, bi morala v celoti obvladovati take subjekte. Ta zahteva bi morala tudi olajšati izvajanje funkcij nadzora in pregleda s strani pristojnih organov in drugih zadevnih organov, ker bi omogočala preprost dostop do relevantnih informacij.

(21)

CDD bi morala imeti jasno strateško utemeljitev za udeležbo, ki presega zgolj ustvarjanje dobička, in upoštevati interese izdajateljev vrednostnih papirjev, izdanih pri njej, svojih udeležencev in strank.

(22)

Da bi CDD ustrezno kvantitativno opredelila in opisala tveganja, ki izhajajo iz njene udeležbe v kapitalu druge pravne osebe, bi morala zagotoviti neodvisne analize tveganj, ki jih odobri notranji ali zunanji revizor, za finančna tveganja in obveznosti CDD, ki izhajajo iz te udeležbe.

(23)

Glede na izkušnje iz finančne krize bi se morali organi namesto na naknadni osredotočiti na tekoči nadzor. Zato je treba zagotoviti, da ima pristojni organ za vsak pregled in oceno v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 zadosten in trajen dostop do informacij. Da bi se določil obseg informacij, ki jih je treba predložiti za vsak pregled in oceno, bi se morale pri določbah v tej uredbi upoštevati zahteve za pridobitev dovoljenja, ki jih mora izpolnjevati CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014. To vključuje vsebinske spremembe elementov, ki so že bili predloženi med postopkom za izdajo dovoljenja, informacije, ki se nanašajo na občasne dogodke, in statistične podatke.

(24)

Za spodbujanje učinkovitega dvostranskega in večstranskega izmenjavanja informacij med pristojnimi organi bi se morali rezultati pregleda in ocene dejavnosti CDD enega organa deliti z drugimi pristojnimi organi, če je verjetno, da bodo te informacije olajšale njihovo delo, brez poseganja v zahteve glede zaupnosti in varstva podatkov ter dodatno k vsem dogovorom o sodelovanju iz Uredbe (EU) št. 909/2014. Organizirati bi se morala dodatna izmenjava informacij med pristojnimi organi in zadevnimi organi ali organi, pristojnimi za trge finančnih instrumentov, ki bi omogočala deljenje ugotovitev pristojnega organa med postopkom pregleda in ocene.

(25)

V okviru pregleda in ocene bi se morali ob upoštevanju možnih obremenitev pri zbiranju in obdelavi velike količine informacij v zvezi s poslovanjem CDD ter za preprečitev podvajanja predložiti samo relevantni spremenjeni dokumenti. Ti dokumenti bi se morali izročiti na način, ki pristojnemu organu omogoča opredelitev vseh relevantnih sprememb ureditev, strategij, postopkov in mehanizmov, ki jih je CDD izvedla od izdaje dovoljenja ali od zaključka zadnjega pregleda in ocene.

(26)

Druga kategorija informacij, ki so koristne za pristojni organ, da lahko izvede pregled in oceno, se nanaša na dogodke, ki se po svoji naravi ponavljajo v rednih razmikih in ki so povezani z delovanjem CDD in z opravljanjem njenih storitev.

(27)

Pristojni organ bo za izvedbo celovite ocene tveganj CDD moral zahtevati statistične podatke o obsegu poslovnih dejavnosti CDD, da bo lahko ocenil tveganja, povezana s poslovanjem CDD, in tveganja za nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev. Poleg tega statistični podatki omogočajo pristojnemu organu, da spremlja obseg in pomembnost transakcij z vrednostnimi papirji ter poravnav na finančnih trgih in tudi oceni tekoči in potencialen vpliv dane CDD na celoten trg vrednostnih papirjev.

(28)

Da lahko pristojni organ spremlja in ocenjuje tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena CDD in ki lahko ogrozijo nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev, bi moral imeti možnost zahtevati dodatne informacije o tveganjih in dejavnostih CDD. Pristojni organ bi moral zato imeti možnost, da opredeli in na lastno pobudo ali na zahtevo, ki jo prejme od drugega organa, zahteva vse dodatne informacije, ki so po njegovem mnenju potrebne za vsak pregled in oceno dejavnosti CDD.

(29)

Pomembno je zagotoviti, da CDD iz tretje države, ki nameravajo opravljati storitve v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, ne ovirajo nemotenega delovanja trgov v Uniji.

(30)

Stalno ocenjevanje, ali CDD iz tretjih držav v celoti spoštujejo bonitetne zahteve iz teh tretjih držav, je dolžnost pristojnega organa iz tretje države. Namen informacij, ki jih mora CDD vložnica iz tretje države posredovati Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ne bi smela biti ponovna ocena pristojnega organa iz tretje države, ampak zagotavljanje, da za vložnico veljata učinkovit nadzor in izvrševanje v tretji državi, s čimer se zagotavlja visoka raven zaščite vlagateljev.

(31)

Da bi ESMA lahko opravila celovito oceno vloge za priznanje, bi morale informacije, ki jo predloži vložnica, vključevati informacije, potrebne za oceno učinkovitosti stalnega nadzora, izvršilnih pooblastil in ukrepov, ki jih sprejme pristojni organ iz tretje države. Te informacije bi bilo treba zagotoviti v okviru dogovora o sodelovanju, sklenjenega v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014. S takšnim dogovorom o sodelovanju bi se moralo zagotoviti, da je ESMA pravočasno obveščena o vseh nadzornih ali izvršilnih ukrepih glede CDD iz tretje države, ki je predložila vlogo za priznanje, o vseh spremembah pogojev, pod katerimi se izda dovoljenje zadevni CDD, in o vseh zadevnih posodobitvah informacij, ki jih je CDD prvotno zagotovila v okviru postopka priznavanja.

(32)

Da bi se zagotovilo, da so pravice vlagateljev zaščitene in da so vprašanja v zvezi s kolizijo zakonov ustrezno obravnavana, bi morala CDD iz tretje države pri ocenjevanju ukrepov, ki jih namerava sprejeti, da bi uporabnikom omogočila, da spoštujejo nacionalne zakone iz člena 49(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, upoštevati tako izdajatelje kot udeležence, kakor je ustrezno, v skladu z zadevnimi nacionalnimi zakoni iz člena 49(1) navedene uredbe.

(33)

CDD bi morala za vzpostavitev zanesljivega okvira za upravljanje tveganj imeti povezan in celovit pregled na vsemi zadevnimi tveganji. To bi moralo vključevati tveganja, ki jim je CDD izpostavljena v zvezi z vsemi drugimi subjekti, in tveganja, ki jih predstavlja za tretje osebe, kar vključuje njene uporabnike in, kolikor je smiselno, njihove stranke, pa tudi povezane CDD, centralne nasprotne stranke, mesta trgovanja, plačilne sisteme, banke za poravnavo, ponudnike likvidnosti in vlagatelje.

(34)

Za zagotovitev, da CDD poslujejo s potrebnim številom kadrov, da lahko izpolnjujejo vse svoje obveznosti, in za zagotovitev, da imajo pristojni organi relevantne kontaktne točke v CDD, ki jih nadzorujejo, bi morale CDD imeti ključne posebne zaposlene, ki bi morali odgovarjati za CDD in za lastno individualno uspešnost, zlasti na ravni višjega vodstva in upravljalnega organa.

(35)

Da bi se zagotovil ustrezen nadzor nad dejavnostmi, ki jih izvaja CDD, bi bilo treba zagotoviti in redno izvajati neodvisne revizije poslovanja CDD in njenih postopkov upravljanja tveganj, varovanja zakonitosti poslovanja ter notranjih nadzornih mehanizmov. Neodvisnost revizij ne bi smela nujno zahtevati vključitve zunanjega revizorja, če CDD pristojnemu organu dokaže, da je neodvisnost njenega notranjega revizorja ustrezno zagotovljena. Za zagotovitev neodvisnosti svoje notranje revizijske službe bi morala CDD vzpostaviti tudi revizijsko komisijo.

(36)

CDD bi morala vzpostaviti odbor za tveganja za zagotavljanje, da se upravljalnemu organu svetuje na najvišji strokovni ravni glede njene splošne trenutne in prihodnje stopnje dovoljenega tveganja in glede povezanih strategij. Za zagotovitev neodvisnosti od izvršnega vodstva CDD in visoke ravni kompetentnosti bi morali odbor za tveganja sestavljati večinoma neizvršni člani, predsedovati pa bi mu morala oseba z ustreznimi izkušnjami pri upravljanju tveganj.

(37)

Pri ocenjevanju morebitnih navzkrižij interesov CDD ne bi smela preverjati samo članov upravljalnega organa, višjega vodstva ali zaposlenih v CDD, ampak tudi vse osebe, ki so neposredno ali posredno povezane s temi posamezniki ali s CDD, in sicer tako pravne kot fizične osebe.

(38)

CDD bi morala imeti vodjo za upravljanje tveganj, vodjo za varovanje zakonitosti poslovanja, vodjo za tehnologijo, pa tudi funkcijo upravljanja tveganj, tehnološko funkcijo, funkcijo varovanja zakonitosti poslovanja in notranjega nadzora ter funkcijo notranje revizije. CDD bi morala v vsakem primeru biti sposobna organizirati notranjo strukturo teh funkcij v skladu s svojimi potrebami. Vloge vodje za upravljanje tveganj, vodje za varovanje zakonitosti poslovanja in vodje za tehnologijo bi morale opravljati različne osebe, saj je te funkcije običajno opravljajo osebe z različnimi izobrazbenimi in poklicnimi profili. V tem pogledu so določbe iz te uredbe tesno usklajene s sistemom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) za druge tržne infrastrukture.

(39)

Evidence, ki jih vodi CDD, bi morale biti strukturirane in omogočati preprost dostop do shranjenih podatkov za pristojne organe, vključene v nadzor CDD. CDD bi morala zagotoviti, da so evidence podatkov, ki jih vodi, vključno s popolnimi računovodskimi evidencami vrednostnih papirjev, ki jih hrani, točne in ažurne, tako da lahko služijo kot zanesljiv vir informacij za namene nadzora.

(40)

Da bi se olajšalo poročanje in evidentiranje doslednega niza informacij po različnih zahtevah, bi morale evidence, ki jih vodi CDD, zajemati vsako posamezno storitev, ki jo opravlja CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, in bi morale vključevati vsaj vse podrobnosti, ki se morajo sporočiti v skladu s predpisi o disciplini pri poravnavi, določenimi v navedeni uredbi.

(41)

Ohranitev pravic izdajateljev in vlagateljev je bistvena za nemoteno delovanje trga vrednostnih papirjev. Zato bi morala CDD uporabljati ustrezna pravila, postopke in kontrole za preprečevanje nepooblaščenega ustvarjanja ali izbrisa vrednostnih papirjev. Izvajati bi tudi morala vsaj dnevno usklajevanje računov vrednostnih papirjev, ki jih vodi.

(42)

CDD bi morala imeti zanesljive računovodske prakse in izvajati revizije za preverjanje, ali so njene evidence vrednostnih papirjev točne in ali so njeni ukrepi za zagotavljanje celote oziroma integritete izdaj vrednostnih papirjev zadostni.

(43)

Da bi se učinkovito zagotovila celota izdaje, bi se morali ukrepi usklajevanja iz Uredbe (EU) št. 909/2014 uporabljati za vse CDD ne glede na to, ali v zvezi z izdajo vrednostnih papirjev zagotavljajo notarsko storitev oziroma storitev centralnega vodenja računov iz navedene uredbe ali ne.

(44)

Kar zadeva druge subjekte, vključene v postopke usklajevanja, bi bilo treba razlikovati med več scenariji glede na vlogo teh subjektov. Pri ukrepih usklajevanja bi morale biti upoštevane specifične vloge teh subjektov. V skladu z modelom registratorja registrator vodi evidence vrednostnih papirjev, ki se vodijo tudi v CDD. V skladu z modelom posrednika za prenos je upravitelj sklada ali posrednik za prenos odgovoren za račun, na katerem se vodi del izdaje vrednostnih papirjev, evidentirane pri CDD. V skladu z modelom skupnega depoja skupni depo uporabljajo CDD, ki vzpostavijo interoperabilno povezavo, skupni depo pa bi moral biti odgovoren za splošno celoto (integriteto) izdaj vrednostnih papirjev, ki se začetno evidentirajo ali centralno vodijo pri CDD, ki so vzpostavile interoperabilno povezavo.

(45)

Da bi zmanjšale operativna tveganja, ki jih sestavljajo tveganja, ki jih povzročijo pomanjkljivosti v informacijskih sistemih, notranjih procesih in rezultati zaposlenih, ali motnje, ki jih povzročijo zunanji dogodki, ki privedejo do zmanjšanja, poslabšanja ali prekinitve storitev, ki jih izvaja CDD, bi morale CDD opredeliti vsa tveganja in spremljati njihov razvoj, ne glede na njihov izvor, ki so na primer lahko njeni uporabniki, izvajalci storitev za CDD in druge tržne infrastrukture, vključno z drugimi CDD. Operativna tveganja bi se morala upravljati v skladu z dobro dokumentiranim in zanesljivim okvirom z jasno določenimi vlogami in odgovornostmi. Ta okvir bi moral vključevati operativne cilje, elemente sledenja in mehanizme za ocenjevanje ter bi moral biti integriran v sistem upravljanja tveganj CDD. V tem kontekstu bi moral biti vodja za upravljanje tveganj v CDD odgovoren za okvir upravljanja operativnih tveganj. CDD bi morale svoja tveganja upravljati interno. Kadar so notranje kontrole nezadostne ali kadar izločitev nekaterih tveganj ni izvedljiva možnost na podlagi razumnih pričakovanj, bi morala imeti CDD možnost pridobitve finančnega kritja teh tveganj z zavarovanjem.

(46)

CDD ne bi smele vstopati v naložbe, ki lahko vplivajo na njihov profil tveganja. CDD bi moralo biti dovoljeno sklepati pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih samo, kadar se morajo zavarovati pred tveganjem, ki ga ne morejo zmanjšati na drug način. Za varovanje pred tveganjem bi morali veljati določeni strogi pogoji, ki zagotavljajo, da se izvedeni finančni instrumenti ne uporabljajo za druge namene kot za kritje tveganj in da se ne uporabljajo za ustvarjanje dobička.

(47)

Sredstva CDD bi se morala varno hraniti, biti bi morala lahko dostopna in hitro unovčljiva. CDD bi morala zato zagotoviti, da so njene politike in postopki za hiter dostop do njenih sredstev zasnovani vsaj na podlagi narave, obsega, kakovosti, zapadlosti in lokacije sredstev. Zagotoviti bi morala tudi, da oddajanje funkcij skrbništva in investiranja v zunanje izvajanje tretji osebi ne vpliva negativno na hitrost dostopa do njenih sredstev.

(48)

Za upravljanje svojih likvidnostnih potreb bi morala biti CDD sposobna nemudoma dostopati do svojih denarnih sredstev in do vseh vrednostnih papirjev, ki jih poseduje v svojem imenu, na isti delovni dan, kot je sprejeta odločitev o unovčenju sredstev.

(49)

Da bi se zagotovila višja raven zaščite sredstev CDD pred neizpolnjevanjem obveznosti s strani posrednika, bi morala CDD, ki dostopa do druge CDD prek povezave med CDD, imeti ta sredstva na ločenem računu pri povezani CDD. Ta stopnja ločevanja bi morala zagotoviti, da so sredstva CDD ločena od sredstev drugih subjektov in ustrezno zaščitena. Vendar je treba dovoliti vzpostavljanje povezav s CDD iz tretjih držav, tudi kadar posamično ločeni računi pri CDD iz tretje države niso na voljo, če so sredstva CDD, ki zahteva povezavo, v vsakem primeru zadosti zaščitena in so pristojni organi obveščeni o tveganjih, ki izhajajo iz nerazpoložljivosti posamično ločenih računov, in o ustreznem upravljanju takih tveganj.

(50)

Za zagotovitev, da CDD vlaga finančna sredstva v visoko likvidne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem in da se lahko te naložbe likvidirajo hitro z minimalnim učinkom na ceno, bi morala razpršiti svoj portfelj in določiti ustrezne meje koncentracije v zvezi z izdajatelji instrumentov, v katere vlaga svoja sredstva.

(51)

Za zagotovitev varnosti in učinkovitosti povezave CDD z drugo CDD bi morala CDD določiti, spremljati in upravljati vse potencialne vire tveganja, ki izhajajo iz povezave. Povezava med CDD bi morala imeti dobro utemeljeno pravno podlago v vseh relevantnih jurisdikcijah, ki podpira njeno zasnovo in zagotavlja zadostno zaščito za CDD, vključeni v povezavo. Vsaka od povezanih CDD bi morala meriti, spremljati in upravljati kreditna in likvidnostna tveganja, ki izhajajo iz druge CDD.

(52)

CDD, ki je predložila zahtevo, ki uporablja posredno povezavo med CDD ali posrednika za upravljanje povezave s CDD prejemnico, bi morala meriti, spremljati in upravljati dodatna tveganja, vključno s skrbniškimi, kreditnimi, pravnimi in operativnimi tveganji, ki izhajajo iz uporabe posrednika, da se zagotovi varnost in učinkovitost povezave.

(53)

Za zagotovitev celote izdaje bi morale CDD, kadar se vrednostni papirji hranijo v več CDD prek povezav med CDD, uporabljati posebne ukrepe usklajevanja in koordinirati svoje dejavnosti.

(54)

CDD bi morale zagotavljati pravičen in odprt dostop do svojih storitev ob ustreznem upoštevanju tveganj za finančno stabilnost in nemoteno delovanje trgov. Obvladovati bi morale tveganja, ki izhajajo iz njihovih udeležencev in drugih uporabnikov, z določitvijo s tveganji povezanih meril za opravljanje svojih storitev. CDD bi morale zagotoviti, da njihovi uporabniki, kot so udeleženci, vse druge CDD, centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS), mesta trgovanja ali izdajatelji, ki imajo dostop do njihovih storitev, izpolnjujejo merila in imajo potrebne operativne zmogljivosti, finančna sredstva, pravne pristojnosti in strokovno znanje o obvladovanju tveganj za preprečevanje tveganj za CDD in druge uporabnike.

(55)

Da bi CDD zagotovila varnost in učinkovitost svojega sistema poravnave vrednostnih papirjev, bi morala stalno spremljati, ali je zagotovljena skladnost z njenimi zahtevami za dostop, in imeti jasno opredeljene in javno razkrite postopke za hitrejši postopek začasne in ustrezne dokončne izključitve strani, ki je predložila zahtevo, ki krši ali ne izpolnjuje več zahtev za dostop.

(56)

CDD bi morala za namene izdaje dovoljenja za opravljanje pomožnih bančnih storitev predložiti vlogo pristojnemu organu, vključno z vsemi potrebnimi elementi za zagotovitev, da opravljanje pomožnih bančnih storitev ne vpliva na nemoteno zagotavljanje osnovnih storitev CDD. Od subjektov, ki že imajo dovoljenje kot CDD, se ne bi smelo zahtevati, da ponovno predložijo tiste elemente, ki so jih že predložili v postopku pridobitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014.

(57)

Za zagotavljanje pravne varnosti in dosledne uporabe prava bi se morale nekatere zahteve v zvezi z ukrepi za zagotavljanje discipline pri poravnavi, določene v tej uredbi, začeti uporabljati od datuma začetka veljavnosti teh ukrepov.

(58)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(59)

ESMA je pri pripravi tehničnih standardov iz te uredbe tesno sodelovala s članicami Evropskega sistema centralnih bank in Evropskim bančnim organom.

(60)

ESMA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala potencialne povezane stroške in koristi ter prosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

(a)

„obdobje pregleda“ pomeni obdobje, za katerega se izvaja pregled, ki se začne na dan po koncu prejšnjega obdobja pregleda in ocene;

(b)

„navodilo za poravnavo“ pomeni prenosni nalog, kot je opredeljen v točki (i) člena 2 Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(c)

„omejitev poravnave“ pomeni blokiranje, rezerviranje ali določitev uporabe vrednostnih papirjev, zaradi česar ti niso na voljo za poravnavo, ali blokiranje ali rezerviranje denarnih sredstev, zaradi česar ta niso na voljo za poravnavo;

(d)

„investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi“ (ETF) pomeni sklad, kot je opredeljen v točki 46 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(e)

„izdajateljska CDD“ pomeni CDD, ki opravlja osnovno storitev iz točke 1 ali 2 oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014 v zvezi z izdajo vrednostnih papirjev;

(f)

„vlagateljska CDD“ pomeni CDD, ki je udeleženka v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD, ali ki uporablja tretjo osebo ali posrednika, ki je udeleženec v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD, v zvezi z izdajo vrednostnih papirjev;

(g)

„trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki omogoča hranjenje informacij na način, ki omogoča prihodnji dostop za potrebe vpogleda, za obdobje, ki je ustrezno za namene informacij, in dopušča nespremenjeno kopiranje shranjenih informacij.

(a)

relativni delež vsake od valut Unije v skupni vrednosti navodil za poravnavo proti plačilu, ki jih poravna CDD, izračunan v obdobju enega leta, če vsak posamezen delež presega 1 %;

(b)

relativni delež navodil za poravnavo proti plačilu, ki jih poravna CDD v valuti Unije, glede na skupno vrednost navodil za poravnavo proti plačilu, ki jih v tej valuti poravnajo vse CDD v Uniji, izračunan v obdobju enega leta, če vsak posamezen delež presega 10 %.

(a)

kontaktne podatke osebe, odgovorne za vlogo;

(b)

kontaktne podatke osebe ali oseb, pristojnih za varovanje zakonitosti poslovanja CDD vložnice in funkcijo notranjega nadzora;

(c)

popolno ime (firmo) podjetja, identifikator pravnih subjektov (LEI) in uradni naslov v Uniji za CDD vložnico;

(d)

akt o ustanovitvi in statut ali drugo ustanovno in zakonsko dokumentacijo CDD vložnice;

(e)

izpisek iz ustreznega poslovnega ali sodnega registra ali drugo certificirano dokazilo o uradnem naslovu in poslovni dejavnosti CDD vložnice, ki je veljavno na datum oddaje vloge;

(f)

navedbo sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD ali jih namerava upravljati;

(g)

kopijo sklepa upravljalnega organa v zvezi vlogo in zapisnik sestanka, na katerem je upravljalni organ odobril dokumentacijo za vlogo in njeno predložitev;

(h)

diagram, ki prikazuje lastniške povezave med nadrejeno družbo, podrejenimi družbami ter vsemi drugimi pridruženimi subjekti ali podružnicami, pri čemer so subjekti, prikazani v diagramu, identificirani s firmo, pravnim statusom, uradnim naslovom in davčnimi številkami ali številkami iz poslovnega registra;

(i)

opis poslovnih dejavnosti podrejenih družb CDD vložnice in drugih pravnih oseb, v katerih ima CDD vložnica udeležbo, kar vključuje informacije o ravni udeležbe;

(j)

seznam, ki vsebuje:

(k)

seznam, ki vsebuje:

(l)

seznam osnovnih storitev iz oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014, ki jih opravlja ali jih namerava opravljati CDD vložnica;

(m)

seznam pomožnih storitev, izrecno navedenih v oddelku B Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014, ki jih opravlja ali jih namerava opravljati CDD vložnica;

(n)

seznam vseh drugih pomožnih storitev, ki so dovoljene, vendar niso izrecno navedene v oddelku B Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014, ki jih opravlja ali jih namerava opravljati CDD vložnica;

(o)

seznam naložbenih storitev, za katere se uporablja Direktiva 2014/65/EU, iz točke (n);

(p)

seznam storitev in dejavnosti, ki jih CDD vložnica oddaja ali jih namerava oddajati v zunanje izvajanje tretji osebi v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 909/2014;

(q)

valuto ali valute, ki jih obdeluje CDD vložnica ali jih namerava obdelovati v povezavi s storitvami, ki jih opravlja, ne glede na to, ali se denarna sredstva poravnajo na račun pri centralni banki, račun CDD ali na račun pri imenovani kreditni instituciji;

(r)

informacije o vseh odprtih in zaključenih sodnih, upravnih, arbitražnih oziroma vseh drugih pravnih postopkih, v katerih je CDD vložnica stranka in zaradi katerih ima lahko finančne ali druge stroške.

(a)

državo članico ali države članice, v katerih namerava CDD vložnica poslovati;

(b)

program poslovanja, v katerem navede zlasti storitve, ki jih CDD vložnica opravlja ali jih namerava opravljati v državi članici gostiteljici;

(c)

valuto ali valute, ki jih CDD vložnica obdeluje ali jih namerava obdelovati v državi članici gostiteljici;

(d)

če se storitve opravljajo ali se nameravajo opravljati prek podružnice, organizacijsko strukturo podružnice in imena oseb, pristojnih za njeno vodenje;

(e)

kadar je ustrezno, oceno ukrepov, ki jih namerava CDD vložnica sprejeti, da bi svojim uporabnikom omogočila, da upoštevajo nacionalno pravo iz člena 49(1) Uredbe (EU) št. 909/2014.

(a)

nazivi delovnih mest oseb, odgovornih za odobritev ter izvajanje politik in postopkov;

(b)

opis ukrepov za izvajanje in spremljanje skladnosti s politikami in postopki.

(a)

podroben opis storitev iz točk (l) do (p) člena 4(2);

(b)

postopke, ki se uporabljajo pri opravljanju storitev iz točke (a).

(a)

politike in postopke iz člena 26(7) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

informacije o sestavi višjega vodstva, upravljalnem organu in lastniški strukturi nadrejene družbe in drugih podjetij v skupini;

(c)

storitve in ključne posameznike, ki niso člani višjega vodstva, ki so skupni CDD vložnici in drugim podjetjem v skupini.

(a)

uradni naslov nadrejene družbe CDD vložnice;

(b)

če je nadrejena družba subjekt, ki ima dovoljenje ali je registriran in se nadzira v skladu z zakonodajo Unije ali zakonodajo tretje države, vse relevantne številke dovoljenja ali registracije ter ime organa ali organov, pristojnih za nadzor nadrejene družbe.

(a)

računovodska poročila skupaj s celotnim sklopom računovodskih izkazov za predhodna tri leta in poročila iz obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov v smislu Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) za predhodna tri leta;

(b)

če CDD vložnico revidira zunanji revizor, ime in nacionalno registracijsko številko zunanjega revizorja;

(c)

poslovni načrt, vključno s finančnim načrtom in ocenjenim proračunom, v katerem so predvideni različni poslovni scenariji za storitve, ki jih opravlja CDD vložnica, za referenčno obdobje najmanj treh let;

(d)

vse načrte za ustanovitev podrejenih družb in podružnic ter njihovo lokacijo;

(e)

opis poslovnih dejavnosti, ki jih namerava izvajati CDD vložnica, kar vključuje poslovne dejavnosti vseh podrejenih družb ali podružnic CDD vložnice.

(a)

dokazila o zadostnih finančnih sredstvih v obdobju šestih mesecev po izdaji dovoljenja;

(b)

medletno računovodsko poročilo;

(c)

izkaze o finančnem položaju CDD vložnice, vključno z bilanco stanja, izkazom poslovnega izida in izkazom sprememb lastniškega kapitala ter denarnih tokov, povzetek računovodskih usmeritev in druga zadevna pojasnila;

(d)

revidirane letne računovodske izkaze nadrejene družbe, če obstaja, za tri poslovna leta pred datumom vloge.

(a)

povzetek, ki vsebuje pregled načrta in njegovega izvajanja;

(b)

navedbo kritičnih dejavnosti CDD vložnice, scenarijev stresnih situacij in dogodkov, ki sprožijo sanacijo, ter opis orodij za sanacijo, ki jih bo uporabila CDD vložnica;

(c)

oceno morebitnih učinkov načrta za sanacijo na deležnike, do katerih bo verjetno prišlo v primeru njegove izvedbe;

(d)

oceno pravne izvršljivosti načrta za sanacijo, ki upošteva morebitne pravne omejitve, ki jih nalaga zakonodaja Unije, nacionalna zakonodaja ali zakonodaja tretje države.

(a)

identiteto in naloge odgovornih oseb na naslednjih položajih:

(b)

število zaposlenih v vsakem oddelku in poslovni enoti.

(a)

opis politike prejemkov, vključno z informacijami o fiksnem in variabilnem elementu prejemkov višjega vodstva, članov upravljalnega organa in zaposlenih v funkcijah upravljanja tveganj, varovanja zakonitosti poslovanja, notranjega nadzora, notranje revizije in tehnološki funkciji CDD vložnice;

(b)

ukrepih, ki jih je CDD vložnica vzpostavila za zmanjšanje tveganja prekomernega zanašanja na odgovornosti, zaupane posameznikom.

(a)

opis ureditev upravljanja CDD vložnice, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 2 člena 47;

(b)

politike, postopke in sisteme, vzpostavljene v skladu z odstavkom 1 člena 47;

(c)

opis sestave, vloge in odgovornosti članov upravljalnega organa in višjega vodstva ter odborov, ustanovljenih v skladu s členom 48.

(a)

opis orodij za spremljanje in ocenjevanje v zvezi z ustreznostjo in učinkovitostjo sistemov notranje revizije CDD vložnice;

(b)

opis orodij za nadzor in zaščito sistemov za obdelavo informacij CDD vložnice;

(c)

opis razvoja in uporabe metodologije notranje revizije CDD vložnice;

(d)

delovni načrt funkcije notranje revizije za naslednja tri leta po datumu vloge;

(e)

opis vlog in kvalifikacij vsakega posameznika, odgovornega za funkcijo notranje revizije iz člena 47(3)(d) pod nadzorom revizijske komisije iz člena 48(1)(b).

(a)

opis vlog in kvalifikacij posameznikov, odgovornih za funkcijo varovanja zakonitosti poslovanja in notranjega nadzora, ter vseh drugih zaposlenih, vključenih v preverjanje zakonitosti poslovanja, vključno z opisom, kako se zagotavlja neodvisnost funkcij varovanja zakonitosti poslovanja in notranjega nadzora od drugih poslovnih enot;

(b)

politike in postopke funkcije varovanja zakonitosti poslovanja in notranjega nadzora, vključno z opisom vloge, ki jo imata pri varovanju zakonitosti poslovanja upravljalni organ in višje vodstvo;

(c)

kadar je na voljo, zadnje interno poročilo, ki so ga pripravile osebe, odgovorne za funkcijo varovanja zakonitosti poslovanja in notranjega nadzora, ali kateri koli drugi zaposleni, vključeni v preverjanje zakonitosti poslovanja, v CDD vložnici.

(a)

kopijo življenjepisa, v katerem so opisane izkušnje in kvalifikacije vsakega člana;

(b)

podrobnosti o vseh morebitnih kazenskih in upravnih postopkih proti članu v zvezi z opravljanjem finančnih storitev ali storitev zagotavljanja podatkov ali v zvezi z goljufijami ali protipravno prilastitvijo sredstev v obliki ustreznega uradnega potrdila, če je to na voljo v zadevni državi članici;

(c)

lastno izjavo o ugledu v zvezi z opravljanjem finančnih storitev ali storitev zagotavljanja podatkov, v kateri vsak član višjega vodstva in upravljalnega organa izjavi, ali:

(a)

dokazila o skladnosti s členom 27(2) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

opis vlog in odgovornosti članov upravljalnega organa;

(c)

cilj glede zastopanosti spola, ki je v upravljalnem organu premalo zastopan, relevantno politiko za doseganje tega cilja in metodo, ki jo CDD vložnica uporablja za javno objavo omenjenega cilja, politike in njenega izvajanja.

(a)

opis lastniške strukture CDD vložnice iz točke (i) člena 4(2), vključno z identiteto in velikostjo lastniških deležev vseh subjektov, ki so v takem položaju, da lahko izvajajo nadzor nad poslovanjem CDD vložnice;

(b)

seznam delničarjev in oseb, ki so v takem položaju, da lahko neposredno ali posredno izvajajo nadzor nad upravljanjem CDD vložnice.

(a)

opis politik in postopkov v zvezi z ugotavljanjem, obvladovanjem in razkrivanjem morebitnih navzkrižij interesov pristojnemu organu ter procesa za zagotavljanje, da so zaposleni CDD vložnice obveščeni o teh politikah in postopkih;

(b)

opis kontrol in ukrepov, vzpostavljenih za zagotavljanje, da so izpolnjene zahteve iz točke (a) glede obvladovanja navzkrižij interesov;

(c)

opis naslednjih elementov:

(a)

informacije v zvezi z udeleženci, strankami, izdajatelji ali drugimi uporabniki storitev CDD vložnice;

(b)

druge informacije, s katerimi razpolaga CDD vložnica na podlagi svojih poslovnih dejavnosti in ki jih ni dovoljeno uporabljati za poslovne namene.

(a)

notranje postopke v zvezi z dovoljenji za dostopanje do informacij, ki zagotavljajo varen dostop do podatkov;

(b)

opis vseh omejitev glede uporabe podatkov na podlagi zaupnosti.

(a)

mandat odbora uporabnikov;

(b)

ureditve upravljanja odbora uporabnikov;

(c)

operativne postopke odbora uporabnikov;

(d)

merila za sprejem in mehanizem za izvolitev članov odbora uporabnikov;

(e)

seznam predlaganih članov odbora uporabnikov in navedbo interesov, ki jih zastopajo.

(a)

analizo obsega, v katerem so obstoječi sistemi, politike in postopki za vodenje evidenc CDD vložnice skladni z zahtevami iz člena 54;

(b)

izvedbeni načrt, v katerem je podrobno opisano, kako namerava CDD vložnica izpolnjevati zahteve iz člena 54 na datum, ko ta začne veljati.

(a)

merila za udeležbo, ki omogočajo pravičen in odprt dostop vsem pravnim osebam, ki nameravajo postati udeleženci v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD vložnica;

(b)

postopke za uporabo disciplinskih ukrepov proti obstoječim udeležencem, ki ne izpolnjujejo meril za udeležbo.

(a)

postopke in ukrepe za preprečevanje neuspešnih poravnav v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

ukrepe za obravnavanje neuspešnih poravnav v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 909/2014.

(a)

pravila in postopke za zmanjševanje in upravljanje tveganj, povezanih s hranjenjem vrednostnih papirjev;

(b)

podroben opis različnih stopenj ločevanja, ki jih ponuja CDD vložnica, opis stroškov, povezanih z vsako stopnjo, komercialne pogoje, pod katerimi se ponujajo, njihove glavne pravne posledice in insolvenčno pravo, ki se uporablja;

(c)

politike in postopke za pridobitev soglasja iz člena 38(7) Uredbe (EU) št. 909/2014.

(a)

kopije pogodb o zunanjem izvajanju;

(b)

metode, ki se uporabljajo za spremljanje ravni storitev pri storitvah in dejavnostih, oddanih v zunanje izvajanje.

(a)

CDD vložnica svoja finančna sredstva poseduje v skladu s členom 46(1), (2) in (5) Uredbe (EU) št. 909/2014 in poglavjem XI te uredbe;

(b)

naložbe CDD vložnice izpolnjujejo zahteve iz člena 46(3) Uredbe (EU) št. 909/2014 in poglavja XI te uredbe.

(a)

informacije, ki dokazujejo, da kapital CDD vložnice, skupaj z zadržanim dobičkom in rezervami CDD vložnice, izpolnjuje zahteve iz člena 47 Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

načrt iz člena 47(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 in kakršne koli posodobitve tega načrta ter dokazilo, da ga je potrdil upravljalni organ ali ustrezen odbor upravljalnega organa CDD vložnice.

(a)

opis povezav med CDD, ki so mu priložene ocene potencialnih virov tveganj, ki izhajajo iz teh povezav, s strani CDD vložnice;

(b)

pričakovane ali dejanske obsege in vrednosti poravnav, izvedenih v okviru povezav med CDD;

(c)

postopke v zvezi z opredelitvijo, ocenjevanjem, spremljanjem in upravljanjem vseh možnih virov tveganja za CDD vložnico in njene udeležence, ki izhajajo iz povezave, in ustrezne ukrepe, vzpostavljene za njihovo zmanjševanje;

(d)

oceno uporabnosti veljavne insolvenčne zakonodaje v zvezi z delovanjem povezave med CDD in njenih posledic za CDD vložnico;

(e)

druge relevantne informacije, ki jih pristojni organ zahteva za oceno, ali so povezave med CDD skladne z zahtevami iz člena 48 Uredbe (EU) št. 909/2014 in poglavja XII te uredbe.

(a)

pravnih oseb, ki nameravajo postati udeleženci v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 909/2014 in poglavjem XIII te uredbe;

(b)

izdajateljev v skladu s členom 49 Uredbe (EU) št. 909/2014 in poglavjem XIII te uredbe;

(c)

drugih CDD v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 909/2014 in poglavjem XIII te uredbe;

(d)

drugih tržnih infrastruktur v skladu s členom 53 Uredbe (EU) št. 909/2014 in poglavjem XIII te uredbe.

(a)

obseg finančnih obveznosti, ki jih CDD prevzame zaradi te udeležbe;

(b)

ali ima CDD zadostna finančna sredstva, ki izpolnjujejo merila iz člena 46 Uredbe (EU) št. 909/2014, za kritje tveganj, ki izhajajo iz naslednjega:

(c)

ali pravna oseba, v kateri ima CDD udeležbo, opravlja storitve, ki dopolnjujejo osnovne storitve, ki jih opravlja CDD, kot je navedeno v členu 18(4) Uredbe (EU) št. 909/2014, kot so: