(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1239/2013 (2) („prvotna uredba“) uvedel dokončne izravnalne dajatve v višini do 11,5 % na uvoz fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija in vrst celic, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija, iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“). Ti ukrepi so v nadaljnjem besedilu „veljavni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih s prvotno uredbo, pa je v nadaljnjem besedilu „prvotna preiskava“.

(2)

Komisija je z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU (3) za obdobje uporabe dokončnih ukrepov potrdila sprejetje cenovne zaveze, kot je bila spremenjena („zaveza“). Komisija je od takrat sprejela Izvedbeni sklep 2014/657/EU (4) o pojasnilih v zvezi z izvajanjem zaveze. Sprejela je tudi pet izvedbenih uredb o umiku sprejetja zaveze več proizvajalcev izvoznikov (5).

(3)

Komisija je 5. maja 2015 objavila Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelka, ki se pregleduje (6). Pregled je bil po obsegu omejen na referenčno vrednost, ki se uporablja za mehanizem za prilagoditev cen, ki je določen v navedeni zavezi. Zaključen je bil januarja 2016 na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/12 (7).

(4)

Svet je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/184 (8) po preiskavi proti izogibanju razširil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2013 na uvoz v Unijo fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic), poslanih iz Malezije ali s Tajvana, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije in Tajvana ali ne.

(5)

Evropska komisija („Komisija“) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (9) veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (10) („osnovna uredba“).

(6)

Zahtevek je 4. septembra 2015 vložilo združenje EU ProSun („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje Unije fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic), podprli pa so ga tudi proizvajalci v Uniji, katerih skupna proizvodnja predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka tistega dela industrije Unije, ki je izrazil bodisi podporo bodisi nasprotovanje zahtevku. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in ponovitev škode industriji Unije.

(7)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 25(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za utemeljitev začetka pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 5. decembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“) (11), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(8)

Istega dne je Komisija začela pregled zaradi izteka ukrepov (12) in delni vmesni pregled (13) veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani. To je vzporeden, vendar ločen postopek, ki ga obravnava ločena uredba.

(9)

Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepov ter v skladu s členoma 10(7) in 33(a) osnovne uredbe uradno obvestila kitajsko vlado, da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, ter jo povabila k posvetovanju, da se razjasni vsebina zahtevka za pregled in doseže sporazumna rešitev. Kitajska vlada je sprejela povabilo na posvetovanje, ki je potekalo 2. decembra 2015. Na posvetovanju ni bila dosežena sporazumna rešitev. Vendar so se ustrezno upoštevale pripombe, ki so jih predložili organi LRK.

(10)

Komisija je istega dne po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled v skladu s členom 19(3) osnovne uredbe, ki je po obsegu omejen na preiskavo v zvezi s tem, ali je v interesu Unije, da se ohranijo trenutno veljavni ukrepi za vrste celic, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija (14) („obvestilo o začetku vmesnega pregleda“).

(11)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do 30. septembra 2015 („obravnavano obdobje“).

(12)

Komisija je v obvestilih o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se obrnejo nanjo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike na Kitajskem in kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih začetek preiskave zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(13)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je v obvestilih o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala ob upoštevanju obsega proizvodnje in zemljepisne lege na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje v Uniji, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V vzorec je bilo vključenih šest proizvajalcev v Uniji za module in trije za celice. Vzorec je zajemal vertikalno integrirane proizvajalce in proizvajalce, ki niso vertikalno integrirani. Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Vse družbe, ki so bile začasno izbrane, so se strinjale z vključitvijo v vzorec.

(16)

Več zainteresiranih strani je predložilo pripombe glede predlaganega vzorca. Kritizirale so dejstvo, da so se imena in lokacije več proizvajalcev Unije obravnavali kot zaupni, zato niso mogle predložiti pripomb glede deleža izbranih proizvajalcev v celotni proizvodnji in obsegu prodaje industrije Unije.

(17)

Komisija je opozorila, da so vsi vzorčeni proizvajalci iz Unije, razen družb SolarWorld, WARIS Srl („Waris“) in Sillia VL („Sillia“), v začetni fazi zahtevali, da se njihova imena obravnavajo kot zaupna. Te zahteve je spoštovala, vendar jih je pozvala, naj med preiskavo v zvezi s pregledom potrdijo svojo željo po anonimnosti in predložijo utemeljene razloge za svojo zahtevo. Vse zadevne družbe razen ene so potrdile svojo prvotno zahtevo in predložile utemeljitev. Družbe so zlasti navedle, da se bojijo izgube poslovnih dejavnosti v LRK in/ali dobave surovin in sestavnih delov iz LRK. Ugotovljeno je bilo, da so navedeni razlogi upravičeni. Zato je Komisija sklenila sprejeti njihove zahtevke za anonimnost in zavrniti zahteve zainteresiranih strani za razkritje identitete in lokacije vzorčenih proizvajalcev v Uniji. Med anonimnimi družbami se je samo družba Jabil Assembly Poland sp. zoo. („Jabil“) strinjala, da se v končnem vzorcu njeno ime razkrije.

(18)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija pred izbiro začasnega vzorca ni opredelila industrije Unije. Zato ni mogel predložiti pripomb glede reprezentativnosti industrije Unije. Poleg tega so nekateri izbrani proizvajalci v Uniji, kot je družba SolarWorld, vertikalno integrirani, ker proizvajajo celice, ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo njihovih lastnih modulov. Zato obstaja tveganje, da se je proizvodnja istega končnega izdelka štela dvakrat.

(19)

Iz obvestil o začetku izhaja, da se „industrija Unije“ nanaša na vse proizvajalce modulov in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) v Uniji. Poleg tega je bila industrija Unije že jasno opredeljena v prvotni preiskavi. Nazadnje se je pri proučitvi stanja in reprezentativnosti industrije Unije odštela proizvodnja celic za lastno uporabo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(20)

Več drugih zainteresiranih strani je trdilo, da Komisija v vzorec ne bi smela vključiti družb Waris in Sillia, ker sta to majhna proizvajalca modulov v Uniji in imata kot taka zelo specifičen poslovni model, ki ni reprezentativen. Namesto tega bi morala Komisija vključiti velike in srednje velike družbe, kot je Jabil.

(21)

Komisija je zavrnila to trditev, saj je v vzorec vključila veliko število velikih in srednje velikih proizvajalcev modulov. Družbi Waris in Sillia sta bili vključeni v vzorec, da se zagotovi širša geografska reprezentativnost.

(22)

Po začetku postopka je morala Komisija zaradi nesodelovanja iz vzorca izključiti družbo Sillia. Preostali vzorčeni proizvajalci Unije so tako predstavljali 38,8 % celotne prodaje in 55 % celotne proizvodnje modulov v Uniji ter 76,6 % celotne prodaje in 77 % celotne proizvodnje celic v Uniji. Zato se je spremenjeni vzorec še vedno obravnaval kot reprezentativen za industrijo Unije.

(23)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilih o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(24)

Dva nepovezana uvoznika sta predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Ker sta bila samo dva, se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(25)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je od kitajskih organov zahtevala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(26)

Zaradi vzorčenja je informacije, zahtevane v Prilogi I k obvestilu o začetku, predložilo 86 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, trije največji proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov (glede na izvoz izdelka, ki se pregleduje, v Unijo v skladu s podatkovno zbirko iz člena 14(6)) pa jih niso predložili. V teh okoliščinah je Komisija vzorčila naslednje tri proizvajalce izvoznike/skupine proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo, ki so predložili zahtevane informacije in sodelovali v preiskavi:

(27)

V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in kitajskimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(28)

Kitajski vladi je bil poslan vprašalnik, ki je vključeval posebne vprašalnike za Kitajsko razvojno banko (China Development Bank), Kitajsko izvozno-uvozno banko (Export Import Bank of China: EXIM), Pekinško banko (Bank of Beijing), Konstrukcijsko banko Kitajske (China Construction Bank: CCB), Industrijsko in poslovno banko Kitajske (Industrial and Commercial Bank of China: ICBC), Kitajsko komercialno banko (China Merchants Bank: MEB), banko China Mingsheng Bank („MiB“), banki Ping An in Suzhou ter družbo China Export & Credit Insurance Corporation (Sinosure), ker so v skladu z informacijami iz zahtevka zagotavljale posojila in finančne storitve fotonapetostni industriji. Poleg tega je bila kitajska vlada zaprošena, da vprašalnik za banke posreduje morebitnim drugim finančnim institucijam, za katere ji je znano, da so zagotavljale posojila zadevni industriji („fotonapetostna industrija“). Ta vprašalnik za kitajsko vlado je vključeval tudi posebne vprašalnike za tiste proizvajalce polisilicija, proizvajalce izdelkov in polizdelkov iz aluminija in proizvajalce stekla, ki so delno ali v celoti v državni lasti in ki so te surovine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dobavljali fotonapetostni industriji. Vprašalniki si bili poslani tudi trem vzorčenim (skupinam) proizvajalcev izvoznikov, vzorčenim proizvajalcem v Uniji ter vsem uvoznikom in uporabnikom, ki so se javili.

(29)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od bank EXIM, CCB, ICBC, MEB in MiB, družbe Sinosure (ne pa tudi od drugih finančnih institucij iz zgornje uvodne izjave), treh vzorčenih (skupin) proizvajalcev izvoznikov, vzorčenih proizvajalcev iz Unije in štirih uvoznikov/uporabnikov.

(30)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja, verjetnosti ponovitve škode in interesa Unije:

(31)

Izpolnjeni vprašalnik MiB, ki je bil predložen prek kitajske vlade, ni bil preverjen, ker je banka 30. junija 2016 navedla, da ne bo privolila v preveritev na kraju samem. Iz informacij, ki so jih posredovali trije vzorčeni proizvajalci, je razvidno, da jim je zagotovilo posojila 18 finančnih institucij (Kmetijska banka Kitajske, Banka Kitajske, Komunikacijska banka, Kitajska razvojna banka, banka China Everbright, China Trust Commercial Bank, Hua Xia Bank, Industrijska banka Kitajske, Podeželska komercialna banka Jiangnana, Ping An Bank, Podeželska komercialna banka, Razvojna banka Šanghaj Pudong in Finančni urad mesta Xiantao), in sicer poleg EXIM, CCB, ICB, MEB in MiB.

(32)

Komisija je 20. decembra 2016 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih nameravala ohraniti veljavne izravnalne ukrepe, ter vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih po potrebi upoštevala. Po razkritju so kitajska gospodarska zbornica, Wacker, Solar Power Europe („SPE“) in Solar Alliance for Europe („SAFE“) zahtevali zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, ki jim je bilo odobreno.

(33)

Ker odbor iz uvodne izjave 790 ni predložil mnenja, je Komisija razkrila svoj namen, da skrajša obdobje uporabe ukrepov s 24 na 18 mesecev. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi s tem.

(34)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v preiskavi, na podlagi katere so bili uvedeni obstoječi ukrepi („prvotna preiskava“), tj. fotonapetostni moduli ali paneli iz kristalnega silicija in vrste celic, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija (celice imajo debelino največ 400 mikrometrov), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani („izdelek, ki se pregleduje“ ali „zadevni izdelek“), ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN ex 8501 31 00, ex 8501 32 00, ex 8501 33 00, ex 8501 34 00, ex 8501 61 20, ex 8501 61 80, ex 8501 62 00, ex 8501 63 00, ex 8501 64 00 in ex 8541 40 90 (oznake TARIC 8501310081, 8501310089, 8501320041, 8501320049, 8501330061, 8501330069, 8501340041, 8501340049, 8501612041, 8501612049, 8501618041, 8501618049, 8501620061, 8501620069, 8501630041, 8501630049, 8501640041, 8501640049, 8541409021, 8541409029, 8541409031 in 8541409039), razen če so v tranzitu v smislu člena V GATT.

(35)

Naslednje vrste izdelka so izključene iz opredelitve izdelka, ki se pregleduje:

(36)

Tako kot v prvotni preiskavi imata izdelek, ki se pregleduje, in izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter enako osnovno končno uporabo. Podobno ima izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu na Kitajskem ter izvaža v Unijo, enake osnovne fizične in tehnične lastnosti ter enako uporabnost. Zato se ti izdelki obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(37)

Komisija je v skladu s členom 18(1) in (2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja.

(38)

Komisija je kitajski vladi na njeno zahtevo odobrila precejšnje podaljšanje roka, tj. 14 dodatnih dni za izpolnitev vprašalnika, kar je pomenilo skupaj 50-dnevni rok za predložitev izpolnjenega vprašalnika.

(39)

Po razkritju je kitajska vlada pripomnila, da glede na obseg vprašalnika 50 dni, ki so na voljo za njegovo izpolnitev, ne zadostuje. Kitajska vlada je navedla, da Komisija ni ravnala po najboljših močeh, saj je potrebovala 11 mesecev, da je ocenila informacije, ki jih je morala kitajska vlada posredovati v 50 dneh. Kitajska vlada je tudi primerjala roke iz prvotne preiskave in drugih protisubvencijskih preiskav z roki iz tega pregleda zaradi izteka ukrepa. Trdila je tudi, da je bil namen rokov iz pregleda zaradi izteka ukrepa, da se jo spravi v težak položaj in se ji prepreči, da bi sodelovala po svojih najboljših možnostih. Komisija poudarja, da morajo imeti v skladu z osnovno uredbo zainteresirane strani za odgovor na vprašalnik na voljo vsaj 30 dni, Komisija pa za zaključek pregleda zaradi izteka ukrepa največ 15 mesecev. Ti pravni roki so se spoštovali, kitajska vlada pa je imela na voljo 20 dni več od določenega najkrajšega roka. Argument kitajska vlade je zato brezpredmeten.

(40)

Komisija je v dopisu o podaljšanju roka z dne 7. januarja 2016 kitajsko vlado opozorila, da mora izpolnjen vprašalnik zajemati subvencijske programe in ugodnosti za vse proizvajalce izvoznike izdelka, ki se pregleduje. Kitajska vlada je odgovorila z dopisom z dne 21. januarja 2016, v katerem je izrazila pomisleke glede obsega vprašalnika in Komisijo obvestila, da bodo podatki o posameznih družbah v izpolnjenem vprašalniku tako kot v prvotni preiskavi zajemali samo vzorčene proizvajalce izvoznike (skupine proizvajalcev izvoznikov). Komisija je z dopisom z dne 22. januarja 2016 izrazila nestrinjanje s stališčem kitajske vlade glede tega vprašanja in poudarila, da za razliko od prvotne preiskave večje število največjih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, med katerimi so trije največji po obsegu izvoza izdelka, ki se pregleduje, ni sodelovalo v pregledu zaradi izteka ukrepov, zato je bila stopnja sodelovanja znatno nižja kot v prvotni preiskavi. Če bi izpolnjen vprašalnik zajemal samo vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov, bi bile zato verjetno izpuščene pomembne informacije za ugotovitev o subvencioniranju. Kljub temu je Komisija v duhu dobrega sodelovanja v navedenem dopisu izjemoma privolila, da lahko kitajska vlada v izpolnjenem vprašalniku omeji podatke o posameznih družbah na deset največjih (skupin) proizvajalcev izvoznikov v OPP, ki so bili v dopisu poimensko navedeni in so vključevali tri vzorčene družbe, izrazila pa je tudi pripravljenost, da odobri še eno podaljšanje roka do 2. februarja 2016.

(41)

Kitajska vlada je predložila nepopolne odgovore na vprašalnik, in sicer v treh delih: prvega 26. januarja 2016, drugega 3. februarja 2016 in tretjega 5. februarja 2016. V spremnem dopisu k delu vprašalnika, predloženem 26. januarja 2016, je izrazila željo, da bi pojasnila razloge za nepopolno izpolnjen vprašalnik, in ponovno poudarila svoje stališče glede omejitve obsega vprašalnika na tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov, ki ga je ves čas poudarjala v izpolnjenem vprašalniku.

(42)

Po razkritju je kitajska vlada izrazila nezadovoljstvo z dejstvom, da je Komisija kritična do tega, da je kitajska vlada posredovala informacije po 26. januarja 2016. Komisija poudarja, da zgornja uvodna izjava verodostojno povzema, kako je kitajska vlada predložila odgovor na vprašalnik. Ta pozna predložitev ni imela pravnih posledic.

(43)

Komisija je kitajski vladi 14. marca 2016 („prvi poziv k dopolnitvi“) in 14. julija 2016 („drugi poziv k dopolnitvi“) poslala poziva k dopolnitvi, na katera je kitajska vlada odgovorila 8. aprila 2016 in 22. julija 2016. 14. julija 2016 je kitajski vladi poslala urnik preveritev in jo pozvala, naj predloži pripombe ter dopolni manjkajoče logistične informacije.

(44)

V duhu dobrega sodelovanja je Komisija 19. julija 2016 poslala podroben predpreveritveni dopis. Kitajska vlada je v odgovoru z dne 2. avgusta 2016 predlagala drugačen časovni načrt preveritev, vključno s spremembami trajanja preveritve določenih oddelkov. Komisija je v odgovoru, poslanem istega dne, pojasnila, da tega ni mogoče sprejeti, ker spremenjeni urnik ni več sledil logičnemu toku. Poleg tega Komisija ni mogla sprejeti sprememb glede dolžine preveritve za vsak oddelek.

(45)

Po razkritju je kitajska vlada komentirala, da je iz navedenega razvidno, da je bila pri svojem sodelovanju prožna, Komisija pa ne. Komisija želi poudariti, da zgornja uvodna izjava verodostojno povzema komunikacijo pred preveritvenim obiskom.

(46)

Preveritveni obisk je potekal od 8. do 12. avgusta 2016 na podlagi urnika, ki ga je predlagala Komisija.

(47)

Nobena od bank iz uvodne izjave 29 ni predložila zahtevanih informacij v zvezi s fotonapetostno industrijo; trdile so, da jih zakonske zahteve in pogodbene klavzule zavezujejo k zaupnosti informacij o posojilih za posamezne družbe. Banke so Komisijo pozvale, naj se opre na informacije, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki (skupine proizvajalcev izvoznikov).

(48)

Komisija je v drugem pozivu k dopolnitvi kitajsko vlado pozvala, naj od desetih največjih (skupin) proizvajalcev izvoznikov izdelka, ki se pregleduje, zahteva, da banke pooblastijo za predložitev informacij o posameznih družbah Komisiji v okviru sedanje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov. Kitajska vlada je navedla, da kitajskih proizvajalcev izvoznikov ne more zaprositi, prisiliti ali od njih zahtevati, naj sodelujejo v tej ali kateri koli drugi preiskavi. Vendar ta trditev nima povezave s pozivom Komisije. Kitajska vlada je nadalje navedla, da bi lahko Komisija od teh družb neposredno zahtevala, naj ji predložijo ustrezne informacije. Komisija je res uporabila relevantne informacije, ki so jih posredovale tri vzorčene družbe. Ker pa se je zahtevek za pooblastitev nanašal na informacije, ki jih imajo finančne institucije, zlasti ocene kreditnega tveganja, tri vzorčene družbe teh informacij niso mogle predložiti. Po mnenju Komisije bi morala kitajska vlada olajšati potrebne stike med bankami in proizvajalci izvozniki, tako da bi banke lahko predložile zahtevane informacije.

(49)

Kitajska vlada je med preveritvenim obiskom trdila, da je od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zahtevala, naj relevantni dodatek k vprašalniku zanjo posredujejo finančnim institucijam, od katerih so prejeli posojila, kreditne linije in/ali kreditno zavarovanje. Trdila je tudi, da je dodatek posredovala drugim finančnim institucijam, navedenim v spremnem dopisu k vprašalniku. Vendar med preveritvenim obiskom Komisiji na njeno zahtevo ni mogla predložiti ničesar, kar bi to dokazovalo.

(50)

Po razkritju je kitajska vlada izrazila nezadovoljstvo z zgornjimi trditvami. Komisija poudarja, da uvodna izjava 49 verodostojno povzema dogodke, kot so potekali.

(51)

Komisija si je med preveritvenim obiskom pri kitajski vladi prizadevala preveriti izpolnjeni vprašalnik in je zahtevala dokazila, na podlagi katerih je bil pripravljen odgovor kitajske vlade, v skladu z določbami členov 11 in 26 osnovne uredbe. Z nekaj izjemami ta dokazila niso bila na voljo, tudi če so se izrecno zahtevala. Zaradi tega ni boli mogoče v celoti preveriti odgovorov iz vprašalnika. Komisija je zato poleg standardnega seznama dokaznega gradiva pripravila tudi seznam dokumentov, ki so se zahtevali na kraju samem, vendar niso bili predloženi. Ko je bila preveritev zaključena, se je ta seznam pregledal s kitajsko vlado, ki ga je tako kot Komisija podpisala („seznam dokumentov, ki niso bili predloženi“). Seznam je za vsak element vseboval 28 elementov in pojasnil/pripomb.

(52)

Po razkritju je kitajska vlada navedla, da je mogoče seznam dokumentov, ki so bili zahtevani, vendar jih ni predložila, uvrstiti v eno od naslednjih štirih kategorij; „neobstoječi dokumenti“, „dokumenti v pripravi, ki niso bili uradno izdani“, „občutljiva in zaupna poročila o oceni kreditnega tveganja“ in „informacije, navedene v drugih predloženih dokumentih“. Komisija opozarja, da je na seznamu dokumentov, ki niso bili predloženi, tudi „dokaz za liberalizacijo finančnih trgov (Ljudska banka Kitajske – People's Bank of China, PBOC), glede katerega je imela kitajska vlada očitno pomisleke v svojih pripombah po razkritju.

(53)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da bi v primeru, da ne bi upoštevali dokumentov, ki spadajo v eno od zgoraj navedenih kategorij, seznam vseboval le majhno število dokumentov, ki so bili zahtevani, vendar jih ni predložila. Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Kar zadeva t. i. „neobstoječe dokumente“, je Komisija imela razlog, da jih zahteva, saj so bili omenjeni v drugih dokumentih, ki so bili predloženi med to in/ali prvotno preiskavo. Kar zadeva „dokumente v pripravi, ki niso bili uradno izdani“, bi kitajska vlada nekatere od njih lahko predložila Komisiji po njihovem uradnem sprejetju, vendar jih ni. Za „občutljiva in zaupna poročila o oceni kreditnega tveganja“ osnovna uredba zagotavlja procesna jamstva, da se prepreči nadaljnje razširjanje takih informacij. Čeprav je Komisija sprejela informacije v „drugih dokumentih“, so taki dokumenti predstavljali le majhen del seznama.

(54)

Po razkritju je kitajska vlada trdila tudi, da je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva za nepredložitev „nekaterih dokumentov“, ne da bi te dokumente povezala z informacijami, ki jih je potrebovala. Kitajska vlada je trdila, da je Komisija tako uporabila dejstva, ki so bila na voljo na podlagi neznane vsebine, kar ne bi bilo skladno z določbami STO. Komisija ugotavlja, da so bili razlogi za zahtevo za dokumente navedeni v vprašalniku, med preveritvenim obiskom, v dopisih Komisije kitajski vladi z dne 22. januarja 2016 in 23. septembra 2016 ter dokumentu o dokončnem razkritju.

(55)

Komisija je po preveritvenem obisku na kraju samem, in sicer 23. septembra 2016, kitajsko vlado uradno obvestila, da proučuje možnost uporabe razpoložljivih dejstev namesto manjkajočih informacij, in jo seznanila s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 28(1) in (6) osnovne uredbe.

(56)

Kitajska vlada je v dopisu z dne 13. oktobra 2016 nasprotovala možnosti, da bi Komisija uporabila določbe člena 28 osnovne uredbe, in trdila, da to ni pravno in dejansko utemeljeno. Navedla je tudi, da dejstvo, da banke Komisiji niso predložile zahtevanih informacij, kaže, da kitajska vlada ne izvaja bistvenega nadzora nad njimi. Ponovno je navedla tudi prejšnja pojasnila, zakaj zahtevanih informacij ni bilo mogoče predložiti.

(57)

Kitajska vlada je navedla, da Komisija ni pojasnila, zakaj informacije, ki jih je predložila kitajska vlada, niso zadostovale in zakaj so bile potrebne dodatne informacije. Komisija je kitajski vladi pojasnila, zakaj so bile po njenem mnenju zahtevane informacije potrebne (glej uvodno izjavo 40 zgoraj).

(58)

Kitajska vlada je nadalje trdila, da je bil dopis Komisije o nameri, da uporabi razpoložljiva dejstva, izredno nejasen in nenatančen. Kitajska vlada je v svojih pripombah po razkritju ponovno navedla, da je dopis Komisije vseboval izjemno skope informacije o razlogih za uporabo razpoložljivih dejstev. Komisija poudarja, da so bile pomanjkljivosti naštete glede na predmet, subvencijsko shemo in/ali subjekt (npr. finančni subjekti) in da je bil seznam dokumentov, ki niso bili predloženi, pripravljen sporazumno (glej uvodno izjavo 51).

(59)

Kitajska vlada je trdila, da ji Komisija ne more pripisati odgovornosti glede nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, saj so te družbe neodvisne in kitajska vlada nima nadzora nad njimi. O njih ni predložila nobenih informacij.

(60)

Komisija kitajski vladi ne pripisuje odgovornosti za nesodelovanje. Vendar je kitajska vlada odgovorna za svoje odgovore na vprašalnik, kar glede na zahtevane informacije o posameznih družbah zadeva samo tri vzorčene proizvajalce izvoznike. Komisija zato meni, da kitajska vlada ni delovala po svojih najboljših močeh, ker ni predložila zahtevanih informacij.

(61)

Kitajska vlada se je tudi spraševala, kako lahko nerazpoložljivost kopij nekaterih dokumentov kakor koli vpliva na informacije v spisu ali jih diskreditira oziroma ovira preiskavo. V svojem dopisu je ocenila, da imajo dokazi, ki niso bili predloženi, razmeroma majhno dokazno moč (pri čemer ni natančno navedla, na katere „nerazpoložljive dokaze“ se sklicuje), zato nerazpoložljivost takih dokazov ne bi smela sprožiti dvomov glede pravnega okvira Kitajske. Komisija se ne strinja s trditvijo, da imajo informacije, ki jih kitajska vlada ni predložila, majhno dokazno moč. Šele ko so informacije predložene, je mogoče oceniti njihovo dokazno moč. Namen preveritvenega postopka je ugotoviti, ali so odgovori v vprašalniku točni. V zvezi s tem se potrjuje, da Komisija med preveritvenimi obiski ni mogla v celoti preveriti informacij v spisu.

(62)

Kitajska vlada je prav tako trdila, da je Komisija napačno opredelila šest dokumentov, ki niso bili predloženi med preveritvenim postopkom, in da je bila uporaba člena 28 neupravičena. V zvezi s tem je dovolj opozoriti, da je bil seznam dokumentov, ki niso bili predloženi, pripravljen sporazumno.

(63)

Kitajska vlada se je sklicevala na Prilogo II k protidampinškemu sporazumu STO in člen 28(3) osnovne uredbe, v skladu s katerim je treba pri oblikovanju ugotovitev upoštevati vse informacije, ki jih je mogoče preveriti, ki so ustrezno predložene, tako da jih je mogoče v preiskavi uporabiti brez nepotrebnih težav, ki so pravočasno predložene in, kadar je to primerno, ki so predložene na mediju ali v računalniškem jeziku, ki ga zahtevajo organi. Sklicevala se je tudi na več odločitev odbora STO (15), pri čemer izraz „preverljiv“ ne pomeni, da je treba informacije dejansko preveriti na kraju samem. Trdila je, da Komisija ne glede na ozadje in naravo okoliščin ne more zavrniti informacij in uporabiti razpoložljivih dejstev, kadar koli nekatere informacije med preiskavo niso na voljo.

(64)

Komisija poudarja, da bi morale biti informacije, ki se upoštevajo, preverljive. Poleg tega je v poročilu odbora ZDA – jeklene plošče beseda „preveriti“ opredeljena kot „ugotoviti ali preveriti točnost in pravilnost, zlasti s pregledom ali primerjavo podatkov itd.; preveriti ali ugotoviti s preiskavo“. V tem specifičnem primeru Komisija meni, da je ravnala v skladu s poročili odbora iz zgornje uvodne izjave.

(65)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da je Komisija razširila razloge in utemeljitev za uporabo razpoložljivih dejstev, kar po mnenju kitajske vlade ni bilo skladno s sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter členom 28(4) osnovne uredbe. Komisija ugotavlja, da je bila kitajska vlada v skladu s členom 28(4) osnovne uredbe obveščena o razlogih z dopisom z dne 23. septembra 2016 in da ji je bila dana možnost, da do 6. oktobra 2016 predloži pripombe na zadevni dopis. Potem ko je zaprosila za podaljšanje navedenega roka in ko je bilo to podaljšanje odobreno, je kitajska vlada posredovala svoje pripombe v dopisu z dne 13. oktobra 2016. Člen 28(4) osnovne uredbe določa tudi: „Če veljajo pojasnila za nezadovoljiva, se razlogi za zavrnitev takšnega dokaza ali informacije razkrijejo in objavijo v ugotovitvah.“. Ta zahteva je bila izpolnjena s splošnim dokumentom o razkritju z dne 20. decembra 2016.

(66)

Kitajska vlada je tudi trdila, da je uporaba razpoložljivih dejstev s strani Komisije pravno neskladna, saj naj bi se po eni strani Komisija osredotočila na spremembe, do katerih je prišlo po prvotni preiskavi, po drugi strani pa so bili vprašalnik in priloženi dodatki preveliko breme v smislu zahtev po informacijah. Kitajska vlada je kritizirala tudi dejstvo, da Komisija v vprašalniku ni navedla, da se bo osredotočila na morebitne spremembe, do katerih je prišlo po prvotni preiskavi. Poleg tega je kitajska vlada navedla, da je Komisija zahtevala več informacij kot pa v prvotni preiskavi. Komisija zavrača te trditve, saj mora za analizo morebitnih sprememb zbrati tudi informacije o nespremenjenem stanju v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega pa se vprašalnik tudi ni razlikoval od drugih standardnih vprašalnikov za vlado v protisubvencijskih preiskavah, čeprav je bil seveda prilagojen shemam, ki so navedene v zahtevku. To pomeni, da so bile informacije v zvezi z nekaterimi vidiki subvencije, ki še niso bili opredeljeni v prvotni preiskavi, ampak pozneje, dejansko zahtevane v vprašalniku.

(67)

Kitajska vlada je v svojih pripombah na razkritje vztrajala, da so manjkale informacije o petih proizvajalcih izvoznikih in ne o sedmih. Komisija je to trditev sprejela s pripombo, da so bili izmed desetih največjih proizvajalcev izvoznikov v Unijo vzorčeni trije. Odgovor v okviru vzorčenja sta predložila še dva, preostalih pet pa ni predložilo odgovora. Komisija je od kitajske vlade v vprašalniku zahtevala, da odgovori na vprašanja glede fotonapetostne industrije. Vprašalnik je bil nato zaradi zmanjšanja bremena omejen na deset največjih proizvajalcev izvoznikov. Vendar pa je kitajska vlada v odgovorih na vprašalnik upoštevala samo tri vzorčene družbe, o ostalih sedmih proizvajalcih izvoznikih pa ni predložila informacij.

(68)

Kar zadeva stopnjo reprezentativnosti, se Komisija ne strinja s pripombo kitajske vlade, da to, da je vztrajala, da je treba predložiti informacije o desetih največjih proizvajalcih izvoznikih, pomeni, da vzorec ni reprezentativen za ugotovitve te preiskave. Komisija namerava pojasniti, da je vzorec reprezentativen, ker izpolnjuje pogoje iz osnovne uredbe; vključuje sodelujoče proizvajalce, ki so največji glede na obseg. Kitajska vlada se je v dokumentaciji, predloženi po razkritju, spraševala, kakšno razliko bi pomenile dodatne informacije. Komisija ugotavlja, da ni mogla že na začetku izključiti možnosti, da bo treba uporabiti člen 27(4) osnovne uredbe. V takem primeru bi informacije o desetih največjih proizvajalcih izvoznikih le še dodatno izboljšale kakovost ugotovitev, saj bi bila informacijska baza večja.

(69)

Komisija na nobeni stopnji ni kršila svoje dolžnosti preiskovanja po uradni dolžnosti, kot je trdila kitajska vlada po razkritju. V nasprotju s tem je Komisija proučila informacije, ki so bile na voljo, čeprav niso bile popolne, ter po svojih najboljših močeh zapolnila vrzeli v razpoložljivih informacijah.

(70)

Komisija zato zavrača pripombe kitajske vlade, da zahtevane informacije niso bile relevantne.

(71)

Kitajska vlada je tudi trdila, da je Komisija v splošnem dokumentu o razkritju zavajala glede obsega manjkajočih informacij, ter izpostavila informacije, ki jih je predložila.

(72)

Kar zadeva finančne institucije in dobavitelje surovin, je kitajska vlada navedla, da se ji ne zdi logično, da je Komisija zahtevala sodelovanje 3 800 bank in vseh dobaviteljev surovin. Komisija ugotavlja, da ta pripomba ni pravilna. Komisija je od kitajske vlade zahtevala le, da posebni vprašalnik posreduje finančnim institucijam in dobaviteljem surovin, kot je navedeno v uvodni izjavi 28 zgoraj.

(73)

Kar zadeva pripombe kitajske vlade o njenem domnevnem polnem sodelovanju, je Komisija ugotovila, da naslednje glavne pomanjkljivosti do zaključka preiskave niso bile ustrezno obravnavane. Kitajska vlada ni zagotovila informacij, zahtevanih z dopisom Komisije z dne 23. septembra 2016. Ni predložila informacij o desetih največjih proizvajalcih izvoznikih. Prav tako ni pomagala pri temu, da bi Komisija prejela odgovore na vprašalnik od Kitajske razvojne banke, Pekinške banke ter bank Ping An Bank in Suzhou Bank. Tudi informacij o tržnem deležu za polikristalni silicij, steklo in aluminij v LRK ni navedla. Poleg tega kitajska vlada posebnega vprašalnika ni hotela posredovati (i) morebitnim drugim finančnim institucijam, za katere je vedela, da so zagotavljale posojila desetim največjim proizvajalcem izvoznikom, in (ii) dobaviteljem polikristalnega silicija, stekla in aluminija. Za slednje je kitajska vlada navedla, da se ji ni zdelo potrebno posredovati dodatka.

(74)

Glede na ugotovitve iz tega oddelka Komisija meni, da so pogoji za uporabo razpoložljivih dejstev v smislu člena 28 osnovne uredbe načeloma izpolnjeni.

(75)

Da bi odgovorila na pripombe po razkritju, je Komisija za vse subvencijske sheme, analizirane v naslednjih oddelkih, natančno opredelila, katere informacije niso bile upoštevane na podlagi razpoložljivih dejstev in s katerimi informacijami so bile nadomeščene.

(76)

Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je kritiziral uporabo člena 28 osnovne uredbe, ker se mu je zdelo, da je usmerjena proti njemu. Poudaril je, da Komisija v zvezi z njim ni sledila postopku iz navedenega člena. Komisija se s tem stališčem ne more strinjati. Komisija ni zanemarila nobenih informacij, ki jih je posredoval zadevni proizvajalec izvoznik. Uporabila je vse razpoložljive informacije, tudi informacije zadevnega proizvajalca izvoznika.

(77)

Vse subvencijske sheme, ki se proučujejo, izvirajo iz izvajanja centralnega načrtovanja, tako kot v prvotni preiskavi.

(78)

Komisija je glede na krajše trajanje izravnalnih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, svojo analizo usmerila v možne spremembe politik, dokumentov načrtovanja in pravnega/praktičnega izvajanja, ki bi jih take spremembe povzročile.

(79)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da Komisija ni ravnala s potrebno skrbnostjo, da bi lahko utemeljeno sklepala glede nadaljnjega subvencioniranja, saj se je močno zanašala na svoje ugotovitve glede subvencioniranja med prvotno preiskavo, ki jo je kitajska vlada izpodbijala. Sklicevala se je tudi na poročilo PO v zadevi US – protidampinški ukrepi in izravnalne dajatve (odstavek 354), v skladu s katerim samo sklicevanje na ugotovitve preiskave ne zadostuje za utemeljeno in ustrezno obrazložitev.

(80)

Pripombe kitajske vlade v okviru prvotne preiskave so bile analizirane in upoštevane v prvotni uredbi, sklepne ugotovitve prvotne preiskave pa niso bile izpodbijane na sodišču (16). V tem okviru Komisija ne vidi razloga, da te ugotovitve ne bi mogle biti osnova, na katero se je Komisija opirala pri pripravi svojih sklepnih ugotovitev v sedanji preiskavi, če za dejstva, na podlagi katerih so bile ugotovitve sprejete, v preiskavi v zvezi s pregledom ni bilo ugotovljeno, da bi bila spremenjena, saj bi to pomenilo, da so se ponovno ocenila. Kot je razvidno iz analize informacij, zbranih v preiskavi, in te uredbe, se Komisija poleg tega ne strinja s trditvijo, da se je močno zanašala na sklepne ugotovitve iz prvotne preiskave. V zvezi s tem in zaradi delne uporabe člena 28 osnovne uredbe za kitajsko vlado je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva, ki so v nekaterih primerih privedla do tega, da je svoje ugotovitve oprla na sklepne ugotovitve iz prvotne preiskave.

(81)

Vložnik je trdil, da LRK še naprej močno subvencionira svojo fotonapetostno industrijo, pri čemer je navedel številne dokumente politike in načrtovanja ter zakonodajo, ki so podlaga za državno podporo tej industriji. Komisija je pregledala in proučila dokumente, navedene v zahtevku, ter dodatne dokumente, ki so jih med potekom preiskave predložili kitajska vlada in vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(82)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je kitajska vlada fotonapetostno industrijo v 12. petletnem načrtu vključila med „strateške“ industrije (17). Kitajska vlada je izdala tudi poseben načrt za solarno fotonapetostno industrijo, tj. 12. petletni načrt za fotonapetostno industrijo (podrejen glavnemu 12. petletnemu načrtu). V tem načrtu je kitajska vlada izrazila podporo „nadrejenim podjetjem“ (18) in „ključnim podjetjem“ (19) ter se zavezala, da bo „spodbujala izvajanje različnih politik podpore fotonapetostni industriji“ (20) in „oblikovala splošno pripravo podpornih politik za industrijo, finance, področje davkov itd.“ (21). Ti načrti so zajemali obdobje 2011–2015, torej tudi obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(83)

Marca 2016 je bil objavljen 13. petletni načrt, ki zajema obdobje 2016–2020. V odgovor na drugi poziv k dopolnitvi je kitajska vlada predložila le kitajsko različico, ki ji je bil priložen angleški prevod kazala. 13. petletni načrt v ta strateški načrt vključuje tudi fotonapetostno industrijo (22). V 13. petletnem načrtu je poudarek na tehnoloških prebojih razširjen na izdelke in storitve, povezane z energijo in vključuje tudi fotonapetostne celice nove generacije.

(84)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da je predložila 13. petletni načrt, iz katerega je razvidno, da se solarne industrije ne spodbuja.

(85)

Med preveritvenim obiskom se je zahtevalo angleško besedilo 13. petletnega načrta, ki je bilo tudi vključeno na seznam dokumentov, ki niso bili predloženi. Kitajska vlada je med preveritvenim obiskom imela na voljo natisnjen izvod angleškega besedila, za katerega se je zavezala, da ga bo predložila Komisiji, takoj ko bo mogoče. Kot je razvidno s spletišča agencije NDRC (23), je bila angleška različica tega dokumenta objavljena 7. decembra 2016, Komisiji pa ni bila nikoli predložena. Ker kitajska vlada Komisiji ni predložila popolnega in uradnega angleškega besedila načrta, se je morala Komisija zanesti na notranji prevod tega dokumenta in je kitajski vladi med preveritvenim obiskom predložila izvlečke, navedene v uvodni izjavi 83. Čeprav je kitajska vlada navedla, da ta sklicevanja določajo smer za tehnološke inovacije, ni zanikala obstoja takih sklicevanj. Treba je tudi opozoriti, da se je Komisija zato, ker ji kitajska vlada ni predložila popolnega angleškega besedila načrta, pri dokumentu o razkritju zanašala na notranji angleški prevod (glej opombo 22).

(86)

Kitajska vlada je nadalje trdila, da se izvlečki, navedeni v uvodnih izjavah 83 in 87 spodaj, nanašajo na razvoj domačih sodobnih infrastrukturnih omrežij, vključno z uporabo/proizvodnjo sončne energije, ne pa tudi na proizvodnjo surovin za njeno proizvodnjo. Kitajska vlada je tudi navedla, da se poglavje 23, ki opredeljuje nastajajoče in strateške industrije, nikakor ne nanaša na solarno industrijo, in zanikala, da bi bile v okencu 8 istega poglavja omenjene fotonapetostne celice.

(87)

Poglavje 30 načrta navaja, da bo Kitajska še naprej spodbujala razvoj vetrne in fotovoltaične energije. Ob branju te trditve je mogoče sklepati, da podpora fotovoltaični energiji pomeni podporo fotonapetostni industriji. To razlago potrjuje okence 8 (razvoj strateških nastajajočih industrij) v poglavju 23 (razvoj strateških nastajajočih industrij). To okence se nanaša na „prodore v ključnih tehnologijah, na primer fotovoltaiki naslednje generacije, in spodbujanje njihove uporabe v industriji“, kar pomeni jasno sklicevanje na surovine, potrebne za proizvodnjo energije. Drugo tovrstno sklicevanje je mogoče najti v oddelku 1 istega poglavja: „Podpirali bomo razvoj informacijske tehnologije naslednje generacije, […] zelene in nizkoogljične tehnologije“. V zvezi s tem se zeleno tehnologijo na Kitajskem običajno povezuje s fotonapetostno industrijo. Poleg tega, kot je navedeno v uvodnih izjavah 378 in 389, je fotonapetostna industrija v katalogu ključnih industrij, izdelkov in tehnologij uvrščena med spodbujane industrije, katerih razvoj država spodbuja. Na tej podlagi je Komisija potrdila, da je fotonapetostna industrija vključene v ta strateški načrt.

(88)

Kitajska vlada je v zvezi s 13. petletnim načrtom za fotonapetostno industrijo v svojem odgovoru z dne 22. julija 2016 navedla, da dokument še ni bil objavljen. Med preveritvenim obiskom, tj. manj kot 20 dni pozneje, kitajska vlada ni hotela predložiti takega strateškega dokumenta brez dodatnih dokazil. V končni fazi se je kitajska vlada sklicevala, da je dejstvo, da ni 13. petletnega načrta za solarno industrijo, dodaten pokazatelj, da se te industrije ne spodbuja.

(89)

Vendar še vedno veljajo sklep št. 40 državnega sveta, sklep državnega sveta z dne 10. oktobra 2010 ter nacionalni okvir za srednje- in dolgoročni razvoj znanosti in tehnologije (2006–2020), ki podpirajo razvoj fotonapetostne industrije in spodbujajo različne načine finančne in fiskalne podpore tej industriji, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 102 prvotne uredbe. Prav tako še vedno velja zakon LRK o znanstvenem in tehnološkem napredku, ki navaja seznam ukrepov za podporo fotonapetostni industriji. Zato dejstvo, da ni posebnega 13. petletnega načrta za solarno industrijo, še ne pomeni prekinitve vladne podpore fotonapetostni industriji, saj vsi ostali vladni načrti, projekti in drugi dokumenti zadostujejo za podporo navedeni ugotovitvi.

(90)

V prvotni preiskavi (24) je bilo torej ugotovljeno, da je politika kitajske vlade zagotavljati preferenčna posojila fotonapetostnemu sektorju. Kitajska vlada med to preiskavo ni predložila nobenih dokazov, da se je to spremenilo. Med preiskavo Komisija ni naletela na noben element, ki bi nasprotoval navedeni ugotovitvi, pač pa je našla dodatne dokaze v njeno korist.

(91)

Poleg tega so poročila o kitajski denarni politiki, ki jih je izdala „skupina za analizo denarne politike Ljudske banke Kitajske“ (ang. Monetary Policy Analysis Group of the People's Bank of China), potrdila obstoj politike kitajske vlade, saj se je v celotnem OPP poročalo, da se bo „spodbujala vloga finančnega sektorja, da se zagotovijo boljše finančne storitve ter spodbudita reforma in razvoj železniške […] in drugih ključnih industrij“ (25), da se bo „okrepila podpora […] nastajajočim strateškim industrijam in drugim ključnim področjem nacionalnega gospodarstva“ (26), da bo „PBOC sledila strateškim ureditvam centralnega komiteja Komunistične partije in državnega sveta“ (27) in da se bodo „zagotavljale boljše finančne storitve za podporo strategiji na inovacijah temelječega razvoja, oblikovani bodo proizvodi financiranja, prilagojeni potrebam podjetij na področju tehnoloških inovacij, in spodbujale se bodo finančne institucije, da se okrepi podpora […] nastajajočim strateškim industrijam in drugim ključnim področjem“ (28), ali da se bodo „spodbujale finančne institucije, da se okrepi podpora strategiji preoblikovanja Kitajske iz proizvajalca količine v proizvajalca kakovosti, in sicer z zagotavljanjem dobrih finančnih storitev za strateško prilagoditev industrijske strukture, izgradnjo infrastrukture, ladjedelništvo, logistiko, energetiko, znanost in tehnologijo, kulturo ter druga ključna področja“ (29).

(92)

Med to preiskavo je bilo zgoraj navedeno potrjeno tudi z ugotovitvami v zvezi s tremi vzorčenimi proizvajalci izvozniki. Na primer, v letnem poročilu za leto 2014, ki ga je eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov predložil Komisiji za vrednostne papirje in borzo Združenih držav Amerike, je navedeno: „Kitajska razvojna banka in banka China Minsheng sta nam v preteklosti zagotavljali posojila za financiranje naših projektov sončne energije. Ker so ta posojila delno odvisna od vidikov politike, se lahko pogoji in razpoložljivost teh posojil spremenijo, če vlada spremeni svoje stališče glede solarne industrije. Če od teh ali drugih bank ne moremo dobiti nadaljnjega financiranja po komercialno privlačnih pogojih, bomo morda imeli težave pri financiranju lastnih projektov. Ne moremo zagotoviti, da bomo uspešni pri iskanju dodatnih ustreznih virov financiranja v zahtevanih obdobjih ali na splošno oziroma pod pogoji ali s stroški, ki so za nas privlačni ali sprejemljivi, kar lahko oteži ali prepreči izvajanje naših načrtov glede rasti.“ (30)

(93)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da fotonapetostna industrija ni vključena med ključne, strateške ali nastajajoče industrije, zato se zgoraj navedene politike ne nanašajo nanjo.

(94)

V zvezi s tem je naveden sklic na uvodno izjavo 87, v kateri se ugotavlja, da fotonapetostna industrija velja za ključno/strateško industrijo.

(95)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 333 in 400 prvotne uredbe in potrjeno v tej preiskavi, med drugim v uvodni izjavi 83, se fotonapetostna industrija obravnava kot ključna/strateška industrija, sklepne ugotovitve iz prvotne uredbe pa še vedno veljajo in se zato potrdijo.

(96)

Komisija je analizirala vse sheme subvencij, opredeljene v zahtevku za pregled, in kitajske organe pozvala, naj predložijo informacije o vseh drugih morebitnih povezanih shemah subvencij. Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled je želela pridobiti informacije v zvezi z naslednjimi shemami, ki so domnevno vključevale dodeljevanje subvencij vladnega organa:

(97)

Zahtevek je vseboval navedbe, da kitajska vlada še naprej subvencionira fotonapetostno industrijo prek preferenčnih posojilnih politik.

(98)

Pravna podlaga za preferenčna posojila je enaka kot v prvotni preiskavi: Zakon LRK o komercialnih bankah („zakon o bankah“), Splošna pravila o posojilih (ki jih izvaja Ljudska banka Kitajske) in Sklep št. 40 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture.

(99)

Te pravne določbe se izvajajo s sklepi državnih bank, ki so javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe (glej naslednji oddelek), ali jim nalaga naloge in jih upravlja država v smislu prve alinee člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(100)

Subvencije v obliki strateških posojil so odobrile banke v državni lasti. Zato je treba določiti, da so te banke javni organi.

(101)

Pritožbeni organ STO (DS 379, odstavek 318) za preskusni postopek za preverjanje, ali je podjetje v državni lasti javni organ, določa: „Pomembno je, ali je podjetje pooblaščeno za izvajanje vladnih funkcij, ne pa, kako je to doseženo. Obstaja veliko različnih načinov, na katere vlada v ožjem smislu pooblasti subjekte. Zato so lahko relevantne različne vrste dokazov, da je bil določen subjekt pooblaščen. Dokazilo, da subjekt dejansko izvaja vladne funkcije, lahko služi kot dokaz, da ima pooblastilo vlade, zlasti kadar tak dokaz kaže na stalno in sistematično prakso. Po našem mnenju lahko zato dokaz, da vlada izvaja smiseln nadzor nad subjektom in njegovim ravnanjem, v določenih okoliščinah dokazuje tudi, da ima zadevni subjekt pooblastilo vlade, na podlagi katerega izvaja vladne funkcije. Treba pa je poudariti, da razen izrecnega pooblastila s pravnim instrumentom zgolj obstoj formalnih povezav med subjektom in vlado v ožjem smislu verjetno ne zadostuje za pooblastilo vlade. Tako na primer zgolj dejstvo, da je vlada večinski delničar subjekta, ne pomeni, da izvaja smiseln nadzor nad ravnanjem tega subjekta, še manj pa, da ga je pooblastila za izvajanje vladnih funkcij. Vendar je v nekaterih primerih, kadar dokazi kažejo, da so formalni indici vladnega nadzora večplastni, obstajajo pa tudi dokazi, da se je tak nadzor izvajal na smiseln način, na podlagi teh dokazov mogoče sklepati, da zadevni subjekt izvaja pooblastilo vlade.“

(102)

V tej zadevi ugotovitev, da imajo državne banke, ki so trem vzorčenim proizvajalcem zagotavljale preferencialna strateška posojila, pooblastilo za izvajanje vladnih funkcij, temelji na naslednjih dejavnikih.

(103)

Komisija je želela pridobiti informacije o državnem lastništvu finančnih institucij, saj to predstavlja formalen indic, ki lahko skupaj z dokazi o izvajanju formalnega nadzora na smiseln način dovoljuje sklepanje, da zadevni subjekt izvaja pooblastilo vlade. Kitajska vlada je v izpolnjenem vprašalniku predložila informacije o lastniških deležih za 17 finančnih institucij, katerih bilančna vsota naj bi zajemala 80 % celotnega bančnega sektorja. Informacije so izhajale iz različnih virov. Kitajska vlada je navedla, da so štiri banke v lasti države (ICBC, Kmetijska banka, Banka Kitajske in Konstrukcijska banka Kitajske). Kitajska vlada naj bi imela v lasti manj kot 50 % delnic v štirih drugih bankah (Komunikacijska banka, banka China Everbright, Industrijska banka in Razvojna banka Šanghaj Pudong). Delnic preostalih devetih bank naj ne bi imela.

(104)

Med preveritvijo se je zdelo, da so bile predložene informacije o lastniških deležih nepravilne, ker niso vključevale delnic, ki so bile v posredni lasti vlade, čeprav so bile v nekaterih javno dostopnih informacijah prijavljene kot take. Kitajska vlada je bila pozvana, naj v zvezi s tem pregleda svoje odgovore v vprašalniku ter prijavi neposredno in posredno lastništvo, vendar je to zavrnila. Komisija zato ni mogla preveriti točnosti in pravilnosti sporočenih podatkov glede državnih lastniških deležev v bankah in drugih finančnih institucijah.

(105)

Kitajska vlada je po razkritju navedla, da se informacije o njenih lastniških deležih, ki jih je predložila, nanašajo na institucije, ki že zajemajo 80 % celotnega bančnega sektorja, da informacije o posrednem lastništvu delnic s strani države niso na voljo, tako da zahteva Komisije ni bila razumna. Kitajska vlada je tudi trdila, da bi se njeno sodelovanje Komisiji v vsakem primeru zdelo neustrezno. Komisija to trditev zavrača. Poleg tega je treba pojasniti, da brez kakršnih koli drugih informacij, ki bi bile predložene Komisiji, trditev, da informacije o lastniških deležih, ki jih je predložila kitajska vlada, zajemajo „80 % celotnega bančnega sektorja“, za Komisijo ni bila preverljiva. Če pa ta nepreverjena trditev drži, informacije o lastniškem deležu ne podpirajo argumenta kitajske vlade glede pravne opredelitve zadevnih bank.

(106)

Komisija je zato sklenila naslednje: Prvič, glede na odgovore kitajske vlade v vprašalniku je ugotovila, da so bile ICBC, Kmetijska banka, Banka Kitajske in CCB v javni lasti. Drugič, uporabila je razpoložljiva dejstva v zvezi s Komunikacijsko banko, banko China Everbright, Industrijsko banko in Razvojno banko Šanghaj Pudong z vključitvijo posrednega lastništva delnic, z uporabo relevantnih informacij iz spisa. Od devetih preostalih bank, ki so domnevno v večinski zasebni lasti kitajske vlade, so samo tri odobrile posojila vzorčenim družbam. Šestih drugih bank se zato ni dodatno preiskovalo. Ena od njih je bila MEB, za katero se je po preveritvi na podlagi ocene vseh elementov spisa izkazalo, da je v javni lasti (glej uvodne izjave 167 do 187). Drugih dveh bank, banke Hua Xia in banke Ping An, Komisija ni nadalje preiskovala, saj je bil odstotek njunih posojil vzorčenim proizvajalcem zanemarljiv. Za namene te preiskave je Komisija zato sklenila, da je bilo devet bank v javni lasti (ICBC, Kmetijska banka, Banka Kitajske, CCB, MEB, Komunikacijska banka, banka China Everbright, Industrijska banka in Razvojna banka Šanghaj Pudong).

(107)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala informacije o deležu posojil, ki so jih industriji na splošno in fotonapetostni industriji odobrile banke, v katerih je kitajska vlada največji ali edini delničar, banke, v katerih ima kitajska vlada poslovni delež, ampak ni največji delničar, banke, v katerih kitajska vlada nima deleža, in banke, ki so v tuji lasti. Kitajska vlada ni predložila smiselnega odgovora na to vprašanje, tudi ko je bilo omejeno na banke, ki zagotavljajo financiranje za deset največjih (skupin) proizvajalcev izvoznikov. Kitajska vlada za te informacije ni predlagala nobenega nadomestnega vira. Namen te zahteve je, da se ugotovi, ali vzorec posojanja kaže na razlike glede na lastništvo. Če bi te informacije pokazale, da imajo državne banke večji delež industrijskih sektorjev, ki imajo v skladu s centralnim načrtovanjem prednost, bi to kazalo, da se pooblastilo vlade izvaja na smiseln način.

(108)

Pri razpravah o zahtevi za informacije med preveritvenim obiskom je kitajska vlada odgovorila, da banke v LRK fotonapetostni industriji niso zagotavljale preferenčnih posojil in/ali kreditnih linij. Ta trditev je v nasprotju z ugotovitvami za tri vzorčene proizvajalce izvoznike, ki so vsi prejeli preferenčna posojila in/ali kreditne linije od štirih preverjenih bank in od drugih bank iz uvodne izjave 29.

(109)

Komisija se je zato pri svojih ugotovitvah v zvezi z državnimi bankami kot javnimi organi oprla na izpolnjene vprašalnike, ki jih je prejela od kitajske vlade za EXIM, CCB, ICBC, MEB in MiB ter od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, preveritvene obiske, informacije iz drugih virov, zahtevek za pregled in druge ugotovitve iz prvotne preiskave, ki se niso spremenile.

(110)

Namen posebnega vprašalnika za finančne institucije („Dodatek A“) je bil preveriti obtožbe iz pritožbe, da so kitajske državne banke javni organi. Komisija je želela pridobiti informacije o tem, ali imajo državne banke v zvezi s fotonapetostno industrijo pooblastila za izvajanje vladnih funkcij, in sicer prek sestave upravnih odborov in odborov delničarjev, kot jo določa statut, zapisnikov sestankov delničarjev/direktorjev, državljanstva delničarjev/direktorjev, posojilne politike in ocene tveganja v zvezi s posojili, odobrenimi fotonapetostni industriji in sodelujočim proizvajalcem izvoznikom.

(111)

Komisija je v svojem predpreveritvenem dopisu napovedala preveritev štirih bank, ki so predložile izpolnjen Dodatek A k vprašalniku in zagotavljale posojila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom (EXIM, ICBC, CCB in MEB). Priložila je podroben neizčrpen seznam tem, ki naj bi se obravnavale med preveritvijo. V predpreveritvenem dopisu je Komisija navedla, da se od kitajske vlade „zahtevajo vsi podporni dokumenti, ki so bili uporabljeni pri […] pripravi vsebinskega odgovora, vključno s prvotnimi izvirnimi dokumenti in vlogami“.

(112)

Komisija je v svojem drugem pozivu k dopolnitvi kitajsko vlado obvestila, da je bil odgovor EXIM v Dodatku A nepopoln ter da ta ni predložila dokumenta, ki se je posebej zahteval, tj. kitajske in angleške različice statuta. EXIM je v izpolnjenem vprašalniku navedla, da je statut dokument o notranjem upravljanju, in ga ni predložila. V odgovoru na poziv k dopolnitvi je navedla, da je bila v postopku preoblikovanja in da revizija statuta še ni dokončana. Med preveritvijo na kraju samem je navedla, da se je preoblikovanje začelo marca/aprila 2015, veljavna različica statuta, ki se je revidirala, pa je bila iz leta 1994, vendar tega dokumenta ni predložila. Na zahtevo, naj predloži dokaze v zvezi s tekočim preoblikovanjem, se je sklicevala na svoje spletišče. Vendar tega na kraju samem ni bilo mogoče preveriti, ker ni bilo internetne povezave.

(113)

Kitajska vlada je v pripombah na razkritje trdila, da bi lahko Komisija spletno mesto EXIM preverila v Bruslju še pred preveritvenim obiskom na kraju samem, da bi tako pridobila dokaze o tekoči reformi, oziroma bi si morala zagotoviti dostop do interneta na kraju samem. V zvezi s tem Komisija ponovno poudarja, da kljub več zahtevam EXIM ni predložila nobene različice svojega statuta, bodisi v prvotni bodisi v spremenjeni različici.

(114)

Komisija je med preveritvijo zahtevala kopijo Obvestila o ustanovitvi EXIM, ki ga je izdal državni svet, in Ukrepov za upravljanje izvoznih kreditov EXIM za visokotehnološke izdelke. EXIM teh dokumentov ni hotela predložiti.

(115)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da so podrobnosti o ustanovitvi EXIM prav tako na voljo na njenem spletnem mestu, in da je bil drugi dokument, naveden v zgornji uvodni izjavi, razveljavljen. Kitajska vlada je zato menila, da dokumenta, navedena v prejšnji uvodni izjavi, ne moreta biti podlaga za uporabo razpoložljivih dejstev. Komisija ponovno poudarja, da je v predpreveritvenem dopisu kitajsko vlado in finančne ustanove pozvala, da dajo na voljo podatke, ki se zahtevajo na kraju samem. Komisija opozarja, da se je EXIM sama sklicevala na prvi dokument v izpolnjenem vprašalniku. Pri preverjanju odgovorov v vprašalniku je Komisija torej potrebovala zadevni dokument. Glede drugega dokumenta je Komisija vzela na znanje pripombe kitajske vlade v zvezi z njegovo razveljavitvijo.

(116)

Kar zadeva lastniški delež in kot je navedeno v odgovorih na vprašalnik, je Komisija ugotovila, da je EXIM izvozna agencija v 100-odstotni državni lasti. Kar zadeva upravni odbor in njegovo sestavo, je EXIM med preveritvenim obiskom predložila nasprotujoče si informacije, saj je navedla, da še ni bil ustanovljen zaradi tekočega procesa preoblikovanja. Vendar se je v izpolnjenem vprašalniku večkrat sklicevala na tak upravni odbor. Prav tako ni sporočila sestave nadzornega odbora, zato je ni bilo mogoče preveriti. Komisija zato ni mogla preveriti obstoja ali sestave upravnega odbora in sestave nadzornega odbora.

(117)

Kitajska vlada je v odgovorih v vprašalniku pojasnila, da ureja delovanje EXIM statut iz leta 1994, ter opisala to delovanje. Vendar kitajska vlada tega dokumenta ni predložila.

(118)

Kitajska vlada se po razkritju ni strinjala z oceno Komisije iz uvodne izjave 113, pri čemer je opozorila, da je bilo v letnem poročilu EXIM za leto 2015 navedeno, da se je ustanovitev upravnega odbora pospešila, drugače pa se ga ni omenjalo. Komisija ugotavlja, da sta vprašalnik in drugi poziv k dopolnitvi zahtevala podatke o sestavi (ne imenovanju) upravnega odbora. Do preveritvenega obiska na kraju samem ni bilo pojasnjeno, da EXIM v OPP domnevno ni imela upravnega odbora.

(119)

Na podlagi razpoložljivih dejstev je Komisija prišla do naslednjih ugotovitev: Država nadzoruje EXIM kot njen 100-odstotni lastnik, in sicer tako, da imenuje člane odbora nadzornikov. Ti člani zastopajo interese države na sestankih EXIM, vključno s političnimi premisleki. V odsotnosti upravnega odbora upravo EXIM imenuje odbor nadzornikov ali neposredno država.

(120)

Na podlagi členov 3 in 5 Začasnih določb o nadzornih odborih v ključnih državnih finančnih institucijah je Komisija ugotovila, da člane odbora nadzornikov imenuje državni svet, kateremu tudi odgovarjajo.

(121)

Poleg tega države članice izvozne agencije ponavadi pooblastijo za izvajanje vladnih funkcij. Zadevna vladna funkcija je spodbujanje izvoza v države in izvoza blaga, kadar komercialno zavarovanje ne zagotavlja kritja ali ga zagotavlja po premijskih stopnjah, tako da ni dostopno vsem izvoznikom. Države izvozni agenciji običajno zagotavljajo državno jamstvo, da bi znižale stroške najemanja posojil na kapitalskih trgih. Obstoj državnega jamstva je upravičen s pooblastilom za izvajanje vladnih funkcij in dokaz zanj. Dejavnosti teh agencij zasledujejo cilje javne politike, in sicer za spodbujanje izvoza. Natančneje, naslov in vsebina (kot sta povzeta v izpolnjenem vprašalniku) Obvestila o ustanovitvi EXIM, ki ga je izdal državni svet, kažeta na to, da EXIM izvaja kitajsko izvozno politiko. Poleg tega fotonapetostni industriji kot strateški/ključni industriji koristi taka izvozna podpora, kot je opisano v oddelku 3.4.1.

(122)

Na podlagi teh premislekov in razpoložljivih dejstev se sklepa, da država prek svojega lastništva izvaja formalni nadzor nad dnevnim poslovanjem EXIM na smiseln način in da je EXIM pooblastila za izvajanje vladnih funkcij.

(123)

To ugotovitev potrjuje tudi proučitev posojilne politike na podlagi letnih poročil, ki dokazuje, da je EXIM pri sprejemanju odločitev o posojilih iz naslednjih razlogov zavezana izvajanju državne politike:

(124)

EXIM je na zahtevo, naj pojasni svojo posojilno politiko, tj. kako ta odraža vladne načrte in projekte in ali upošteva katalog kitajskih visokotehnoloških izdelkov za izvoz (ali druge kataloge, sezname ali načrte), navedla, da analizira vpliv načrtov na programe posojil ali posojilojemalce in da podpira podjetja, ki proizvajajo izdelke iz tega kataloga. Na podlagi analize letnega poročila se je zdelo, da odgovor EXIM namenoma zmanjšuje pomen vpliva vladnih načrtov in projektov na njeno posojilno politiko. Dejansko je v letnem poročilu za leto 2015 navedeno, da je glavna naloga EXIM „olajšati izvoz in uvoz kitajskih mehanskih in elektronskih izdelkov, setov opreme ter novih in visokotehnoloških izdelkov“, in zlasti, da je „banka v celoti izkoristila svojo vlogo financiranja politike pri izvajanju kitajske nacionalne razvojne strategije“.

(125)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da spodbujanje izvoza ne pomeni nujno preferenčnih posojil in da nacionalna razvojna strategija zajema vse vidike kitajskega gospodarstva. Vendar je namen uvodne izjave 124 dokazati, da načrti in projekti vlade vplivajo na posojilno politiko EXIM, kar se odraža v njenih pooblastilih. Pripombo kitajske vlade se zato zavrne.

(126)

Kar zadeva statistične podatke o izvozu različnih kategorij izdelkov, ki so se zahtevali že v vprašalniku, EXIM ni predložila zahtevanih informacij in se je sklicevala na klavzule o zaupnosti. Med preveritvenim obiskom je EXIM spremenila svoje stališče in navedla, da informacije niso bile na voljo. Komisija ne razume, zakaj je EXIM spremenila svojo utemeljitev, prav tako pa ji ni jasno, kako se lahko zaradi predložitve podatkov, ki ne zadevajo posameznih strani, kršijo klavzule o zaupnosti. EXIM je predložila splošne komercialne vrednosti za tri leta, ni pa teh informacij predložila za OPP, niti pred preveritvenim obiskom niti med njim. Zato Komisija ni mogla preveriti niti splošnih komercialnih vrednosti izvoznih kreditov v OPP niti podatkov v zvezi z deležem izvoznih kreditov za fotonapetostno industrijo.

(127)

Kitajska vlada je izrazila začudenje glede, po mnenju Komisije protislovnih, izjav v uvodni izjavi 113. Komisija ugotavlja, da EXIM ni predložila statističnih podatkov o izvozu različnih kategorij izdelkov. Podatki, ki jih je predložila med preveritvenim obiskom, so se na splošno nanašali na skupne tržne vrednosti. Iz prvih bi Komisija lahko pridobila podatke za zadevni izdelek, kar pa ni bilo mogoče na podlagi podatkov, ki so bili predloženi med preveritvenim obiskom (samo skupne vrednosti). Kitajska vlada tudi trdi, da bi lahko Komisija podatke za obdobje preiskave v zvezi s pregledom ekstrapolirala z uporabo skupnih tržnih vrednosti za tri leta, za katera so bile predložene, vendar to ne drži, saj ti podatki niso bili predloženi mesečno (kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11, obdobje preiskave zajema obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015).

(128)

Med preveritvijo je Komisija poskušala preveriti oceno kreditne sposobnosti za deset največjih proizvajalcev izvoznikov izdelka, ki se pregleduje, vključno s tremi vzorčenimi proizvajalci. EXIM je navedla, da zaradi zaupnosti ni bilo mogoče zagotoviti dostopa do takih informacij. Ko je poskusila preveriti sistem ocenjevanja kreditne sposobnosti EXIM z obrazcem za ocenjevanje, v katerem bi bila imena družb izbrisana, ji je EXIM zavrnila dostop do takega dokumenta, saj naj bi vseboval poslovne skrivnosti.

(129)

Po razkritju je kitajska vlada opozorila na izpolnjeni vprašalnik in letno poročilo EXIM za leto 2015, v katerih naj bi bil očiten pomen ocene tveganj pred sprejemanjem odločitev o izdaji posojil. Čeprav to sprejmemo kot del splošne politike banke, EXIM ni predložila primerov, kako je to potekalo vsaj v zvezi z vzorčenimi družbami. Ta pripomba zato ni vplivala na ugotovitve Komisije.

(130)

Komisija je zahtevala tudi kopijo letnega poročila EXIM za leto 2015. EXIM je najprej navedla, da takega dokumenta ni bilo mogoče predložiti ali o njem razpravljati, čeprav je bilo očitno, da je bil zahtevani dokument že javno dostopen na njenem spletišču. Komisija si je lahko na koncu zahtevani dokument ogledala prek spleta, vendar ji na začetku ni bilo dovoljeno vzeti tiskane oblike dokumenta ali narediti zapiskov. Na koncu je bil zahtevani dokument predložen, vendar šele, ko so predstavniki EXIM zapustili prostore, kjer je potekala preveritev, in se o dokumentu ni moglo dodatno razpravljati.

(131)

Potem ko je Komisija poslala dopis glede možnosti uporabe člena 28, je kitajska vlada trdila, da uporaba člena 28 ni upravičena, čeprav je EXIM med preveritvenim postopkom sprva zavrnila dostop do javno dostopnega dokumenta, vendar ga je na koncu kitajska vlada predložila po preveritvi. Kitajska vlada je navedla, da ni pomembno, kdo je predložil dokument.

(132)

Komisija poudarja, da je bila zamuda pri predložitvi letnega poročila za leto 2015 samo del razlogov za uporabo člena 28 (glej uvodne izjave 112 do 118). Poudariti je treba, da je EXIM z zavrnitvijo dostopa do javno dostopnega dokumenta in razpravljanja o njem med časom, dodeljenim za ustrezno finančno institucijo, namerno ovirala in zavlačevala preveritveni postopek. Poleg tega Komisija ni mogla zadovoljivo razpravljati o zadevnem dokumentu in ga preveriti, ker ji je bil predložen po odhodu predstavnikov EXIM. Komisija zato meni, da je ta finančna institucija znatno ovirala preveritveni postopek.

(133)

Kitajska vlada je glede dokumentov v zvezi z ustanovitvijo in upravljanjem poslovanja EXIM, tj. Obvestilom o ustanovitvi EXIM, ki ga je izdal državni svet, in statutom, trdila, da zahtevana dokumenta nista bila povezana s subvencijsko shemo ali proizvajalci izvozniki, da je bil zahtevek namenjen zgolj iskanju informacij in da ni bilo zakonske podlage za preiskavo sheme, ki ni bila izravnana v prvotni preiskavi.

(134)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da so bili zahtevani dokumenti potrebni zaradi preiskave, da bi ugotovili, ali je imela EXIM pooblastilo za izvajanje vladnih funkcij, in da so se od kitajske vlade zahtevali podobni dokumenti za druge sodelujoče finančne institucije, ki jih je ta tudi predložila. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se je EXIM v izpolnjenem vprašalniku večkrat sklicevala na te dokumente, kar zadeva njeno lastništvo, upravljanje, nadzor in poslovanje, zato je bilo treba te dokumente preveriti. Poleg tega so nekateri vzorčeni proizvajalci izvozniki navedli, da so imeli s to finančno institucijo sklenjene finančne posle, kar je bil še en vidik, ki ga je Komisija želela preveriti in ki kaže na to, da je bila EXIM udeležena pri subvencijah, povezanih s tistimi, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi.

(135)

Iz naslova in vsebine Obvestila o ustanovitvi EXIM, ki ga je izdal državni svet, kolikor ju je mogoče razbrati iz izpolnjenega vprašalnika, je razvidno, da kitajska vlada EXIM uporablja kot sredstvo za izpolnjevanje ciljev javne politike, zato ima pooblastilo za izvajanje vladnih funkcij.

(136)

Iz teh razlogov na podlagi uporabe razpoložljivih dejstev Komisija ugotavlja, da je EXIM javni organ.

(137)

Komisija je na podlagi odgovorov ICBC iz vprašalnika, kot jih potrjuje letno poročilo banke za leto 2015, ugotovila, da ima država v lasti več kot 50 % delnic. ICBC je torej pod formalnim nadzorom države.

(138)

Komisija je lahko na podlagi statuta, zlasti njegovih poglavij 8 do 10, in odgovorov ICBC iz vprašalnika ugotovila tudi, da lahko kitajska vlada prek svojega lastniškega deleža in Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske imenuje večino najpomembnejših funkcij v upravi banke, na primer predsednika upravnega odbora, podpredsednika upravnega odbora, izvršnega direktorja, predsednika odbora nadzornikov, predsednika in podpredsednika. Poleg tega v skladu s statutom ICBS upravni odbor med drugim sklicuje sestanke delničarjev, odloča o poslovni strategiji in proračunu banke, sprejema odločitve o naložbah (in združitvah), odloča o odpuščanju višjega vodstva, oblikuje sistem upravljanja tveganj ter odloča o ustanovitvi oddelkov in podružnic. Glede na ta nepopolni seznam pristojnosti je razvidno, da država smiselno nadzira dnevno poslovanje ICBC.

(139)

Člen 34 zakona o bankah, ki se uporablja za vse banke, ki delujejo na Kitajskem, določa, da poslovne banke svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter smernicami industrijske politike države. Potrebe nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter smernice industrijske politike države se določijo v okviru centralnega planiranja, kot je določeno v oddelku 3.2. Spodbujanje fotonapetostne industrije je njihov del.

(140)

Izvajanje ciljev ekonomske politike je po mnenju sodišč Unije del izvajanja javnih pooblastil (31).

(141)

Člen 34 zakona o bankah tako vsem bankam daje pooblastilo za izvajanje vladne funkcije. V primeru ICBC je kitajska vlada zaradi formalnega nadzora na podlagi lastništva delnic in pooblastil, ki jih ima v skladu s statutom zaradi lastništva delnic, lahko izvajala to vladno funkcijo.

(142)

Komisija je tudi želela ugotoviti, ali se nadzor izvaja na razumen način, in sicer s proučitvijo dejanske posojilne politike ICBC.

(143)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala ustrezne informacije, da bi ocenila, kako banke v LRK ocenjujejo kreditno tveganje družb, ki proizvajajo fotonapetostne izdelke, preden odločajo o odobritvi posojil (in/ali kreditnih linij) in pogojih, pod katerimi se ti odobrijo. Komisija je v Dodatku A k vprašalniku zahtevala informacije o tem, kako banke upoštevajo tveganje, kako se ocenjuje kreditna sposobnost posojilojemalca, kakšne premije za tveganje se zaračunajo različnim družbam/panogam v LRK in kateri dejavniki se upoštevajo pri obravnavi vloge za posojilo ali kreditno linijo. Komisija je zahtevala tudi opis vloge za posojilo in postopka odobritve. Medtem ko je ICBC odgovorila na zgornja vprašanja, pa niti kitajska vlada niti ICBC v zvezi s tem nista predložili zadovoljivih dokazov. Komisija je med preveritvenim obiskom zahtevala dokaze v zvezi s podrobnim odgovorom. Vendar je kitajska vlada zagotovila le splošne odgovore, ki niso bili podprti z nobenimi dokazi, da se dejansko sploh izvaja kakršna koli ocena kreditnega tveganja.

(144)

Komisija je podobne informacije zahtevala tudi od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in jih poskušala preveriti med preveritvenimi obiski pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih na kraju samem. Večina proizvajalcev izvoznikov je odgovorila, da banke pred odobritvijo posojil zahtevajo nekatere dokumente (kot so računovodski izkazi) in opravijo neko vrsto analize kreditnega tveganja. Vendar svojih trditev niso mogli podpreti z nobenimi dokazi, na primer za dokumente, ki so jih predložili. Komisija je med preveritvijo na kraju samem zahtevala dokaze (kot so dopisi itd.), da so banke dejansko zahtevale take dokumente ali da so jih družbe predložile bankam, oziroma kakršno koli poročilo, ki so ga objavile banke in bi dokazovalo, da je bila taka analiza kreditnega tveganja dejansko opravljena. Vendar vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov niso mogle predložiti takih dokazov, niti nobenih drugih dokazov, ki bi podprli njihove trditve.

(145)

Prva ovira v zvezi s tem je bila, da kitajska vlada ni hotela predložiti informacij iz oddelka 3.1. Druga ovira je bila, da je kitajska vlada zavrnila dostop do ocene kreditne sposobnosti, ki jo je izvedla ICBC.

(146)

Komisija je v svojem pozivu k dopolnitvi z dne 14. marca 2016 kitajsko vlado obvestila, da je bil odgovor ICBC na Dodatek A nepopoln, ker ni vključeval naslednjih zahtevanih informacij: posojila, zagotovljena desetim največjim proizvajalcem izvoznikom izdelka, ki se pregleduje, popoln odgovor glede ocene kreditne sposobnosti, podpora banke za izvajanje vladnih načrtov in projektov.

(147)

ICBC ni predložila nobenih informacij v zvezi s posojili in/ali kreditnimi linijami, zagotovljenimi desetim največjim proizvajalcem izvoznikom izdelka, ki se pregleduje, pri čemer se je sklicevala na zakonske in pogodbene obveznosti glede zaupnosti, v skladu s katerimi ne more razkriti informacij o posojilih posameznim družbam brez njihovega soglasja. Vendar se je Komisija za opredelitev koristi za tri sodelujoče vzorčene proizvajalce v končni fazi lahko oprla na preverjene odgovore v njihovih vprašalnikih.

(148)

Med preveritvijo je Komisija poskušala preveriti oceno kreditne sposobnosti vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, desetih največjih proizvajalcev izvoznikov in fotonapetostnega sektorja kot celote. ICBC ni predložila nobenih informacij v zvezi s tem, pri čemer se je sklicevala na zaupnost. Navedla je tudi, da na svojem sedežu ne hrani poročil v zvezi s proizvajalci v fotonapetostnem sektorju. ICBC je Komisiji sicer dovolila hiter vpogled v poročilo o oceni, ki ga je izbrala, vendar je bilo ugotovljeno, da ta dokument ni bil povezan z nobeno od sodelujočih družb ali fotonapetostnim sektorjem. Poleg tega glede na časovni okvir njegove predložitve (v kitajskem jeziku) Komisija v času, ki je bil na voljo med preveritvenim obiskom, ni mogla razumeti vsebine. Komisiji tudi ni bilo dovoljeno narediti kopije dokumenta. ICBC je v odgovorih na vprašalnik in poziv k dopolnitvi trdila, da „pri ocenjevanju posojil/kreditnih linij ni upoštevala vladne industrijske politike, načrtov ali projektov oziroma drugih zakonov“. Vendar se je zdelo, da je v letnem poročilu banke prikazano nasprotno, saj je navedeno, da je ICBC „prilagodila in izboljšala industrijsko posojilno politiko, da bi zagotovila finančno podporo realnemu gospodarstvu v skladu z makroekonomsko politiko, prevladujočimi trendi industrijske politike in značilnostmi delovanja industrije ter pomembnimi strateškimi pobudami države“, in da je „podpirala podjetja, ki delujejo na področju varčevanja z energijo in varstva okolja ter ‚globalne razsežnosti‘ pomembnih proizvodnih zmogljivosti za izdelke“.

(149)

Kitajska vlada je po razkritju navedla, da si je Komisija napačno razlagala navedbe in zlasti izraz „podpora“ v teh navedbah, kot je napačno naveden v uvodni izjavi 148. Kitajska je tudi predložila več navedb iz letnih poročil dveh belgijskih bank (KBC in Belfius) in ene nemške banke (Deutsche Bank), kjer je bil tudi uporabljen izraz „podpora“. Medtem ko ima izraz „podpora“ v različnih kontekstih res različne pomene, pa se navedba iz letnega poročila ICBC nanaša na „finančno podporo“. To skupaj z drugimi navedbami iz uvodne izjave 139 in drugimi ugotovitvami, na primer dejstvom, da je ICBC v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekaterim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom odobrila preferenčna posojila in kreditne linije, je vodilo k zaključku, da ICBC pri oceni posojila/kreditne linije res upošteva industrijsko politiko, načrte ali projekte vlade ali druge zakone. Komisija zato vztraja pri svojih ugotovitvah iz uvodnih izjav 139 do 148.

(150)

Na podlagi ocene vseh razpoložljivih dejstev iz spisa Komisija ugotavlja, da je ICBC odobrila posojila trem vzorčenim proizvajalcem, ki so reprezentativni za fotonapetostno industrijo, ne da bi izvedla oceno kreditne sposobnosti, saj banka ni mogla dokazati obstoja take ocene. Iz tega je mogoče sklepati, da je ICBC imela pooblastilo vlade, na podlagi katerega je zagotavljala posojila v skladu z zahtevami centralnega načrtovanja ter tako izvajala vladne funkcije. To ugotovitev nadalje potrjujejo izvlečki iz letnih poročil.

(151)

Komisija je torej sklenila, da ICBC javni organ.

(152)

Komisija je na podlagi letnega poročila CCB za leto 2015 ugotovila, da ima država v lasti več kot 50 % delnic. CCB je torej pod formalnim nadzorom države.

(153)

Kot je CCB potrdila med upravnim postopkom in kot je navedeno v poglavjih 11 in 12 statuta, ima kitajska vlada kot glavni delničar pooblastila, da imenuje večino članov upravnega odbora, ki je izvršilno telo skupščine delničarjev, ki upravlja CCB in ji odgovarja. Isto velja za odbor nadzornikov, tj. nadzorni organ banke, kot ga določa poglavje 16 statuta. Poleg tega v skladu s statutom CCB in zapisnikom sestanka upravnega odbora upravni odbor med drugim odloča o proračunu banke, sprejema odločitve o naložbah ter odloča o odpustitvi notranjega revizijskega predstojnika in sekretarja upravnega odbora. 10 neizvršnih članov upravnega odbora od skupno 15 članov predstavlja upravljanje CCB. Glede na ta nepopolni seznam pristojnosti je razvidno, da država smiselno nadzira dnevno poslovanje CCB.

(154)

Med preveritvijo je Komisija poskušala preveriti oceno kreditne sposobnosti vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in fotonapetostnega sektorja kot celote. CCB ni predložila nobenih informacij v zvezi s tem, pri čemer se je sklicevala na zaupnost. Po nadaljnjem vztrajanju Komisije si je bilo mogoče na hitro ogledati dokumente o kreditni sposobnosti. V zvezi s tem je treba poudariti, da Komisija iz praktičnih razlogov, tj. na podlagi dejstva, da so bili dokumenti v kitajskem jeziku ter da ji je bil dovoljen le hiter vpogled in jih ni mogla vzeti kot dokazno gradivo, ni mogla zadovoljivo preveriti informacij, navedenih v izpolnjenem vprašalniku. Nadalje se ugotavlja tudi, da dokumenti niso bili povezani niti z zadevnim sektorjem niti z OPP. Na predlog Komisije, da se predloži anonimizirana različica zahtevanih dokumentov, ki bi jih Komisija lahko obravnavala kot dokazno gradivo, je zadevni finančni subjekt to zavrnil. Zato ni mogoče sklepati, da je ta finančni subjekt ravnal po svojih najboljših močeh, kot je trdila kitajska vlada.

(155)

Kitajska vlada je v svojem odgovoru na dopis Komisije v zvezi z možnostjo uporabe člena 28 navedla, da Komisija ne more pričakovati, da ji bodo bančni uradniki dovolili vzeti kopije vseh vrst dokumentov in neomejeno dostopati do takih informacij, saj jih zavezujejo pravila o zaupnosti. Nadalje je trdila, da je Komisija državi izvoznici in domnevno neodvisnim bankam naložila nerazumno dokazno breme.

(156)

Komisija ni zahtevala „vseh vrst dokumentov“ ali „neomejenega dostopa“ do takih dokumentov. Zato je treba zavrniti pripombo, da je Komisija kitajski vladi ali finančnim institucijam naložila nerazumno dokazno breme.

(157)

Po razkritju je kitajska vlada predložila splošno pripombo glede štirih bank, ki jih je Komisija obiskala na kraju samem, in sicer, da je analiza Komisije očitno pristranska, saj naj bi letna poročila zadevnih bank vsebovala dokaz, da te banke ne nudijo preferencialnih posojil spodbujanim industrijam.

(158)

Kitajska vlada je v tej pripombi dodala, da je Komisija v splošnem dokumentu o razkritju opozorila na Sklep št. 40, ki navaja spodbujane industrije, kot je določeno v uvodni izjavi 191 prvotne uredbe. Kitajska vlada je v letnih poročilih dveh od štirih preverjenih bank našla navedbe, ki nasprotujejo tej ugotovitvi, in sicer poročili govorita o strožjih vstopnih standardih ali zmanjšanju posojil, odobrenih sektorjem, ki so v Sklepu št. 40 navedeni kot spodbujani.

(159)

Komisija želi poudariti, da se je med preiskavo izkazalo, da so štiri banke, ki jih je Komisija preverila, dejansko odobrile preferencialna posojila in/ali kreditne linije trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Te ugotovitve, ki so v nasprotju s pripombami kitajske vlade iz zgornjih dveh uvodnih izjav, temeljijo na informacijah, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki. Nobena od teh bank ni predložila podatkov o posojilih in/ali kreditnih linijah, ki so bili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom odobrena trem vzorčenim družbam ali fotonapetostni industriji na splošno. Preverjene informacije vzorčenih družb in letni poročili zadevnih dveh bank se tako ne skladajo. Komisija je dala prednost informacijam, ki jih je prejela od vzorčenih družb na kraju samem, in tako zavrnila pripombo kitajske vlade. CCB je v odgovorih na vprašalnik in poziv k dopolnitvi navedla, da lahko banka upošteva vladno industrijsko politiko le informativno, vendar je to ne zavezuje pri odločitvah v zvezi s svojo posojilno politiko. Je pa letno poročilo CCB potrdilo, da ta izvaja vladne načrte, kot je razvidno iz naslednjih izvlečkov: „Skupina se je dejavno odzvala na strukturne reforme države na strani ponudbe in ustrezno odgovorila na razvojne strategije [….]. Zagotovili smo podporo […] nastajajočim strateškim industrijam.“; „Skupina je leta 2015 ustrezno optimizirala kreditne politike v skladu z nacionalnimi industrijskimi politikami in spremembami na področju poslovanja s tujino […]“.

(160)

Kitajska vlada je v svojih pripombah na razkritje opozorila, da navedba „Leta 2015 je skupina v skladu z nacionalnimi industrijskimi politikami in spremembami zunanjega okolja delovanja optimizirala kreditne politike…“ ne pomeni, da je banka določenim industrijam nudila preferenčna posojila. Komisija to pripombo zavrača, saj je treba citirani stavek brati skupaj z drugimi navedbami iz prejšnje uvodne izjave. V vsakem primeru argument kitajske vlade ni jasen, saj se nanaša na MEB, citirani stavek pa je vzet iz letnega poročila CCB. Komisija zaradi razprave predpostavlja, da je bila „MEB“ tipkarska napaka.

(161)

Kitajska vlada je izrazila pomisleke tudi v zvezi z navedbo „Skupina je proaktivno odgovorila na strukturno reformo države na strani ponudbe in se ustrezno odzvala na razvojne strategije….“, pri čemer je navedla, da je bila vzeta iz konteksta in da nima nobene povezave s spodbujanimi, strateškimi ali nastajajočimi industrijami ali sektorji ter da si Komisija v vsakem primeru narobe razlaga uporabo izraza „nastajajoč“ v letnem poročilu CCB. Komisija opozarja, da se celotna navedba, vključno s stavkom, ki takoj sledi, glasi (poudarek dodan): „Odločno smo spodbudili razvoj realnega gospodarstva. Skupina je proaktivno odgovorila na strukturno reformo države na strani ponudbe in se ustrezno odzvala na razvojne strategije, vključno s pobudo En pas, ena pot, območji proste trgovine, usklajenim razvojem regije Peking-Tianjin-Hebei in gospodarskim pasom reke Jangce. Zagotovili smo podporo ključnim nacionalnim gradbenim projektom, urbanizaciji novega tipa, konstrukciji novega podeželja in strateškim nastajajočim industrijam.“ Ker je treba te navedbe brati skupaj, Komisija ni videla razloga, da bi spremenila svoje ugotovitve iz uvodne izjave 159.

(162)

Kitajska vlada je tudi navedla, da sta analiza kreditnega tveganja in sistem upravljanja banke v letnem poročilu CCB podrobno opisana. Vendar pa kitajska vlada ni predložila nobenih novih podatkov v zvezi s tem. V vsakem primeru so ti abstraktni in ne dopuščajo ocene posameznih primerov, prav tako pa tudi ne predstavljajo dokaza, da taka ocena dejansko poteka. Zato Komisija ni videla razloga, da bi spremenila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 152 do 159.

(163)

Kitajska vlada je v odgovoru na dopis Komisije glede možnosti uporabe člena 28 trdila, da zahtevani dokumenti vsekakor niso bili pomembni za preveritev in da bi se morala Komisija opreti na informacije, ki jih je lahko zbrala ali ki so bile že navedene v izpolnjenem vprašalniku. Trdila je tudi, da dokumenti, ki jih CCB (ali kitajska vlada) ni predložila, niso bili razlog za uporabo člena 28.

(164)

V zvezi s tem se ugotavlja, da so bili zahtevani dokumenti potrebni za preverbo trditev v izpolnjenem vprašalniku in da Komisija ni mogla biti zadovoljna s predloženimi dokumenti, ker se ti niso nanašali na trditve ali pa so jih le delno podpirali. Ker Komisija ni imela na razpolago nobenih preverjenih dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, da je banka izvedla ustrezno oceno tveganj, je vztrajala pri svoji ugotovitvi, da CCB ni izvajala ocen kreditne sposobnosti. Njene posojilne dejavnosti so potekale glede na cilj izvajanja vladne politike z odobritvijo preferenčnih posojil vzorčenim družbam.

(165)

Na podlagi ocene vseh razpoložljivih dejstev iz spisa Komisija ugotavlja, da je CCB odobrila posojili dvema vzorčenima proizvajalcema, ki sta reprezentativna za fotonapetostno industrijo, ne da bi izvedla oceno kreditne sposobnosti, saj banka ni mogla dokazati obstoja take ocene. Iz tega je mogoče sklepati, da je CCB imela pooblastilo vlade, na podlagi katerega je zagotavljala posojila v skladu z zahtevami centralnega načrtovanja ter tako izvajala vladne funkcije. To ugotovitev nadalje potrjujejo izvlečki iz letnih poročil.

(166)

Komisija zato ugotavlja, da je CCB javni organ.

(167)

Komisija je ugotovila, da je MEB del China Merchants Group, konglomerata v državni lasti, ki je pod neposrednim nadzorom komisije za nadzor in upravljanje državnih sredstev pri državnem svetu (32). Na podlagi letnih poročil za leti 2014 in 2015 je tudi ugotovila, da je posredno v lasti države. MEB je torej pod formalnim nadzorom države.

(168)

V skladu s poglavjema 10 in 13 statuta ima država kot večinski delničar pooblastila, da imenuje večino članov upravnega odbora in odbora nadzornikov. V skladu s statutom MEB upravni odbor med drugim sklicuje sestanke delničarjev, oblikuje poslovne in naložbene načrte banke, vzpostavi strategijo upravljanja kapitala in proračunski načrt, odloča o razdelitvi dobička ter potrjuje ali odpušča višje vodstvo. Glede na ta nepopolni seznam pristojnosti je razvidno, da država smiselno nadzira dnevno poslovanje MEB.

(169)

Med preveritvijo je Komisija poskušala preveriti oceno kreditne sposobnosti vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in fotonapetostnega sektorja kot celote. MEB ni predložila nobenih informacij v zvezi s tem, pri čemer se je sklicevala na zaupnost. Po nadaljnjem vztrajanju Komisije si je bilo mogoče na hitro ogledati dokumente o kreditni sposobnosti. Ti dokumenti so se nanašali na zadevni sektor, ne pa tudi na OPP. MEB ni predložila dokumentov o svoji kreditni politiki za leti 2014 in 2015, ko je Komisija to zahtevala, in ji je dovolila le hiter vpogled v dokument o kreditni politiki za leto 2016 (ki ni v OPP). Vendar Komisiji ni bilo dovoljeno, da dokument vzame kot dokazno gradivo. Čeprav je MEB Komisiji dovolila vpogled v dokument, povezan z oceno kreditne sposobnosti družbe (v kitajskem jeziku), je bilo ugotovljeno, da Komisiji ni bilo dovoljeno delati zapiskov v zvezi s tem dokumentom ali vzeti njegove kopije. Zato v omejenem času, ki je bil na voljo med preveritvenim obiskom, ni bilo mogoče ustrezno razumeti vsebine.

(170)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da je glede na dejstvo, da se je Komisija zanašala na obstoj bonitetnega poročila, potrdila, da banke izvajajo ocene kreditnega tveganja.

(171)

V zvezi s tem in kot je navedeno v oddelkih 3.1 in 3.4.1 zgoraj, poudarjamo, da niti kitajska vlada niti posamezne banke niso zagotovile zadovoljivih dokazov v zvezi z bonitetno oceno, ki so jo domnevno izvedle, oziroma natančneje, kako banke upoštevajo tveganje, kako se oceni kreditna sposobnost posojilojemalca, kakšne premije za tveganje se zaračunavajo različnim družbam/industrijam v LRK in katere dejavnike upoštevajo banke pri oceni vlog za posojila ali kreditne linije. Sam obstoj poročila o odobritvi posojila v kitajskem jeziku, v katerega je imela Komisija kratek vpogled med preveritvenim obiskom ene od bank, ne more biti zadosten dokaz za to, da banke (in ne samo zgoraj omenjena banka, ki je dala v vpogled poročilo o odobritvi posojila) izvajajo bonitetne ocene. Sicer pa se je navedeno poročilo izrecno nanašalo na vladno podporo kot enega od razlogov za odobritev posojila, kar potrjuje, da bonitetna ocena ne temelji na tržnih načelih.

(172)

Kitajska vlada je tudi navedla, da je primerjava med višino obrestne mere za posojila, odobrena vzorčenim sodelujočim proizvajalcem, in PBOC nasprotovala ugotovitvi, da ni bilo ocene kreditnega tveganja.

(173)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da zgornja primerjava ne drži, saj ni povezave med višino referenčne vrednosti PBOC in dejstvom, da banke ne izvajajo ocen kreditnega tveganja. Komisija ne izpodbija obstoja dodatka na referenčno vrednost PBOC; njeno mnenje je, da dodatek ni skladen s tržnimi pogoji, ampak odraža cilj bank, da izvajajo politiko kitajske vlade za spodbujanje fotonapetostne industrije.

(174)

MEB je v odgovorih na vprašalnik in poziv k dopolnitvi navedla, da pri sprejemanju odločitev v zvezi s svojo posojilno politiko ni upoštevala vladne politike. Vendar letno poročilo MEB potrjuje, da izvaja vladne načrte, kot je razvidno iz naslednjih izvlečkov: „MEB usmerjajo nacionalne industrijske politike“; „Upravni odbor, nadzorni odbor in posebni odbori so resno izvajali nacionalne politike“.

(175)

Po razkritju se je kitajska vlada sklicevala na dopis Komisije z dne 23. septembra 2016, ki je vseboval navedbo iz letnega poročila MEB za leto 2015, podobno prvi navedbi v uvodni izjavi 174. Kitajska vlada je trdila, da se navedba „usmerjajo nacionalne industrijske politike“ na nanaša na MEB, ampak na družbo CMB Financial Leasing. Komisija poudarja, da je CMB Financial Leasing v 100-odstotni lasti MEB.

(176)

Kitajska vlada je tudi opozorila, da je v letnem poročilu MEB postopek ocene kreditnega tveganja podrobno opisan in da fotonapetostna industrija ni med desetimi sektorji, ki so največji posojilojemalci banke. Kitajski vladi se zato ne zdi, da bi trditve MEB v njenih odgovorih na vprašalnik in poziv k dopolnitvi nasprotovale vsebini letnega poročila. Kitajska vlada je poudarila, da se ena od navedb nanaša na subjekt, ki je v 100-odstotni lasti MEB, razen tega pa ni imela novih pripomb. Ker Komisija ni imela na razpolago nobenih preverjenih dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, da je banka izvedla ustrezno oceno tveganj, namesto da je na podlagi industrijske politike podpirala fotonapetostno industrijo, je vztrajala pri svoji ugotovitvi, da MEB ni izvajala ocen kreditne sposobnosti. Njene posojilne dejavnosti so potekale glede na cilj izvajanja vladne politike z odobritvijo preferenčnih posojil vzorčenim družbam.

(177)

Kar zadeva odločitve finančnih institucij o posojilih ter njihovo upoštevanje vladne industrijske politike in načrtov, je kitajska vlada trdila, da izpolnjeni vprašalniki različnih bank pomenijo najbolj neposredna in bistvena dejstva in dokaze, na katerih bi morala temeljiti analiza Komisije.

(178)

Kot je razvidno iz izpolnjenih vprašalnikov, opisanih v uvodnih izjavah 137 do 185, so se odgovori razlikovali, na splošno pa so zanikali izvajanje vladnega pooblastila ali vsaj poskušali zmanjšati njegov pomen.

(179)

Vendar se je vsaka od bank v svojih letnih poročilih jasno sklicevala na take vladne politike, načrte ali nastajajoče strateške industrije kot smernice za svoje finančne storitve. Kitajska vlada meni, da te trditve niso neskladne, ker se izpolnjeni vprašalniki ne ujemajo z vsebino letnih poročili bank. Vendar Komisija meni, da trditve v letnih poročilih bank, kot so navedene zgoraj, jasno nasprotujejo trditvam istih bank v izpolnjenih vprašalnikih.

(180)

Po razkritju je kitajska vlada izrazila nestrinjanje s trditvijo, da Komisija ni mogla preveriti bonitetne ocene in postopka odločanja. Sklicevala se je na dokumente, ki so jih CCB, MEB in ICBC predložile Komisiji med preveritvijo na kraju samem. Komisija ponovno opozarja na pomanjkljivosti teh dokumentov, kot so navedene v uvodnih izjavah 148 in 169.

(181)

Kitajska vlada se je sklicevala tudi na letna poročila finančnih institucij in ustrezne izpolnjene vprašalnike, ki so po njenem mnenju dovolj za preverbo bonitetne ocene in postopka odločanja. Komisija to pripombo zavrača, saj je bilo treba vsebino letnih poročil in odgovore iz vprašalnikov preveriti z ustreznimi dokazi na kraju samem (na primer za obdobje preiskave v zvezi s pregledom in fotonapetostno industrijo). Kot je Komisija med obiskom na kraju samem pojasnila kitajski vladi in bankam, ki jih je poskušala preveriti, je morala preveriti tudi dokaze za to, da so se ocena kreditnega tveganja in postopki odločanja, kot so opisani v izpolnjenih vprašalnikih in letnih poročilih, med dejanskim poslovanjem res izvajali.

(182)

Kitajska vlada je obravnavala tudi dejstvo, da več dokumentov ni bilo mogoče predložiti zaradi njihove zaupnosti, zakona o bančni tajnosti in zadevnih pogodbenih klavzul. Kitajska vlada je navedla, da bi morala Komisija priznati, da so banke ravnale po svojih najboljših močeh glede na veljaven pravni in pogodbeni okvir. Pripomnila je tudi, da člen 28 osnovne uredbe Komisiji dovoljuje le, da ne upošteva informacij, ki so napačne ali zavajajoče, in s tem namignila, da so informacije, ki so se upoštevale in so predložene po najboljši dejanski zmožnosti zainteresirane strani, upravičene.

(183)

Ta trditev je bila ovržena v uvodni izjavi 48. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je v členu 29 osnovne uredbe (ki temelji na členu 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih STO) predvideno, da „[v]se informacije, ki so zaupne […] in ki jih zaupno predložijo v preiskavo vključene strani, organi ob ustrezni utemeljitvi obravnavajo kot zaupne“. Komisija zato meni, da pravni okvir te preiskave zagotavlja dovolj jamstev v zvezi z obravnavo zaupnih informacij. Glede na zgoraj navedeno meni, da organi zadevne države niso ravnali po svojih najboljših močeh, da bi zagotovili dostop do informacij, ki bi lahko podprle trditve v izpolnjenem vprašalniku.

(184)

Na podlagi ocene vseh dejstev, ki so na voljo v spisu, Komisija ugotavlja, da je MEB zaradi izpolnjevanja ciljev javne politike odobrila posojilo enemu od vzorčenih proizvajalcev, ki je reprezentativen za fotonapetostno industrijo. Iz tega je mogoče sklepati, da je MEB imela pooblastilo vlade, na podlagi katerega je zagotavljala posojila v skladu z zahtevami centralnega načrtovanja ter tako izvajala vladne funkcije. To ugotovitev nadalje potrjujejo izvlečki iz letnih poročil.

(185)

Komisija zato ugotavlja, da je MEB javni organ.

(186)

Poleg teh štirih preverjenih bank je Komisija ugotovila, da je bila tudi večina drugih bank, ki so izvajale posojila vzorčenim proizvajalcem, v javni lasti (glej uvodno izjavo 106). Komisijo je tudi vsaj ena od vzorčenih družb obvestila, da je od Kitajske razvojne banke prejela pomembna posojila, ki jih kitajska vlada sploh ni omenila. Na podlagi javno dostopnih informacij o tej banki je Komisija zaključila, da je prek neposrednega in posrednega lastništva delnic tudi v več kot 50-odstotni državni lasti. Za namene te preiskave je Komisija zaključila, da je bilo deset bank v javni lasti (ICBC, Kmetijska banka, Banka Kitajske, CCB, MEB, Kitajska razvojna banka, Komunikacijska banka, banka China Everbright, Industrijska banka Razvojna banka Šanghaj Pudong).ICBC, Kmetijska banka, Banka Kitajske in CCB so izdale [40–50 %] posojil vzorčenim proizvajalcem v OPP. Komunikacijska banka, banka China Everbright, Industrijska banka in Razvojna banka Šanghaj Pudong so izdale [10–20 %] posojil vzorčenim proizvajalcem v OPP. MEB je izdala [0–10 %] posojil, Kitajska razvojna banka pa [20–30 %]. Na podlagi informacij iz spisa ni bilo mogoče določiti lastniške strukture ostalih šestih bank, za katere kitajska vlada ni predložila nobenih informacij.

(187)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajske vlade v zvezi s šestimi bankami, ki niso štiri preverjene banke, je morala Komisija uporabiti razpoložljiva dejstva, da bi ocenila, ali je teh šest bank javnih organov.

(188)

Prvič, Komisija je ugotovila, da so te banke v javni lasti (glej prejšnjo uvodno izjavo in uvodno izjavo 106 zgoraj).

(189)

Drugič, Komisija je ugotovila, da so štiri vzorčene banke izdale znaten del [15–25 %] posojil, ki so jih tri vzorčene družbe prejele v OPP. Zato bi se lahko ugotovitve v zvezi z njimi štele za reprezentativne.

(190)

Tretjič, Komisija je ugotovila, da je večina posojilnih pogodb vseh desetih bank, ki jih je Komisija pridobila od treh vzorčenih sodelujočih proizvajalcev, sledila istim ali podobnim vzorcem ter da je posojilna obrestna mera, ki so jo v večini primerov sprejele vse banke, temeljila na referenčni vrednosti PBOC s pribitkom, nižjim od tržnega tečaja.

(191)

Komisija je zato menila, da so ugotovitve za štiri banke, za katere so potekale preveritve, zaradi teh podobnosti in reprezentativnosti zadevnih štirih bank, predstavljale najboljša razpoložljiva dejstva za oceno drugih bank v javni lasti.

(192)

Na podlagi tega Komisija ugotavlja, da je tudi šest bank, ki niso štiri preverjene banke, javnih organov.

(193)

V skladu s tem je Komisija izračunala koristi teh desetih bank v javni lasti.

(194)

Kitajska vlada je trdila, da ugotovitev Komisije v prvotni preiskavi, da so kitajske državne banke javni organi, ni več veljala, ker Ljudska banka Kitajske („PBOC“) ne določa več najnižje obrestne mere, zato kitajska vlada ne posega več v finančni trg. Kitajska vlada je trdila, da je PBOC 20. julija 2013 z odpravo najnižjih določenih posojilnih obrestnih mer odpravila nadzor nad obrestnimi merami za posojila, ki jih zagotavljajo finančne institucije. PBOC je v obvestilu, objavljenem 27. oktobra 2015, sklenila odpraviti tudi spremenljivo najvišjo določeno obrestno mero za vloge.

(195)

Komisija meni, da ta trditev ni upoštevna, ker ugotovitve, navedene v prejšnjem oddelku, same po sebi zadoščajo za zaključek, da so kitajske banke v javni lasti javni organi.

(196)

Ugotavlja se, prvič, da ugotovitev Komisije (v prvotni preiskavi), da so kitajske državne banke javni organi, ni temeljila samo na dejstvu, da PBOC določa posojilne obrestne mere, temveč je izhajala tudi iz analize več elementov, kot so opisani v uvodnih izjavah 158 do 168 prvotne uredbe. Za lažje sklicevanje so se ti elementi nanašali na (i) poseganje vlade v povezavi z vladnim lastništvom v večjih bankah, (ii) dejstvo, da imajo državne banke v LRK zelo velik tržni delež (zaradi česar zasebnim bankam ostaja zelo malo prostora) in igrajo glavno vlogo na kitajskem finančnem trgu, (iii) vladni nadzor prek lastništva, upravnega nadzora nad poslovanjem bank ali celo zavezujočih dokumentov, (iv) vlogo PBOC pri določanju omejitev za način, kako se določajo in nihajo obrestne mere, ter (v) pravna pravila, ki od bank zahtevajo, da pri svojih kreditnih politikah upoštevajo nacionalne politike/sektorske prednostne naloge. V sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa se edina sprememba, ki jo omenja kitajska vlada, nanaša na točko (iv). Točke (i) do (iii) in (v) so bile potrjene v oceni, izvedeni v predhodnih uvodnih izjavah.

(197)

Drugič, na podlagi sklepov iz uvodne izjave 194 naj bi bile odpravljene najvišje in najnižje obrestne mere. Vendar je besedilo zadevnih objavljenih sklepov PBOC zgolj spodbujalo finančne institucije, da se prilagodijo tržnemu določanju cen posojilnih obrestnih mer, in tega od njih ni zahtevalo. To pomeni, da lahko kitajske državne banke še vedno izdajajo posojila po preferenčnih obrestnih merah, na podlagi člena 34 zakona o bankah pa so temu celo zavezane, saj ima navedeni zakon prednost pred spodbudo iz sklepa PBOC.

(198)

Tretjič, čeprav je PBOC objavila sklep o odpravi najnižje obrestne mere, je bilo ugotovljeno tudi, da člen 38 zakona o bankah še vedno določa, da „[k]omercialne banke določijo obrestne mere za posojila v skladu z zgornjimi in spodnjimi mejami za posojilne obrestne mere, ki jih določa Ljudska banka Kitajske“. Zakon o bankah je bil pozneje spremenjen le v zvezi z drugimi vidiki. To dokazuje, da ni bilo sprememb zakonodajnega okvira, v skladu s katerim morajo banke ravnati, saj so sklepi PBOC zgolj izvršilni regulativni akti. PBOC poleg tega ohranja pravno podlago, tako da lahko kadar koli uvede zgornjo in spodnjo omejitev.

(199)

Četrtič, med preveritvenim obiskom je več od štirih bank, ki so se preverjale na kraju samem, omenilo, da obstaja nova obrestna mera, ki temelji na ponudbah bank, objavljenih na šanghajskem medbančnem trgu, ki je bil vzpostavljen oktobra 2013. Vendar kitajska vlada v izpolnjenem vprašalniku ni navedla takih informacij, da bi podprla svojo trditev, da je bil kitajski trg liberaliziran. Na podlagi javno dostopnih informacij se zdi, da je t. i. prevladujoča tržna obrestna mera (loan prime rate – „LPR“) posojil enoletna obrestna mera, ki temelji na najboljši obrestni meri, ki jo ponudi devet izbranih komercialnih bank, ki jih podpira država, kot referenčni vrednosti za trg posojil. Čeprav je PBOC trdila, da bo uvedba LPR posojil „spodbudila liberalizacijo obrestne mere, izboljšala sistem primerjalne obrestne mere na finančnih trgih“, so neodvisni analitiki ob njeni uvedbi ugotovili, da vloga „šanghajskega medbančnega trga ni dovolj učinkovita, da bi vplivala na obrestne mere med bankami in njihovimi strankami“ (33). Dejansko se na podlagi analize zdi, da se LPR posojil sicer objavi vsak delovni dan, potem ko se določi povprečje ponudb devetih bank (pri čemer se izključita najvišja in najnižja ponudba), vendar se je njena stopnja v OPP s pregledom spremenila samo šestkrat. Za primerjavo, dnevna enoletna medbančna obrestna mera EURIBOR se je v enakem obdobju spremenila več kot 185krat. Poleg tega se zdi, da je LPR posojil vezana na referenčno vrednost, ki jo je objavila PBOC („referenčna vrednost PBOC“) (34), saj je vsaki spremembi referenčne vrednosti PBOC leta 2015 sledila sprememba LPR posojil naslednji delovni dan. Ugotavlja se tudi, da so bile spremembe v stopnji referenčne vrednosti PBOC in LPR posojil v letu 2015 enake.

(200)

Nadalje so preverjene banke trdile, da se je delež kratkoročnih posojil, katerih obrestna mera je temeljila na LPR posojil, znatno povečal in je predstavljal velik delež njihovega portfelja kratkoročnih posojil, vendar teh trditev ni bilo mogoče niti podpreti z dokazi, ki bi jih predložile banke, niti potrditi med preveritvenimi obiski v prostorih proizvajalcev izvoznikov. To ne podpira trditve, da naj bi zgoraj navedene banke samostojno določale svoje obrestne mere in da je bil trg obrestnih mer liberaliziran.

(201)

Zato se ugotavlja, da ni prišlo do liberalizacije trga obrestnih mer, ki jo je navedla kitajska vlada, kljub domnevni odpravi najnižjih določenih posojilnih obrestnih mer in najvišjih določenih obrestnih mer za vloge. Sklepi iz prvotne preiskave, da so kitajske državne banke javni organi, ker imajo pooblastilo za izvajanje vladne funkcije, veljajo tudi v OPP in so zato potrjeni.

(202)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da je Komisija dokazno breme neupravičeno prenesla nanjo, kar zadeva njene trditve glede (i) liberalizacije finančnega trga, (ii) ukinitve politike kitajske vlade v zvezi s področjem sončne energije ter (iii) prenehanja domnevnih izkrivljanj kitajskega finančnega trga. Kitajska vlada je tudi trdila, da se Komisija ni mogla zanašati na oceno „javnega organa“ na državni ravni in bi morala o tem presojati za vsak primer posebej.

(203)

Kot je razvidno iz uvodnih izjav 195 do 201, je Komisija podrobno analizirala razpoložljive dokaze, vključno s tem, ali so se razmere, kot so bile ugotovljene v prvotni preiskavi, spremenile v takem obsegu, da njene ugotovitve ne bi bile več ustrezne. Take domnevne spremembe vključujejo tiste, ki jih navaja kitajska vlada, in so bile analizirane in obravnavane zgoraj. Komisija ugotavlja tudi, da so bili novi dokazi, predloženi v tem postopku, precej omejeni. Opozoriti je treba tudi, da je kitajska vlada med preveritvenim obiskom potrdila, da ni bilo drugih sprememb poleg zgoraj navedenih.

(204)

Kar zadeva dokazno breme in v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe poudarjamo, da bodo predloženi dokazi v zvezi z vprašanjem, ali bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov subvencioniranje verjetno nadaljevalo ali ponovilo, ustrezno dokumentirani. Komisija je podrobno analizirala vse relevantne elemente in dokaze, ki jih je v zvezi s tem predložila kitajska vlada, in ugotovila, da ne dokazujejo zadovoljivo, da so se razmere glede na prvotno preiskavo občutno spremenile. V tem okviru in glede na domnevne spremembe, na katere se je sklicevala kitajska vlada, ugotavljamo, da je bila kitajska vlada odgovorna za to, da dokaže, da je do takih sprememb res prišlo, in da Komisija ni neupravičeno prenesla dokaznega bremena nanjo.

(205)

Kar zadeva oceno na ravni države, Komisija opozarja, da je izvedla posebno analizo javnega organa za vsako od finančnih institucij, za katere je kitajska vlada predložila zahtevane relevantne informacije. Na žalost kitajska vlada ni predložila informacij za vse druge finančne institucije, ki so izdajale posojila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, kot je opisano v oddelku 3.1. Komisija zato ni mogla izvesti analize javnega organa za vse te druge finančne institucije, zato je argument kitajske vlade brezpredmeten. Komisija je zato morala uporabiti razpoložljiva dejstva v spisu in opraviti temeljito analizo javnega organa za finančni sektor v LRK. Komisija je med relevantnimi elementi temeljito proučila vse nove dokaze, ki jih je kitajska vlada predložila v okviru tega postopka, skupaj z ugotovitvami iz prvotne preiskave.

(206)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da se je Komisija pri določanju „javnih organov“ opirala na dejstvo, da so bile najnižje dovoljene posojilne obrestne mere de facto odpravljene. Trdila je tudi, da je Komisija napačno razlagala domnevno odpravo najnižje dovoljene posojilne obrestne mere, ker takšna odprava pomeni, da bi banke zdaj domnevno lahko zagotavljale posojila po obrestnih merah, nižjih od 30 % referenčne obrestne mere. Z zanikanjem odprave takšne najnižje obrestne mere je kitajska vlada nadalje trdila, da banke torej ne bi mogle odobriti preferenčnih posojil. Kitajska vlada je trdila tudi, da bi bila zahteva, naj banke prilagodijo tržne cene za posojilne obrestne mere, enaka nadzoru teh bank in v nasprotju z duhom liberalizacije. Kitajska vlada je nadalje trdila, da je člen 38 zakona o bankah permisiven in da zakon ni bil spremenjen, čeprav so bile zgornje meje odpravljene nekaj let pred spodnjimi. Kitajska vlada je trdila tudi, da je teorija o korelaciji med omejitvami obrestnih mer PBOC in LPR napačna in je raje spet uporabila statistiko obrestnih mer za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike. Kitajska vlada je trdila tudi, da za posojila, izražena v USD ali EUR, nikoli niso veljale referenčne vrednosti ali mejne vrednosti.

(207)

Kar zadeva določitev javnih organov, je treba najprej opozoriti, da je kitajska vlada sama izpostavila vprašanje odprave najnižje dovoljene posojilne obrestne mere, in sicer v podporo svoji trditvi, da kitajska vlada ne posega več v finančni trg in da kitajskih bank v državni lasti ni mogoče šteti za javne organe. Komisija je analizirala trditev o ukinitvi najnižjih dovoljenih obrestnih mer in jo zavrnila iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 194 do 201. Ker kitajska vlada ni navedla drugih večjih sprememb, se je Komisija pri oblikovanju svojih sklepov v zvezi s tem opirala na sklepne ugotovitve prvotne preiskave, ki so bile potrjene z novimi dokazi za OPP, in na nove elemente, kot je obstoj nove posojilne obrestne mere (LPR).

(208)

Kar zadeva domnevno napačno razlago odprave, Komisija ne vidi, kako bi dejstvo, da je bila odpravljena najnižja dovoljena posojilna obrestna mera, bankam lahko preprečilo zagotavljanje preferenčnih posojil, če je bila najnižja dovoljena posojilna obrestna mera v vsakem primeru do 30 % pod referenčno obrestno mero.

(209)

Kar zadeva odsotnost zahteve za banke, da morajo ponujati tržne posojilne obrestne mere, Komisija ne vidi, kako se siljenje bank, da poslujejo v skladu z načeli tržnega gospodarstva, lahko šteje za uvedbo posebnih politik za banke. Takšne prakse ne izhajajo iz posebnih politik, temveč iz oblikovanja finančnega okvira, v katerem veljajo tržna načela.

(210)

V skladu s členom 38 zakona o bankah in kot je navedla kitajska vlada v svojem odgovoru na vprašalnik, Komisija razume, da vsi finančni subjekti v LRK strogo spoštujejo zakon o bankah in ne vidi, kako bi domnevna popustljivost lahko bila združljiva s takim pravnim načelom. V vsakem primeru dejstvo, da bi bila najnižja dovoljena posojilna obrestna mera odpravljena, ni nezdružljivo z dejstvom, da bi bile družbe, ki proizvajajo fotonapetostne izdelke, deležne ugodnosti preferenčnih posojil.

(211)

Kar zadeva teorijo o korelaciji med obrestnimi merami PBOC in LPR, Komisija ugotavlja, da predstavljeni statistični podatki niso bili podprti z izračuni in jih zato ni mogoče upoštevati. Če so predloženi statistični podatki točni, Komisija ne vidi njihove relevantnosti pri dokazovanju, da je analiza korelacije med PBOC in LPR (domnevno) napačna. Glede posojil, izraženih v USD ali EUR, Komisija meni, da domnevna odsotnost referenčne vrednosti ali mejnih vrednosti ne pomeni, da takih posojil ni mogoče odobriti po preferenčnih obrestnih merah.

(212)

Poleg tega je kitajska vlada tudi trdila, da analiza, ki jo je opravila Komisija, in ugotovitve, da so kitajske državne banke javni organi, ne izpolnjujejo najosnovnejših pravnih standardov in se sklicevala na ustrezne pravne in dokazne standarde, kot so določeni v odločitvi pritožbenega organa v zadevi US – Carbon Steel India, in bi morale preseči ugotovitev vladnega lastništva in bistvenega nadzora nad subjektom s strani vlade; tj. ugotovitev bi morala vključevati analizo „temeljnih značilnosti in funkcij zadevnega subjekta, njegov odnos z vlado ter pravne in gospodarske razmere v državi, v kateri deluje preiskovani subjekt.“ Kitajska vlada se je sklicevala tudi na ugotovitve v zvezi z vmešavanjem vlade na podlagi vplivanja PBOC na posojilne obrestne mere in politike ter na podlagi njenega sklicevanja na člen 38 zakona o bankah. Sklicevala se je na nepravilnost in nezadostnost ugotovitev Komisije iz prvotne preiskave v uvodnih izjavah 163 do 167 prvotne uredbe.

(213)

Komisija je nadgradila svojo analizo tega vprašanja. V uvodnih izjavah 100 do 106 je Komisija podrobneje opredelila dejstva, na podlagi katerih je ugotovila javno lastništvo večine bank, ki so odobrile posojila vzorčenim družbam.

(214)

Kar zadeva pravno in gospodarsko okolje, se Komisija sklicuje na ugotovitve, navedene v uvodni izjavi 139 zgoraj na podlagi člena 34 zakona o bankah.

(215)

Dejstvo, da banke izvajajo vladno pooblastilo, potrjuje tudi način uporabe členov 7 in 15 Splošnih pravil o posojilih (ki jih izvaja Ljudska banka Kitajske), ki urejata lastna posojila, naročena posojila in posojila za posebne namene (člen 7) in subvencioniranje posojilnih obresti (člen 15), ter Sklepa št. 40. Obstaja tudi veliko dokazov, podprtih z neodvisnimi raziskavami in poročili, da so v kitajskem finančnem sistemu še vedno prisotni številni posegi vlade, kot je že pojasnjeno v uvodnih izjavah 172 in 178 prvotne uredbe.

(216)

Po razkritju je kitajska vlada navedla, da so bila posebna posojila iz člena 7 navedenih Splošnih pravil o posojilih odpravljena v letu 1999 na podlagi Okrožnice Ljudske banke Kitajske o izboljšanju upravljanja posebnih posojil YINFA [1999] št. 228 in da je člen 15 postal nerelevanten, saj PBOC ne določa več zgornje in spodnje meje posojil. Kitajska vlada je trdila tudi, da je Komisija napačno razlagala člen 34 zakona o bankah, ki domnevno nima nikakršne zveze z nacionalnimi politikami, kot da je spodbujal industrije, strateške industrije in nastajajoče industrije za obravnavo prednostnih industrij in sektorjev. Sklicevala se je tudi na člene 4, 5, 7 in 35 zakona o bankah, ki naj bi se nanašali na avtonomnost banke, nevmešavanje s strani subjektov ali posameznikov in vlad ter preverjanje verodostojnosti posojilojemalcev. Kitajska vlada je nadalje navedla, da se člena 34 ne bi smelo brati ločeno. Polega tega je kitajska vlada tudi navedla, da Komisija ni pojasnila, kako Sklep št. 40 dokazuje, da banke izvajajo vladno pooblastilo, in se ob tem sklicevala na preambulo in člen 17 navedenega sklepa. Prav tako je dodala, da ta sklep v bistvu zajema celotno kitajsko gospodarstvo in se nanaša na 11. petletno obdobje.

(217)

Komisija priznava, da so bila posebna posojila odpravljena leta 1999. To ne spremeni ugotovitev, ki deloma slonijo na drugih razpoložljivih dejstvih.

(218)

Kar zadeva člen 15 Splošnih pravil o posojilih, se Komisija ne strinja s pogledom kitajske vlade. Navedeni člen določa: „V skladu z državno politiko lahko ustrezne službe subvencionirajo posojilne obresti, in sicer z namenom spodbujanja rasti nekaterih industrij in gospodarskega razvoja na nekaterih območjih.“ Ta člen ostaja relevanten tudi po odpravi spodnjih in zgornjih meja obrestnih mer. Člen 38 zakona o bankah se v vsakem primeru še vedno nanaša na omejitve in se lahko kadar koli ponovno aktivira, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 199.

(219)

Kar zadeva zakon o bankah, je treba najprej poudariti, da členi 4, 5 in 7 spadajo v „Poglavje I Splošne določbe“, medtem ko člena 34 in 35 spadata v „Poglavje IV Osnovna pravila za posojila in druge poslovne dejavnosti“. Kar zadeva člen 4, Komisija ne meni, da je določba, da banke „poslujejo brez kakršnega koli vmešavanja s strani subjektov ali posameznikov“, nezdružljiva z dejstvom, da so državne banke javni organi, oziroma da jim je zaupano in naročeno, da naj izvajajo vladno pooblastilo. Dejansko je Komisija preverila poslovanje in postopke odločanja v zvezi s finančnimi storitvami štirih bank v državni lasti. Ker ni bilo mogoče pridobiti ustreznih informacij o drugih bankah, je treba ugotovitve za te banke na podlagi razpoložljivih dejstev razširiti na vse druge banke v državni lasti. Komisija je morala poleg tega glede na to, da niso bile zagotovljene bistvene informacije, ki jih je zahtevala od navedenih štirih bank, zlasti podrobnosti o oceni kreditnega tveganja, uporabiti razpoložljiva dejstva tudi pri oblikovanju ugotovitev na podlagi odgovorov na vprašalnik in preveritvenih obiskov v navedenih štirih bankah.

(220)

Kitajska vlada se je sklicevala tudi na člen 4 zakona o bankah, v skladu s katerim velja: „Za poslovanje komercialnih bank veljajo načela varnosti, likvidnosti in učinkovitosti. Komercialne banke same sprejemajo odločitve glede svojega poslovanja, so odgovorne za svoja tveganja, prevzemajo odgovornost za svoje dobičke in izgube ter izvajajo samoomejevanje. V skladu z zakonom opravljajo posle brez vmešavanja katere koli enote ali posameznika. Prav tako so civilno odgovorne z vsem svojim premoženjem, ki ga imajo kot pravne osebe“.

(221)

V obravnavanem primeru med preveritvijo na kraju samem Komisija ne le pravno ampak tudi de facto ni mogla potrditi točnosti trditve, da banke pri odločanju o odobritvi posojil ne upoštevajo vladne politike in načrtov. Komisiji namreč ni bila predložena nobena ocena kreditne sposobnosti za fotonapetostno industrijo in za OPP. Komisija meni, da člen 4 zakona o bankah komercialnim bankam ne preprečuje, da bi upoštevale vladno industrijsko politiko ali načrte, saj se ta člen nanaša na načela, ki urejajo poslovanje. To potrjuje tudi člen 34 zakona o bankah. V nasprotju s trditvijo kitajske vlade, da je Komisija „odmislila pravni okvir, v katerem delujejo banke“, je Komisija podrobno analizirala ta pravni okvir in je tudi lahko vzpostavila jasno povezavo med zadevnim pravnim okvirom in postopki teh finančnih institucij, ki je razvidna iz njihovih letnih poročil.

(222)

Kitajska vlada se je sklicevala tudi na člen 5 zakona o bankah, iz katerega po njenem mnenju izhaja, da se „lokalne vlade in vladne službe na več ravneh, javne organizacije ali posamezniki ne vmešavajo v poslovanje bank“. Vendar pa se dejansko besedilo člena 5 banke zakona o bankah glasi: „Poslovne banke pri poslovanju s svojimi strankami spoštujejo načela enakosti, prostovoljnosti, pravičnosti in dobre vere“. Komisija meni, da to besedilo ne ščiti bank pred obveznostjo, da upoštevajo politične premisleke, kot je določeno v členu 34.

(223)

Člena 7 in 35 zakona o bankah se nanašata na preverjanje kreditne sposobnosti, namen posojila in verigo odobritve kredita. V zvezi s tem in kot je navedeno v uvodnih izjavah 128, 143, 155 in 171, sodelujoče banke niso predložile dokumentov v utemeljitev svojih trditev, kot so tiste, ki se nanašajo na kreditno sposobnost ali postopek odobritve. Na podlagi razpoložljivih dejstev zato ni mogoče šteti, da sta navedena člena v nasprotju z razlago člena 34, kot jo je vzpostavila Komisija.

(224)

Kar zadeva Sklep št. 40 in kakor je navedeno v uvodni izjavi 102 prvotne preiskave, je najprej treba pripomniti, da zadevni sklep navaja, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj nove energetske industrije in pospešila razvoj sončne energije, naroča vsem finančnim institucijam, naj zagotovijo kreditno podporo samo za spodbujane projekte (kategorija, v katero spadajo fotonapetostni projekti), ter obeta izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“. Na podlagi zgoraj navedenega in zlasti dejstva, da je bankam naročeno, naj zagotavljajo kreditno podporo za fotonapetostno industrijo, se šteje, da Sklep št. 40 dokazuje, da banke izvajajo vladno pooblastilo. Kar zadeva člen 17 zadevnega sklepa in dejstvo, da je treba spoštovati kreditna načela, Komisija takega pogoja ne šteje za nezdružljivega z dejstvom, da banke izvajajo vladno pooblastilo. Kar zadeva trditev, da Sklep št. 40 zajema celotno kitajsko gospodarstvo, Komisija ugotavlja, da se zadevni sklep nanaša na glavni katalog industrijskega prestrukturiranja, v katerem se razlikuje med tremi vrstami industrijskih panog; tj. „spodbujane, omejene in izključene projekte“. Poleg tega je v zadevnem sklepu opredeljena tudi „spodbujana vsebina“. Kar zadeva sklicevanje na „11. petletni načrt“, je treba opozoriti, da je bil tak načrt nadomeščen z 12. in 13. petletnim načrtom. Opozoriti je treba tudi, da Sklep št. 40 ni bil razveljavljen in je torej še vedno veljaven. Nič v kitajski zakonodaji ne kaže, da bi bila razlaga sklicevanja 11. petletni načrt kot dinamičnega neustrezna.

(225)

Mogoče so tudi naslednje ugotovitve. V prvotni preiskavi (35) je bilo ugotovljeno, da se je kitajski finančni trg izkrivljal na različne načine; državno lastništvo skupaj z izkrivljanjem kitajskega finančnega trga in kitajsko vladno politiko, ki narekuje ugodna posojila za izbrane industrije (in tako spodkopava enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini in kitajskim proizvajalcem daje nepravično prednost), omejitve v zvezi z določanjem obrestnih mer, dostop do ugodnih posojil, posojilna politika, skladna s potrebami nacionalnega gospodarstva, preferenčni dostop do posojil za spodbujane projekte in/ali visokotehnološke industrije in industrije z novo tehnologijo, dostop do poceni državnih deviznih rezerv ter privilegirana finančna sredstva za Kitajsko razvojno banko (VDB).

(226)

Kitajska vlada razen domnevne prenove obrestnih mer, ki je obravnavana v uvodnih izjavah 197 do 201, med to preiskavo ni predložila nobenih dokazov, da so se razmere spremenile. Preiskava prav tako ni razkrila nobenih elementov, ki bi izpodbijali zgornje ugotovitve. Sklepi iz prvotne preiskave veljajo tudi v OPP in so zato potrjeni.

(227)

Te ugotovitve jasno kažejo, da se finančni sektor spodbuja, naj prispeva k strategijami, ki jih oblikujejo vladni organi. Vprašanje vmešavanja kitajske vlade za vplivanje na obrestne mere je bilo obravnavano že v uvodnih izjavah 197, 198, 206 in 207. Kar zadeva ugotovitve iz prvotne preiskave, je treba opozoriti, da so bile pripombe kitajske vlade v okviru prvotne preiskave analizirane in upoštevane v prvotni uredbi, sklepne ugotovitve prvotne preiskave pa niso bile izpodbijane na sodišču. Poleg tega kitajska vlada ni predložila nobenega dokaza, ki bi lahko izpodbil ugotovitve iz prvotne preiskave, preiskava pa prav tako ni odkrila nobenih elementov take narave. V tem okviru Komisija ne vidi razloga, da te ugotovitve ne bi mogle biti osnova, na katero se je Komisija opirala pri pripravi svojih sklepnih ugotovitev v sedanji preiskavi.

(228)

Poleg tega in kakor je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi (36) bi se, tudi če se ne bi štelo, da so državne banke javni organi, vseeno štelo, da jim kitajska vlada zaupa naloge ali jim ukazuje opravljanje funkcij, ki so običajno v pristojnosti vlade, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(229)

Ker je bil delež posojil zasebnih bank v LRK trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zanemarljiv in nobena od zasebnih bank v LRK ni predložila izpolnjenega vprašalnika, v zvezi s tem ni bilo dodatnih ugotovitev. Komisija se je zato odločila, da majhne koristi, ki izhajajo iz teh posojil, pri izračunu subvencije izloči. Zato Komisiji ni bilo treba obravnavati pripomb kitajske vlade v zvezi s tem.

(230)

V sedanji preiskavi nobeni dokazi v spisu ne morejo spremeniti ugotovitev Komisije v prvotni preiskavi (37), v kateri je bilo sklenjeno, da se omejenemu številu industrij, ki veljajo za ključne in med katerimi je tudi fotonapetostna industrija, po ukazu kitajske vlade namenjajo preferenčna posojila. Nasprotno, v preiskavi so bili razkriti dodatni elementi, ki potrjujejo prvotno ugotovitev. En vzorčeni proizvajalec izvoznik je navedel: „Kitajska razvojna banka nam je v preteklosti zagotavljala posojila za financiranje naših projektov sončne energije. Ker so ta posojila delno odvisna od vidikov politike, se lahko pogoji in razpoložljivost teh posojil spremenijo, če vlada spremeni svoje stališče glede solarne industrije.“ Navedel je tudi: „Vlada LRK izvaja pomemben nadzor nad gospodarsko rastjo Kitajske z dodeljevanjem sredstev, nadziranjem plačil obveznosti, izraženih v tuji valuti, določanjem denarne politike in zagotavljanjem preferenčne obravnave nekaterih industrij ali družb.“ (38) Poleg tega je bilo v poročilu o odobritvi posojila pozitivno ocenjeno dejstvo, da fotonapetostni sektor prejema vladno podporo in da ga spodbuja nacionalna politika. Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da organi finančnim institucijam dovolijo zagotavljati preferenčna posojila samo omejenemu številu industrij/družb, ki delujejo v skladu z ustreznimi politikami kitajske vlade. Poleg tega nobena zainteresirana stran ni mogla predložiti dokazov, da so banke ustrezno ocenjevale kreditno sposobnost fotonapetostne industrije.

(231)

Po razkritju se je kitajska vlada sklicevala na dejstvo, da fotonapetostna industrija domnevno ni navedena v 13. petletnem načrtu iz uvodne izjave 83 in da je Komisija domnevno napačno razlagala Sklep št. 40. Poleg tega je navedla, da je vloga enega kitajskega izvoznika pri Komisiji za vrednostne papirje in borzo Združenih držav Amerike ne more služiti kot dokaz o vladni politiki.

(232)

Najprej je treba opozoriti, da so bile trditve v zvezi z 13. petletnim načrtom in Sklepom št. 40 obravnavane v uvodnih izjavah 87 in 89. Kar zadeva vlogo pri Komisiji za vrednostne papirje in borzo Združenih držav Amerike, ta dopolnjuje že zbrane dokaze in potrjuje obstoj posebne vladne politike v podporo fotonapetostni industriji.

(233)

Kitajska vlada je navedla tudi pripombe, ki jih je navedla v zvezi z uvodno izjavo 172 prvotne uredbe in so bile obravnavane že v prvotni uredbi. Nadalje je navedla, da se na podlagi poročila PO v zadevi ZDA – zrakoplov (druga pritožba) analiza specifičnosti ne bi smela osredotočati le na „posamezne prejemnike, navedene v pritožbi, ampak … tudi na vsa podjetja ali industrije, ki so upravičeni do iste subvencije“ (39), in da mora biti glede na poročilo odbora v zadevi ZDA – zrakoplov (40) subvencija, da bi bila specifična, zagotovljena dovolj omejeni „skupini“ podjetij ali industrij in da to zahteva več kot le dokaz, da do subvencije niso bila upravičeni prav vsa podjetja ali industrije.

(234)

S tem v zvezi je treba opozoriti, da so bile pripombe kitajske vlade v okviru prvotne preiskave analizirane in upoštevane v prvotni uredbi, sklepne ugotovitve prvotne preiskave pa niso bile izpodbijane na sodiščih Unije. Kar zadeva sklicevanje na poročila pritožbenega organa in odbora gre za sklicevanje na dokumente, ki so bili našteti v uvodni izjavi 172 prvotne uredbe in zgoraj navedene dokumente. V zvezi s tem Komisija meni, da so sklicevanja na fotonapetostno industrijo dovolj jasna, saj je ta opredeljena bodisi z imenom bodisi z jasnim sklicevanjem na izdelek, ki ga izdeluje, ali skupino podjetij, ki ji pripada.

(235)

Na podlagi dokazov v spisu se sklene, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso splošno razpoložljive in so zato specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov o tem, da subvencija temelji na objektivnih merilih ali pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(236)

Ugotavlja se, da veliko večino posojil vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov zagotavljajo državne banke, za katere se je v uvodni izjavi 201 zgoraj ugotovilo, da so javni organi, ker jim je zaupano pooblastilo vlade in ker opravljajo vladne funkcije. Obstajajo nadaljnji dokazi o tem, da te banke dejansko izvajajo pooblastilo vlade, saj država (tj. PBOC), kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 197 do 201, očitno posega v način, kako komercialne banke odločajo o obrestnih merah za posojila, ki jih odobrijo kitajskim družbam. V teh okoliščinah je mogoče posojilno prakso teh subjektov neposredno pripisati vladi.

(237)

Nazadnje, kitajska vlada niti ni predložila informacij, ki bi omogočale boljše razumevanje povezave med državnimi bankami in vlado, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 51, 103 in 104, ali je zavrnila njihovo predložitev. Zato Komisija za posojila, ki so jih odobrile državne banke v LRK, ugotavlja, da gre še vedno za finančni prispevek proizvajalcem fotonapetostnih izdelkov v obliki neposrednega prenosa sredstev vlade v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(238)

Na podlagi informacij o posojilih in kreditnih linijah, pridobljenih od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, in omejenih informacij, pridobljenih od štirih bank, je Komisija na podlagi razpoložljivih dejstev ugotovila, da dejansko in v praksi državne banke izvajajo vladno pooblastilo in da te banke izvajajo svoje dejavnosti dajanja posojil v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in socialnega razvoja ter pod vodstvom državnih industrijskih politik, kot določa člen 34 zakona o bankah.

(239)

Ugodnost v smislu členov 3(2) in 6(b) osnovne uredbe obstaja v obsegu, v katerem se vladna posojila ali posojila zasebnih organov na podlagi zaupanja nalog ali ukazov vlade odobrijo pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih lahko prejemnik dejansko dobil na trgu. Nevladna posojila v LRK ne zagotavljajo ustrezne referenčne vrednosti, ker je bilo ugotovljeno, da je kitajski finančni trg izkrivljen (glej uvodni izjavi 225 in 226). Zato so bile referenčne vrednosti oblikovane po metodi, opisani v uvodnih izjavah 246 do 248 v nadaljevanju. Ta referenčna vrednost kaže, da so posojila fotonapetostnemu sektorju odobrena pod pogoji in okoliščinami, ugodnejšimi od tržnih.

(240)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 191 prvotne uredbe, je fotonapetostna industrija uvrščena v kategorijo spodbujanih industrij v skladu s Sklepom št. 40. Sklep št. 40 od takrat ni bil spremenjen in določa obvezujoča pravila za vse gospodarske institucije v obliki usmeritev glede spodbujanja in podpore spodbujanih industrij, med katerimi je tudi fotonapetostna industrija.

(241)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 172 prvotne uredbe, se omejenemu številu industrij, med katerimi je tudi fotonapetostna industrija, po ukazu kitajske vlade namenjajo preferenčna posojila. Na podlagi navedenega je mogoče sprejeti enak sklep, tj. da organi finančnim institucijam dovolijo zagotavljati preferenčna posojila samo omejenemu številu industrij/družb, ki delujejo v skladu z ustreznimi politikami kitajske vlade. Na podlagi dokazov v spisu in zaradi nesodelovanja kitajske vlade v tej zadevi se sklene, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso splošno razpoložljive in so zato specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov o tem, da subvencija temelji na objektivnih merilih ali pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(242)

Preiskava je pokazala, da so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki imeli ugodnosti od preferenčnih posojil v obdobju preiskave.

(243)

Ob upoštevanju navedenega je treba financiranje fotonapetostne industrije obravnavati kot subvencijo.

(244)

Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(245)

Na podlagi metode, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi, se znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OPP. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe se kot ugodnost za prejemnike šteje razlika med zneskom obresti, ki ga družba plača za vladno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga dobila na trgu.

(246)

Kot je pojasnjeno zgoraj v uvodnih izjavah 236 do 241; ker posojila, ki jih zagotavljajo kitajske banke, odražajo znatno poseganje vlade v bančni sektor in ne obrestnih mer delujočega trga, je bila ustrezna referenčna vrednost določena po metodi, opisani v nadaljevanju. Poleg tega je Komisija, da bi določila ustrezno referenčno obrestno mero, zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporabila razpoložljiva dejstva.

(247)

Kot v prvotni preiskavi se zdi smiselno, da se pri oblikovanju ustrezne referenčne vrednosti za posojila, izražena v CNY, uporabijo kitajske obrestne mere, prilagojene tako, da izražajo običajno tržno tveganje. Pravzaprav se zdi, kadar je tekoče finančno stanje izvoznikov ugotovljeno na izkrivljenem trgu ter kitajske banke ne predložijo nobenih zanesljivih informacij glede meritev tveganja in določanja bonitetne ocene, nujno, da se ne upošteva kreditna sposobnost kitajskih izvoznikov po nominalni vrednosti, ampak se doda pribitek, ki izraža potencialni učinek kitajskega izkrivljenega trga na njihov finančni položaj. Uporabljene referenčne vrednosti (41) so:

(248)

Za posojila, izražena v tujih valutah, veljajo podobne razmere v zvezi z izkrivljanjem trga in odsotnostjo veljavnih bonitetnih ocen, ker tudi ta posojila odobrijo kitajske banke. Zato so se za določitev naslednjih referenčnih vrednosti (42) tako kot v prvotni preiskavi uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v OPP:

(249)

Po razkritju je kitajska vlada ugovarjala dodanemu pribitku za določitev referenčne vrednosti za posojila, izražena v CNY, na podlagi dejstva, da ni bilo nobene dejanske podlage, na kateri bi Komisija glede na podatke o njihovi uspešnosti in o dobičkonosnosti lahko menila, da je vzorčenim družbam treba dati oceno „BB“, ter trdila, da taka okoliščina velja za celotni sektor. Prav tako je ugovarjala metodologiji, uporabljeni za določitev referenčne vrednosti za posojila, izražena v EUR in USD, z utemeljitvijo, da PBOC ni določila najnižje dovoljene posojilne obrestne mere za posojila v navedenih valutah in jih banke lahko ponudijo po kateri koli obrestni meri. Prav tako se je sklicevala na enega sodelujočega izvoznika, za katerega je bila izračunana referenčna vrednost nižja od obrestne mere, po kateri so bila odobrena vsa posojila.

(250)

Kar zadeva uporabljeni pribitek in bonitetne ocene, Komisija ni od bank prejela nobenih smernic za določanje bonitetne ocene družb. Poleg tega nekaj dokumentov, ki so jih pokazale družbe same, ni bilo zanesljivih za namene ocenjevanja njihove kreditne sposobnosti. Ena družba je tako predložila bonitetno oceno, povezano z eno od njenih številnih družb, ki niso dejavne v fotonapetostnem sektorju. Druga družba je predložila dokument, ki ga ni izdala banka, ampak plačana bonitetna agencija. Tretji dokument je bil zavrnjen že v prvotni preiskavi in v spis niso bili vloženi nobeni dodatni elementi.

(251)

Kar zadeva posojila, izražena v EUR in USD, je naveden sklic na uvodno izjavo 237, v kateri so navedena izkrivljanja trga. Takšna izkrivljanja upravičujejo uporabo zunanje referenčne vrednosti tudi za taka posojila. Kar zadeva sodelujočega proizvajalca, na katerega se je sklicevala kitajska vlada, ta trditev ni podprta s podatki iz spisa.

(252)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je menil, da je obrestna mera Ljudske banke Kitajske primerno merilo za preverjanje, ali so posojila dana pod ugodnejšimi pogoji. Vendar se obrestna mera PBOC med drugim nanaša na medbančna posojila. Ne gre za ustrezno referenčno vrednost za posojila za fotonapetostne družbe v okoliščinah v tej preiskavi, posebej ob upoštevanju dejstva, da je zgoraj pojasnjeno, da bi referenčna vrednost morala biti za družbe z bonitetno oceno BB, saj imajo banke praviloma veliko boljše ocene, če želijo imeti dostop do medbančnih posojil.

(253)

Ta stran je tudi trdila, da Komisija ni opravila odbitka v korist maloštevilnih odobrenih posojil, ki presegajo izračunano referenčno vrednost. Vendar se je enako kot v prvotni preiskavi štelo, da ta posojila ne bi smela vplivati na izračun.

(254)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da bi ga morali obravnavati drugače od drugih vzorčenih družb, saj je menil, da njegov finančni položaj ne ustreza več bonitetni oceni BB. Vendar pa ob upoštevanju dejstva, da je Komisija uporabila bonitetno oceno BB za vse družbe (tako kot v prvotni preiskavi in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 256 spodaj), je bila ta trditev zavrnjena.

(255)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je navedel, da so bila nekatera njegova posojila povezana samo z izvoznimi dejavnostmi. Ta značilnost se je upoštevala pri izračunu ugodnosti, ki izhajajo iz takih posojil.

(256)

Komisija je glede na navedeno, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 47, 107 in 110, od kitajske vlade in vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zahtevala, naj predložijo informacije o posojilnih politikah kitajskih bank in načinu, kako so posojila dodeljena proizvajalcem izvoznikom. Kljub večkratnim zahtevam teh informacij ni dobila. Glede na nesodelovanje in vsa razpoložljiva dejstva ter v skladu z določbami člena 28(6) osnovne uredbe se zdi primerno, da se tako kot v prvotni preiskavi upošteva, da bi vsi proizvajalci fotonapetostnih izdelkov na Kitajskem dobili samo obveznice z najvišjo oceno „špekulativnega razreda“ (BB pri Bloombergu), in uporabi ustrezna premija, pričakovana za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno, za običajno obrestno mero Ljudske banke Kitajske.

(257)

Trdilo se je, da bi bilo treba znižati bonitetno oceno kitajske fotonapetostne industrije z BB na C ali nižje zaradi „dejanskih neplačil in izredno šibkih bilanc celo pri največjih kitajskih proizvajalcih“.

(258)

To zahtevo je treba zavrniti, saj iz razpoložljivih informacij ni razvidno, da bi bila fotonapetostna industrija v slabšem ali boljšem položaju kot v prvotni preiskavi. Zato se je štelo primerno ohraniti metodologijo, uporabljeno v prvotni preiskavi.

(259)

Ugodnosti za vzorčene proizvajalce izvoznike so bile zato izračunane z upoštevanjem razlike v obrestnih merah, izražene v odstotku, pomnožene z neporavnanim zneskom posojila, tj. z obrestmi, ki niso bile poravnane v OPP. Ta znesek se je nato prištel skupnemu prometu zadevnih proizvajalcev izvoznikov ali, kadar je to primerno, skupnim prihodkom od izvoza.

(260)

Stopnje subvencije, določene za to shemo v OPP za vzorčene proizvajalce izvoznike, so:

(261)

Zahtevek je vseboval trditve, da so kitajske banke kitajskim izvoznikom izdelka, ki se pregleduje, zagotavljale nesorazmerne kreditne linije. Preiskava je potrdila, da so dejansko vse preiskovane družbe od kitajskih bank prejele znatne kreditne linije, ki so bile večinoma zagotovljene brez pristojbin.

(262)

Poročilo odbora ES – letala je potrdilo, da take kreditne linije poleg učinkov posameznih posojil lahko pomenijo neposredne prenose sredstev v skladu z določbo prava STO, ki ustreza členu 3(1)(a)(i) osnovne uredbe, in s tem finančne prispevke. Odbor je ugotovil, da potencialni prenos sredstev izhaja iz samega obstoja obveznosti, da se opravi neposreden prenos sredstev. Odbor je ugotovil tudi, da lahko kreditna linija sama po sebi pomeni ugodnost za podjetje prejemnika in je tako lahko pomenila prenos sredstev ločeno od kakršnih koli neposrednih prenosov sredstev v obliki posameznih posojil (43).

(263)

Kreditne linije so vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovile iste banke, kot so izvajale preferenčne posojilne politike iz oddelka 3.4.1.1. Te banke so javni organi (glej uvodne izjave 136, 151, 166, 185 in 186). Izvršujejo vladno funkcijo spodbujanja fotonapetostne industrije v skladu s centralnim načrtovanjem, kakor je navedeno zgoraj v oddelku 3.2.

(264)

Glede na izpolnjene vprašalnike so trije vzorčeni proizvajalci izvozniki kreditne linije prejeli brezplačno. V normalnih tržnih razmerah so take kreditne linije predmet znatnega stroška rezervacije sredstev posojila in upravnih pristojbin, s katerimi banke krijejo stroške in tveganja.

(265)

Znesek ugodnosti predstavljajo pristojbine, ki se običajno zaračunavajo za poslovne kreditne linije za družbe in ki so jih bili vzorčeni proizvajalci izvozniki v večini primerov oproščeni. Komisija je uporabila pristojbine za kreditno linijo, ki jo je enemu od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zagotovila tuja poslovna banka v prvotni preiskavi (44). Takšna kreditna linija ni obstajala za nobeno od treh vzorčenih družb v sedanji preiskavi. Ker so pristojbine izračunane kot odstotek transakcijskih vrednosti, ni bilo potrebe po posodobitvi referenčne vrednosti, uporabljene v prvotni preiskavi. Poleg tega v sedanji preiskavi ni bilo predlagano nobeno drugo merilo.

(266)

Iz istih razlogov in kot je določeno v uvodnih izjavah 230 do 235 zgoraj, subvencije v obliki nesorazmernih kreditnih linij niso splošno razpoložljive in so zato specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov o tem, da subvencija temelji na objektivnih merilih ali pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(267)

Po razkritju se je en proizvajalec izvoznik pritožil nad dejstvom, da je Komisija na svoj seznam kreditnih linij vključila sporazum o sodelovanju med banko in družbo. Komisija meni, da je vključitev takega sporazuma upravičena, saj ima enake značilnosti kot dogovori, opisani v uvodnih izjavah 434 do 438 prvotne uredbe. Če takšnega sporazuma ne bi bilo, bi bil ta izvoznik po mnenju trgov očitno v slabšem položaju. Zato ta sporazum lahko pomeni prenos sredstev ali zagotavljanje finančnih storitev. Takšno pomembno „jamstvo“ bi imelo na trgu določeno vrednost in bi prejemniku omogočilo „boljši položaj“, kot bi ga imel brez sporazuma. Enako kot v prvotni preiskavi, ko so bili za sporazum z isto banko v enakem znesku uvedeni izravnalni ukrepi, Komisija navaja, da se za tak sporazum lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(268)

Preiskava je pokazala, da so vse skupine vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v OPP uživale ugodnosti kreditnih linij, zagotovljenih brezplačno ali po obrestnih merah, ugodnejših od tržnih.

(269)

Zato je treba zagotavljanje takih kreditnih linij za fotonapetostno industrijo obravnavati kot subvencijo.

(270)

Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(271)

Zagotavljanje kreditnih linij brezplačno ali po pristojbinah, ugodnejših od tržnih, se šteje za zagotavljanje finančnih storitev (člen 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe) za manj kot ustrezno nadomestilo. Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OPP. Zaradi izkrivljanja trga, opisanega v uvodnih izjavah 225 in 226 zgoraj, ustreznosti nadomestila za finančne storitve (v tem primeru zagotavljanje kreditnih linij) ni bilo mogoče določiti glede na prevladujoče tržne pogoje v LRK. Zato se v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe ugodnost za prejemnike obravnava kot razlika med zneskom, ki ga družba plača za zagotavljanje kreditne linije s strani kitajskih bank, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo poslovno kreditno linijo, ki se lahko pridobi na trgu. Kreditne linije bi se lahko štele tudi za potencialni prenos sredstev v skladu s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(272)

V prvotni preiskavi je eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov pridobil kreditno linijo od banke, katere sedež ni v finančni pristojnosti LRK, pri čemer sta se za to kreditno linijo zaračunali provizija za nečrpan del posojila in organizacijska provizija, kar je običajna praksa na svetovnih finančnih trgih. Čeprav je kreditno linijo odobrila kitajska podružnica zadevne banke, se je štela za razumen približek referenčni vrednosti. Tudi za izračun zneska subvencije za to shemo v trenutnem pregledu zaradi izteka ukrepov se je zdelo primerno, da se pristojbine za to kreditno linijo uporabijo kot referenčna vrednost v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 267, ni bilo mogoče opredeliti boljše referenčne vrednosti.

(273)

Raven pristojbin, ki se uporablja kot referenčna vrednost, je bila določena v sorazmerju z zneskom vsake kreditne linije, da se je pridobil znesek subvencije (brez vseh dejansko plačanih pristojbin). Kadar je kreditna linija trajala več kot eno leto, je bil celoten znesek subvencije dodeljen za čas trajanja kreditne linije in ustrezen znesek pripisan OPP.

(274)

Stopnje subvencije, določene za to shemo v OPP za vzorčene proizvajalce izvoznike, so:

(275)

V preiskavi je bilo potrjeno, da vzorčene družbe v OPP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa. V vsakem primeru pa nič ne kaže na to, da bi bili prvotni izvozni subvencijski programi umaknjeni.

(276)

Zahtevek je vseboval trditve, da je družba Sinosure proizvajalcem izdelka, ki se pregleduje, še naprej zagotavljala zavarovanje izvoznih kreditov po preferenčnih pogojih. V skladu s pritožbo naj zavarovanje izvoznih kreditov družbe Sinosure ne bi zadostovalo niti za pokritje dolgoročnih dejavnosti, družba Sinosure pa posluje v razmerah, ko ustvarja dolgoročne izgube.

(277)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 279 do 283 spodaj, je Komisija zahtevala informacije v vprašalniku, v pozivih k dopolnitvi in med preveritvenim obiskom kitajske vlade in družbe Sinosure na kraju samem, ki jih slednji večinoma nista predložili, zato Komisija ni mogla preveriti vseh bistvenih elementov in informacij z jasno objektivno povezavo na shemo, kot so dokumenti in podatki, navedeni spodaj.

(278)

Kar zadeva lastniške deleže in postopek notranjega odločanja, ni bil predložen nov/revidiran statut. Po razkritju je kitajska vlada poudarila, da Komisija ni konkretno obrazložila, kateri elementi iz statuta družbe niso bili na voljo in kako je to vplivalo na analizo Komisije, ter da se je ta oprla na zastarelo različico statuta. Komisija v zvezi s tem navaja, da je svoje ugotovitve utemeljila na različici statuta, ki je bila na voljo in je nesporna.

(279)

Kar zadeva notranja pravila poslovanja in postopek ocene tveganja, družba Sinosure ni predložila zahtevanih dokumentov, kot sta „Osnovna pravila za celovito obvladovanje tveganja družbe China Export & Credit Insurance Corporation“ in „Sistem za izdajanje posebnih dovoljenj za na politiki temelječe programe zavarovanja izvoznih kreditov družbe China Export & Credit Insurance Corporation“, navedenih v zapisniku upravnega odbora, ki je bil predložen v izpolnjenem vprašalniku. Kitajska vlada je po razkritju navedla, da navedba, da drugi dokument ni bil predložen, ni logična, ker kot je navedla Komisija na svojem seznamu dokumentov, predloženih med preveritvijo, Sinosure trdi, da ta dokument ne obstaja. Komisija je kljub temu presenečena, da se zapisnik sestanka upravnega odbora sklicuje na neobstoječi dokument. Poleg tega je dejstvo, da ta dokument ni bil predložen in je bil zato uvrščen na seznam, ki ga je kitajska vlada odobrila in podpisala na koncu preveritvenega obiska. Razlogi, dani za nezagotovitev dokumentov, so bili razlogi, ki jih je podala kitajska vlada in so bili zabeleženi v zapisniku.

(280)

Družba Sinosure je Komisiji sicer dovolila hiter vpogled v podatke o dobičkih/izgubah samo za kratkoročna zavarovanja kreditov v skladu s programom zavarovanja izvoznih kreditov, vendar poudarjamo, da Komisiji ni bilo dovoljeno pregledati dokumenta ali narediti kopije in da izračunane dobičkonosnosti ni bilo mogoče podpreti z dokazi.

(281)

Po razkritju kitajska vlada meni, da Komisija priznava pregled podatkov o poslovnem izidu v uvodni izjavi 280. Vendar bi morala kitajska vlada upoštevati tudi preostanek uvodne izjave, ki vodi do ugotovitve, da Komisija ni bila zadovoljna s prejetimi informacijami. Kitajska vlada je trdila tudi, da je družba Sinosure v izpolnjenem vprašalniku o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov solarnih izdelkov za izvoz v Unijo podala podrobne informacije. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je bilo s številkami, predloženimi med preveritvenim obiskom, te številke nemogoče preveriti na kraju samem.

(282)

Prav tako niso bile predložene informacije o zavarovanju izvoznih kreditov za sektor, in sicer za deset največjih proizvajalcev izvoznikov ali za tri vzorčene proizvajalce izvoznike. Zahtevki po razkritju glede desetih največjih proizvajalcih izvoznikih so obravnavani v uvodni izjavi 67 zgoraj. Glede trditve kitajske vlade, da so bile informacije za tri vzorčene proizvajalce izvoznike v vsakem primeru na voljo Komisiji prek samih proizvajalcev izvoznikov, Komisija ugotavlja, da bi moral informacije, ki jih je zahtevala od družbe Sinosure, Sinosure zagotoviti sama. Družba Sinosure ni mogla domnevati, da bodo informacije o zavarovanju izvoznih kreditov predložili trije vzorčeni proizvajalci izvozniki, in tudi če bi lahko, družba Sinosure ni mogla preprosto predpostavljati, da bodo takšni podatki popolni ali pravilni. Del pristojnosti preiskovalnega organa je zbiranje informacij iz različnih virov; to nalogo je oviralo nesodelovanje.

(283)

Poleg tega je družba Sinosure trdila, da nobeden od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v OPP ni pridobil zavarovanja od družbe Sinosure. Ugotovljeno je bilo, da je ta trditev nepravilna in v nasprotju z informacijami, ki so jih trije predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(284)

V prvotni preiskavi (45) je bilo ugotovljeno, da je družba Sinosure javni organ. Niti kitajska vlada niti družba Sinosure med to preiskavo nista predložili dokazov, da so se te razmere spremenile. Preiskava prav tako ni razkrila nobenih elementov, ki bi izpodbijali zgornjo ugotovitev. Nasprotno, družba Sinosure je v letnem poročilu za leto 2014 potrdila ugotovitev iz prvotne preiskave, v kateri je navedeno, da je „družba Sinosure po najboljših močeh podpirala kitajske nacionalne politike in to poskušala doseči z raziskovanjem novih idej in konceptov, izboljšanjem delovnih metod, izpopolnjevanjem izdelkov in storitev ter povečanjem učinkovitosti pri izvajanju svojih političnih funkcij“ ali da ima vlogo „organa, ki podpira politiko“. Ugotovitve iz prvotne preiskave zato veljajo tudi v OPP in se potrdijo.

(285)

Pravne podlage so enake kot v prvotni preiskavi: Obvestilo o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (Shang Ji Fa[2004] št. 368), ki sta ga skupaj izdala MOFCOM in Sinosure; Izvozni seznam kitajskih visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo iz leta 2006; tako imenovani načrt 840, vključen v obvestilo državnega sveta z dne 27. maja 2009; tako imenovani načrt 421, vključen v Obvestilo o izdajah za izvajanje posebnih dogovorov za financiranje zavarovanj v zvezi z izvozom velike celostne opreme, ki sta ga 22. junija 2009 skupaj izdala ministrstvo za trgovino in ministrstvo za finance; Obvestilo o Sklepu državnega sveta o pospeševanju pridelave in razvoja strateških nastajajočih industrij (Guo Fa [2010] št. 32 z dne 18. oktobra 2010), ki ga je izdal državni svet, in izvedbene smernice državnega sveta (Guo Fa [2011] št. 310 z dne 21. oktobra 2011).

(286)

Ker je družba Sinosure javni organ, ki mu je zaupano pooblastilo vlade ter izvršuje vladne zakone in načrte, zagotavljanje zavarovanja izvoznih kreditov proizvajalcem izdelka, ki se pregleduje, pomeni finančni prispevek v obliki potencialnega neposrednega prenosa sredstev od vlade v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(287)

Nekateri lokalni organi so odobrili znižanje dela premije, ki so jo proizvajalci izvozniki plačali družbi Sinosure. To znižanje dela premije pomeni tudi neposredni prenos sredstev v obliki nepovratnih sredstev v skladu s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(288)

Ugodnost v smislu členov 3(2) in 6(c) osnovne uredbe obstaja, če družba Sinosure zagotavlja zavarovanje izvoznih kreditov po pogojih, ki so ugodnejši od tistih, ki bi jih prejemnik običajno dobil na trgu, ali če zagotavlja zavarovanje, ki sicer sploh ne bi bilo na voljo na trgu. Dodatna ugodnost v smislu člena 3(2), ki jo prejme proizvajalec izvoznik, je gotovinsko znižanje dela zavarovalne premije, ki jo družbi Sinosure plačajo nekateri lokalni organi, kjer imajo sedež nekateri proizvajalci izvozniki.

(289)

Glede obstoja ugodnosti je Komisija proučila, v kolikšnem obsegu so premije Sinosure krile stroške kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 280, je družba Sinosure zagotovila analizo donosnosti za obdobje 2011–2015, ki kaže, da naj bi bila ta družba v tem obdobju na splošno dobičkonosna, vendar je v letu 2015 poslovala z izgubo. Prvič, Komisija ugotavlja, da si je bilo mogoče ta dokument, ki naj bi ga izdal finančni oddelek, le na hitro ogledati in da ga ni bilo mogoče kopirati/natisniti in vzeti kot dokazno gradivo. Drugič, informacije iz tega poročila je bilo mogoče preveriti zgolj delno, saj na podlagi predloženih dokazov ni bilo mogoče uskladiti informacij z letnim poročilom družbe Sinosure za leto 2014. Komisija zato ni zadovoljna s predloženimi informacijami.

(290)

Nadalje je družba Sinosure kot izhodišče za svojo trditev uporabila točko (j) Priloge 1 k Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih („SIU“) STO, ki zagotavljanje programov zavarovanja izvoznih kreditov po premijskih stopnjah, ki ne zadostujejo za kritje dolgoročnih stroškov poslovanja in izgub programov, uvršča med „prepovedane“ izvozne subvencije po členu 3(1)(a) navedenega sporazuma. V izpolnjenem vprašalniku se je družba sklicevala le na dobičke, akumulirane v zadnjih petih letih, ter sklepala, da zagotavljanje zavarovanja izvoznih kreditov proizvajalcem izvoznikom ni pomenilo subvencije v okviru Sporazuma SIU STO, ker je na splošno v tem obdobju ustvarila dobiček. V zvezi s tem se ugotavlja, da Komisija na podlagi predloženih informacij, tj. kumulativnega zneska v zvezi z dobičkonosnostjo v petletnem obdobju, ne more sprejeti smiselne ugotovitve.

(291)

Ker ni zanesljivih in preverljivih informacij, potrebnih za izvedbo analize „programa“ iz točke (j) Priloge 1 k Sporazumu SIU STO, je morala Komisija svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dokazov v zapisniku. Komisija se je glede tega oprla na letno poročilo za leto 2014, ki ga je pridobila med preveritvenim obiskom. Po pregledu tega dokumenta je bilo ugotovljeno, da bi celotna dejavnost zavarovanja izvoznih kreditov družbe Sinosure v letih 2013 in 2014 ustvarila izgubo, če ne bi bil evidentiran dohodek, ki ne izhaja iz poslovanja. Tak dohodek, ki ne izhaja iz poslovanja, ni povezan z običajno dejavnostjo družbe Sinosure in bi moral biti zato izključen iz analize dobičkonosnosti te institucije. Stanje je še vedno podobno tistemu iz prvotne preiskave.

(292)

Po razkritju je kitajska vlada izpodbijala oceno Komisije, da bi celotna dejavnost zavarovanja izvoznih kreditov družbe Sinosure ustvarila izgubo, ter metodologijo izračuna, ki jo je uporabila Komisija pri obravnavi pripomb kitajske vlade z dne 27. septembra 2013. Slednje pripombe so že bile obravnavane v oddelku 3.5.3 osnovne uredbe in zavrnjene.

(293)

Poleg razlag iz uvodnih izjav 280, 289 in 290 ter kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, je v členu 11 domnevno zastarele različice statuta, ki je bil predložen v izpolnjenem vprašalniku, določeno, da družba posluje na pragu dobička. Povedano drugače, po statutu si družba Sinosure ne prizadeva čim bolj povečati svojega dobička, temveč si prizadeva zgolj za pokritje stroškov v skladu s svojo funkcijo edinega uradnega zavarovatelja izvoznih kreditov v LRK. Kot je bilo že pojasnjeno, so zapisi v spisu pokazali, da pravno in politično okolje, v katerem družba Sinosure posluje, od nje zahteva, da izvršuje vladne politike in načrte ter tako izpolnjuje svoje pooblastilo v okviru javne politike. Med izbranimi panogami in družbami, ki jih izrecno podpira država, imajo proizvajalci izvozniki popoln dostop do zavarovanja izvoznih kreditov, ki jih zagotavlja družba Sinosure po preferenčnih obrestnih merah. Zato družba Sinosure zagotavlja neomejeno razpoložljivost zavarovanj za fotonapetostni sektor, nizke zavarovalne premije, ki jih ponuja, pa ne odražajo dejanskih tveganj, nastalih pri zavarovanju izvoza v tem sektorju. Na podlagi vseh teh zbranih elementov je že mogoče sklepati, da premijske stopnje, ki jih zaračuna družba Sinosure, še vedno ne zadostujejo za pokritje njenih dolgoročnih dejavnosti.

(294)

Opozoriti je treba tudi, da so bili že v prvotni preiskavi (46) sprejeti nekateri sklepi. Kitajska vlada med to preiskavo ni predložila nobenih dokazov, da se je stanje spremenilo. Preiskava ni razkrila nobenih elementov, ki bi izpodbijali zgornjo ugotovitev.

(295)

Na podlagi navedenega in glede na to, da družba Sinosure še vedno ustvarja izgube iz svojega programa zavarovanja izvoznih kreditov, se obstoj ugodnosti določi s primerjanjem premij, ki jih plačajo proizvajalci izvozniki, in tistih, ki so na voljo na trgu.

(296)

Družba Sinosure je trdila, da na kitajskem trgu take storitve zagotavljajo še štiri družbe. Vendar v zvezi s tem ni bilo mogoče predložiti informacij o njihovih tržnih deležih. Vsekakor je družba Sinosure edini uradni zavarovatelj izvoznih kreditov in ima prevladujoč položaj na kitajskem trgu. Zato v LRK ni poslovnih referenčnih vrednosti za take instrumente in glede na to, da je finančni trg v LRK še vedno izkrivljen zaradi posredovanja vlade, je razumno uporabiti referenčno vrednost zunaj LRK.

(297)

Subvencije so odvisne od izvajanja izvoza v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe, ker jih ni mogoče pridobiti brez izvažanja. Poleg tega so tudi specifične v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je dostop omejen na določena podjetja. Ker v zvezi s tem ni bilo sprememb, se je treba sklicevati na uvodni izjavi 246 in 247 prvotne uredbe, v katerih je bilo ugotovljeno, da so ugodnosti, ki jih družba Sinosure in/ali lokalni organi odobrijo proizvajalcem izdelka, ki se pregleduje, specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Nadalje, glede na to, da ni nobenih dokazov o tem, da subvencija temelji na objektivnih merilih ali pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe, je subvencija specifična tudi v zvezi s tem.

(298)

V nasprotju s tem, kar sta po razkritju trdila kitajska vlada in en proizvajalec izvoznik, informacije o plačanih premijah, ki sta jih družbi predložili, niso bile zavrnjene. Vendar te informacije v končni fazi niso bile uporabljene pri izračunu iz uvodnih izjav 302 in 303 spodaj, ker je Komisija uporabila razpoložljive podatke.

(299)

Preiskava je pokazala, da so tri skupine vzorčenih proizvajalcev izvoznikov uživale ugodnosti zavarovanja izvoznih kreditov, ki ga je v OPP zagotavljala družba Sinosure.

(300)

Zagotavljanje zavarovanja izvoznih kreditov s strani družbe Sinosure za fotonapetostno industrijo je treba obravnavati kot subvencijo, če so premije nižje od tržnih stopenj.

(301)

Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(302)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OPP. Izračun ugodnosti je podoben položaju, ki vključuje jamstva za posojila. V skladu s členom 6(c) osnovne uredbe se ugodnost za prejemnike obravnava kot razlika med zneskom premije, ki ga družba plača za kratkoročno zavarovanje, ki ga zagotovi družba Sinosure, in zneskom premije, ki bi ga družba plačala za primerljivo zavarovanje izvoznih kreditov, ki se lahko pridobi na trgu.

(303)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 277 do 283, Komisija ni mogla preveriti več elementov v zvezi z zavarovanji izvoznih kreditov, ki jih družba Sinosure zagotavlja vzorčenim proizvajalcem izvoznikom izdelka, največjim proizvajalcem izvoznikom ali zadevnemu sektorju. Komisija je zaradi nesodelovanja kitajske vlade in družbe Sinosure uporabila razpoložljiva dejstva, da bi izračunala ugodnost za prejemnike. V zvezi s tem se je zdelo smiselno uporabiti stopnje ugodnosti, ki so bile ugotovljene v prvotni preiskavi. Vzorčene družbe iz tega pregleda, ki so bile vzorčene tudi v prvotni preiskavi, so deležne ugodne obrestne mere, kot je bila določena v prvotni preiskavi. Za skupino, ki ni bila vzorčena v prvotni preiskavi, je obrestna mera tehtano povprečje sodelujočih družb v prvotni preiskavi.

(304)

Stopnje subvencije, določene za to shemo v OPP za vzorčene proizvajalce izvoznike, so:

(305)

S preiskavo se je potrdilo, da vzorčene družbe v OPP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru teh programov. V vsakem primeru pa nič ne kaže na to, da bi bili prvotni subvencijski programi umaknjeni.

(306)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci v fotonapetostnem sektorju prejemali subvencije v okviru demonstracijskega programa Golden Sun („program Golden Sun“).

(307)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, naj predloži več dokumentov, od katerih se jih je večina nanašala na proračunske cilje v okviru programa Golden Sun. Kitajska vlada je v izpolnjenem vprašalniku trdila, da ni mogla opredeliti zahtevanih dokumentov, ker v vprašanju, ki ga je oblikovala Komisija, ni bilo dovolj informacij. Vendar je kitajska vlada med preveritvenim obiskom, ko je Komisija postavila enako vprašanje (z enakim obsegom informacij kot v vprašalniku, tj. imeni zahtevanih dokumentov), trdila, da so ti dokumenti zaupni in da bi morala preveriti, ali bi jih lahko predložila Komisiji. V zvezi s tem Komisija ne razume, zakaj bi bilo treba manjkajoče dokumente obravnavati kot zaupne in zakaj jih ni mogoče predložiti v okviru protisubvencijske preiskave, v kateri preiskovalni organ zavezujejo stroga pravila o zaupnosti. Vsekakor se kitajska vlada tako kot v prvotni preiskavi ni več odzvala na to vprašanje, čeprav je bila med obiskom na kraju samem večkrat opozorjena, in Komisiji nikoli ni predložila dokumentov.

(308)

Poleg tega je kitajska vlada v izpolnjenem vprašalniku navedla, da nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni imel koristi od tega programa v OPP, ker program ni namenjen proizvajalcem izdelka, ki se pregleduje. Vendar je bilo to v nasprotju z informacijami, prejetimi od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Med preveritvenim obiskom je kitajska vlada nekoliko spremenila svoj izpolnjen vprašalnik in priznala možnost plačil, čeprav se je program domnevno končal in je bil spremenjen v program zagotovljenih odkupnih cen. Kitajska vlada je v podporo tej izjavi predložila mnenje državnega sveta iz leta 2013. Komisija ugotavlja, da kitajska vlada v izpolnjenem vprašalniku ni navedla, da je bil navedeni program spremenjen, in v zvezi s tem ni predložila dokazov. Prav tako ugotavlja, da se dokument, predložen med preiskavo, ne nanaša na ta program ali njegovo domnevno zamenjavo z drugim programom.

(309)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni mogla preveriti vseh vidikov programa Golden Sun in zlasti dejanskih ugodnosti, prenesenih na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, ter fotonapetostno industrijo kot celoto. Poleg tega kitajska vlada ni izpolnjevala obveznosti glede predložitve vseh zahtevanih ustreznih dokumentov, zlasti proračunskih dokumentov o odobritvah programa Golden Sun, ki jih je izdalo ministrstvo za finance (MF).

(310)

Kar zadeva ugodnosti, Komisija nadalje ugotavlja, da je od kitajske vlade zahtevala, naj predloži informacije o ugodnostih, ki so jih prejeli proizvajalci, vendar je kitajska vlada kljub temu, da je imela na voljo informacije, odgovorila le, da proizvajalci niso prejeli nobenih ugodnosti.

(311)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, so glavna pravna podlaga Obvestilo o izvajanju demonstracijskega programa Golden Sun z dne 16. julija 2009 in priloženi dokument Začasni ukrepi finančne pomoči pri upravljanju sklada demonstracijskega programa Golden Sun, dokument CaiJian št. 397 [2009], ki so ga izdali ministrstvo za finance, ministrstvo za znanost in nacionalni odbor za energetiko, Okrožnica o uspešnem izvajanju nalog demonstracijskega programa Golden Sun, dokument št. 718 [2009], Okrožnica o uspešnem izpolnjevanju demonstracijskega programa Golden Sun v letu 2010, dokument št. 622 [2010], Okrožnica o navodilih za financiranje subvencije indeksov proračuna za gradbene stroške demonstracijskega programa Golden Sun v letu 2010, dokument št. 965 [2010] z dne 2. decembra 2010, ki ga je izdalo ministrstvo za finance, Okrožnica v zvezi s porazdelitvijo proračunskih ciljev za davčno subvencijo, odobreno za programe Golden Sun v letu 2011, dokument JCJ št. 336 z dne 1. septembra 2011, ki ga je izdal oddelek za finance province Hebei, ter Okrožnica v zvezi s porazdelitvijo proračunskih ciljev za davčno subvencijo, odobreno za programe Golden Sun v letu 2011, dokument HCJ št. 135 z dne 8. novembra 2011, ki ga je izdal občinski finančni urad province Hengshui.

(312)

Kitajska vlada je kot v prvotni preiskavi ponovno trdila, da ta program nepovratnih sredstev ni namenjen proizvajalcem izdelka, ki se pregleduje, temveč je usmerjen v projekte proizvodnje fotonapetostne energije. Prav tako je trdila, da vložnik ni predložil dokazov glede obstoja kakršne koli ugodnosti, ki naj bi jo imeli proizvajalci zadevnih izdelkov v OPP.

(313)

V sedanji preiskavi nobeni dokazi v spisu ne morejo spremeniti ugotovitev Komisije v prvotni preiskavi in uvodnih izjavah 271 do 282, v kateri je bilo sklenjeno, da so nepovratna sredstva v okviru programa neposredno povezana z izdelkom, ki se pregleduje, saj upravičeni „dobavljeni solarni fotonapetostni sistemi“ vključujejo zlasti dobavo modulov in celic kot pomembnega dela projektov, zato je povezava med ugodnostjo, ki jo zagotavlja vlada, in izdelkom, ki se pregleduje, neposredna in neločljiva.

(314)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, se s programom Golden Sun dodeljuje subvencija v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe s prenosom sredstev kitajske vlade na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v obliki nepovratnih sredstev.

(315)

Komisija je prav tako sklenila, da je ta subvencijska shema specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(316)

Program Golden Sun ostaja posebna subvencija v obliki nepovratnih sredstev. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so imeli vzorčeni izvozniki ugodnosti od te subvencije.

(317)

Stopnje subvencije, določene za to shemo v OPP za vzorčene proizvajalce izvoznike, so:

(318)

V odgovoru na razkritje kitajska vlada podala pripombe v zvezi z demonstracijskim programom Golden Sun in ponovno poudarila nekatera vprašanja, ki jih je že navedla. Ker so ta vprašanja že obravnavana zgoraj, ni potrebe po nadaljnjih pripombah. Poleg tega je kitajska vlada trdila, da Komisija ni ugotovila specifičnosti v zvezi s to shemo.

(319)

Vendar iz dejstva, da je bila nepovratna pomoč v okviru programa Golden Sun odobrena samo za kitajske proizvajalce v sektorju energije iz obnovljivih virov, izhaja, da je njena specifičnost jasno ugotovljena v skladu s standardi STO.

(320)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da je predložila dokaze o prenehanju veljavnosti te sheme. Ker pa so bile te nepovratne pomoči knjižene na račun vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za odložene prihodke, bodo zagotavljale koristi še v mnogih prihodnjih letih. To pomeni, da je v smislu subvencije zavajajoče trditi, da se je shema že končala. V resnici se v program ne vključuje več novih upravičencev, vendar se zaradi dolge življenjske dobe instalacij, ki so bile vključene vanjo, koristi še vedno natekajo. Te trditve so bile zato prav tako zavrnjene.

(321)

Vložnik je v zahtevku predložil dokaz, da lahko spodbujane industrije v LRK prejmejo različna enkratna ali ponavljajoča se nepovratna sredstva vladnih organov na različnih ravneh, tj. lokalni, regionalni in nacionalni.

(322)

V tej preiskavi je bilo dejansko ugotovljeno, da so vzorčene družbe od vladnih organov na različnih ravneh prejele tudi znatna enkratna ali ponavljajoča se nepovratna sredstva, zaradi česar so prejele ugodnost v OPP. Nekatera od teh nepovratnih sredstev so vzorčene družbe že prijavile v svojih izpolnjenih vprašalnikih, številna druga pa so bila ugotovljena med preveritvijo na kraju samem. Kitajska vlada v svojem izpolnjenem vprašalniku ni razkrila nobenih nepovratnih sredstev, kot je bilo zahtevano.

(323)

Ta nepovratna sredstva so družbe prejele od nacionalnih, pokrajinskih, mestnih, deželnih ali okrajnih organov, pri čemer se zdi, da so bila vsa specifična za vzorčene družbe ali specifična v smislu lokacije ali vrste industrije. Raven pravnih podrobnosti za ta zakon, v skladu s katerim so bile te ugodnosti dodeljene, če je zanje sploh obstajala pravna podlaga, ni bila razkrita, čeprav je bila Komisiji včasih predložena kopija dokumenta, ki ga je izdal vladni organ, ki je spremljal dodelitev nepovratnih sredstev (imenovan tudi „obvestilo“).

(324)

Glede na visok znesek nepovratnih sredstev iz zahtevka in/ali poslovnih knjig vzorčenih družb je v tej uredbi predstavljen le povzetek ključnih ugotovitev. Dokaz o dodelitvi številnih nepovratnih sredstev in dejstvo, da so bile dodeljene na različnih ravneh kitajske vlade, sta bila prvotno pridobljena od treh vzorčenih družb. O več drugih nepovratnih sredstvih vzorčene družbe niso poročale, ampak so bile ugotovljene pri preveritvah na kraju samem.

(325)

Ena od vzorčenih družb je v OPP prejela več kot 130 teh nepovratnih sredstev. Številna med njimi so dodelili vladni organi na mestni, okrajni ali pokrajinski ravni. Med njimi so največja znašala več kot 7 milijonov CNY in so se dodelila v okviru sheme „Trinity“, tj. občinskega sklada za spodbujanje preoblikovanja in izboljšanja industrijskih podjetij. Druga nepovratna sredstva so bila na primer sredstva za patente, sredstva in nagrade za znanost in tehnologijo, sredstva za razvoj podjetništva, sredstva za izboljšanje in preoblikovanje industrijskih podjetij, nepovratna sredstva za osnovno infrastrukturo, podporna sredstva, ki se zagotavljajo na okrajni ravni, sredstva za razvoj nove in čiste energije ter vračilo zemljiškega davka. Poleg tega je navedena družba prejela tudi nepovratna sredstva za zavarovanje izvoznih kreditov, ki so jih zagotovili vladni organi na okrajni ravni.

(326)

Še ena vzorčena družba je v OPP prav tako prejela znatna vladna nepovratna sredstva, med katerimi so se nekatera nanašala na razvojno cono, v kateri je bila družba (več kot 13 milijonov CNY). Druga nepovratna sredstva so se nanašala na izdatke za znanost in tehnologijo, obnovljivo energijo in/ali razvoj industrije in informacijske tehnologije (npr. nepovratna sredstva za „3 znana področja“). Na kraju samem so bila ugotovljena tudi znižanja v zvezi s pridobitvijo pravic do uporabe zemljišča.

(327)

Ena od vzorčenih družb je kot skupina prejela različna nepovratna sredstva v skupni vrednosti več kot 29 milijonov CNY. Primeri takih nepovratnih sredstev so sredstva za razvoj nove energije, ključni projekti tehnološke reforme ali skladi, povezani z razvojno cono, v kateri je prejemnik.

(328)

Komisija je na podlagi zbranih dokazov o prejemu teh nepovratnih sredstev s strani vzorčenih družb in zaradi neobstoja kakršnih koli drugih informacij ta nepovratna sredstva štela za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, in sicer s prenosom sredstev kitajske vlade na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v obliki nepovratnih sredstev, s čimer je bila dodeljena ugodnost.

(329)

Glede na to, da so ta nepovratna sredstva očitno omejena na nekatere družbe ali posebne projekte v določenih regijah in/ali fotonapetostni industriji, so tudi specifična v smislu člena 4(2)(a) in (3) osnovne uredbe. Glede na to, da pogoji za upravičenost in dejanska merila za izbor podjetij, upravičenih do ugodnosti, niso pregledna in objektivna ter se ne uporabljajo samodejno, ta nepovratna sredstva ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe. Poleg tega ni dokazov, da so nepovratna sredstva vključena v krovni subvencijski program.

(330)

Družbe so v vseh primerih predložile informacije o znesku nepovratnih sredstev in o tem, od koga so jih prejele. Poleg tega so zadevne družbe ta dohodek v računovodskih izkazih večinoma knjižile pod postavko „dohodek od subvencij“ in so te izkaze neodvisno revidirale. To se je štelo za pozitiven dokaz o subvenciji, ki je zagotovila ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(331)

Spodnja preglednica kaže izračun ugodnosti za zgoraj navedena nepovratna sredstva, pri čemer se za ugodnost šteje prejeti znesek v OPP ali knjiženi znesek za OPP, če ga je zadevna družba tudi amortizirala.

(332)

V odgovoru na razkritje sta kitajska vlada in proizvajalec izvoznik predložila pripombe glede „drugih nepovratnih sredstev“. Poudarila sta, da Komisija ni zagotovila dovolj podrobnosti, da bi lahko utemeljila obstoj shem, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(333)

Vendar je treba poudariti, da je bilo Komisiji v izpolnjenih vprašalnikih predloženo zelo malo podrobnosti v zvezi s temi shemami. Poleg tega vzorčeni proizvajalci izvozniki ne izpodbijajo zneskov, ki jih je izračunala Komisija in so bili razkriti zadevni strani. Prav tako ne izpodbijajo dejstva, da so bile ta nepovratne pomoči prejete od kitajske vlade.

(334)

Glede na dejansko pomanjkanje sodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da je razumno ugotoviti obstoj takih nepovratnih sredstev med preveritvami na kraju samem. Ugotovitve preveritev so se bistveno razlikovale glede podatkov o številu in skupni vrednosti nepovratnih sredstev, kot so bili navedeni v odgovorih kitajske vlade na vprašalnik. Sklenjeno je bilo, da ugotovitve na kraju samem pomenijo razumen kazalnik stopnje subvencioniranja v zvezi s tem. Komisija ne sprejema trditve, da ta pristop dokazuje neuspešnost utemeljevanja obstoja shem, proti katerim se lahko uvede izravnalne ukrepe. Vsa ta nepovratna sredstva imajo skupne značilnosti, in sicer so jih dodelili državni organi in niso del subvencijske sheme ampak individualnih nepovratnih sredstev, zato jih Komisija lahko preuči skupaj, kot je opisano v uvodnih izjavah 324 do 327. Trditev, da Komisija ni utemeljila obstoja shem, proti katerim se lahko uvede izravnalne ukrepe, ali predložila trdnih dokazov o takih sistemih, se zato zavrne.

(335)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da vzorčene družbe v OPP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.

(336)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da vzorčene družbe v OPP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.

(337)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da so PTN na podlagi davčne izravnave za raziskave in razvoj upravičena do preferenčne davčne politike za svoje dejavnosti raziskav in razvoja v obliki 150-odstotne davčne izravnave svojih izdatkov, če so bile dosežene določene mejne vrednosti stroškov za raziskave in razvoj. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil ta program izravnave preferenčnih stroškov za raziskave in razvoj za PTN leta 2008 nadomeščen s posebnim programom, ki se v tem dokumentu imenuje „davčna izravnava za raziskave in razvoj“ (tj. izpusti se PTN).

(338)

Kitajska vlada je izpodbijala trditev, da je bila davčna izravnava za raziskave in razvoj PTN nadomeščena leta 2008, ker bi imela programa različna merila za upravičenost. Trdila je tudi, da program davčne izravnave za raziskave in razvoj ni specifičen in da se zato zanj ne bi smeli uvesti izravnalni ukrepi.

(339)

Glede na prvotno preiskavo je bilo sprva ugotovljeno, da pravna podlaga za nadomestni program (davčna izravnava za raziskave in razvoj) vključuje člen 30(1) Zakona o davku od dohodka podjetij, člena 93 in 95 Predpisov o izvajanju Zakona o davku od dohodka podjetij v LRK („izvajalski predpisi EIT“), Upravne ukrepe za določitev visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo (Guo Ke Fa Huo [2008] št. 172) ter Obvestilo državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi s plačilom davka od dohodka za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo (Guo Shui Han [2008] št. 985). Po razkritju je kitajska vlada navedla, da so te pravne podlage nepomembne, razen za člen 30(1) Zakona EIT in člen 95 izvajalskih predpisov EIT.

(340)

V tej preiskavi so bili kot pravna podlaga opredeljeni tudi naslednji dodatni dokumenti: Upravni ukrepi za znižanje davkov podjetij za stroške za raziskave in razvoj (Guo Shui Fa [2008] št. 116), Okrožnica o ustreznih politikah v zvezi s superodbitkom stroškov za raziskave in razvoj, ki sta jo skupaj izdala ministrstvo za finance in državna davčna uprava (2013/70). Po razkritju je kitajska vlada navedla, da so upravni ukrepi za znižanje davkov podjetij za stroške za raziskave in razvoj (Guo Shui Fa [2008] št. 116) domnevno potekli 1. Januarja 2016, tj. po OPP.

(341)

Člen 95 določa, da se dodeli dodatni 50-odstotni odbitek izdatkov za raziskave in razvoj iz točke 1 člena 30 za te izdatke za visokotehnološke izdelke in izdelke z novo tehnologijo, tako da so predmet amortizacije na osnovi 150 % stroškov neopredmetenih sredstev.

(342)

Ugotovljeno je bilo, da ustrezne pravne določbe kažejo, da ta shema prinaša ugodnosti, omejene na družbe na podlagi člena 4 upravnih ukrepov za znižanje davkov podjetij za stroške za raziskave in razvoj (Guo Shui Fa [2008] št. 116), ki določa, da so upravičena podjetja tista, ki izvajajo dejavnosti raziskav in razvoja, navedene v Smernicah št. 6 o prednostnih področjih za prednostni razvoj visokotehnološke industrializacije [2007], ki so jo izdali Komisija za nacionalni razvoj in reforme, ministrstvo za znanost in tehnologijo, ministrstvo za trgovino in nacionalni urad za intelektualno lastnino. Eno od prednostnih področij, navedenih v teh smernicah, je sončna energija (47).

(343)

Te družbe imajo stroške z raziskavami in razvojem za potrebe razvoja novih tehnologij, novih izdelkov in novih obrti. Upravičena podjetja imajo pravico do odbitka dodatnih 50 % stroškov za raziskave in razvoj pri davku od dohodka pravnih oseb. Tudi za stroške v zvezi z neopredmetenimi sredstvi za raziskave in razvoj imajo pravico do 150-odstotnega odbitka dejanskih stroškov, ki jih ustvarijo.

(344)

Družbe, ki imajo ugodnosti po tej shemi, morajo vložiti napoved za odmero davka od dohodkov in ustrezne priloge. Dejanski znesek ugodnosti je vključen v davčno napoved.

(345)

Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki, tj. Chint, Jinko in Trina, so izkoristili ugodnosti po tej shemi.

(346)

Po razkritju sta kitajska vlada in en proizvajalec izvoznik spodbijala specifičnost na podlagi dejstva, da so vse družbe v LRK upravičene do dodatnega odbitka v višini 150 %. Kitajska vlada je dodala, da kanadski organi niso ugotovili specifičnosti za to shemo pri stenskih modulih v enotah iz LRK in nato navedla odločitev odbora v zadevi ZDA – zrakoplov. Kitajska vlada poudarja, da v navedeni zadevi po mnenju odbora omejitev financiranja na raziskave in razvoj na področju „visoko tveganih, zelo dobičkonosnih, nastajajočih in omogočitvenih tehnologij“ ni dovolj omejena skupina podjetij ali industrij v smislu člena 2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Kitajska vlada je trdila, da je Komisija napačno navedla, da je merilo za upravičenost za ta program to, ali gre za družbo z visoko in novo tehnologijo (High and New Technology Company), ter da je v vsakem primeru v zadevi T-586/14 Xinyi PV Products proti Komisiji Splošno sodišče razsodilo, da če družba izpolnjuje pogoje za družbe z visoko in novo tehnologijo, izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev davčne ugodnosti.

(347)

Zgornje trditve se zavrnejo. Dejstvo, da podjetja lahko prejmejo primerljive subvencije na drugi pravni podlagi, ne pomeni, da ta shema ni de iure specifična samo za omejeno skupino podjetij. Četudi se priznava, da bi bila teoretično do dodatnega odbitka v višini 150 % upravičene vse družbe, so imele vzorčene družbe v obravnavanem primeru koristi od odbitka do te mere, da so lahko v davčni napovedi označile posebno polje, ki je bilo povezano z njihovim certifikatom družbe z visoko in novo tehnologijo, kar je veliko preprostejši postopek od alternativnega. Pri sodbi v zadevi T-586/14 Xinyi PV Products proti Komisiji gre za tržnogospodarsko obravnavo in ne za specifičnost subvencije. Kar zadeva trditev, da kanadski organi niso ugotovili specifičnosti za to shemo, ni nobena stran predložila kopije takšne ugotovitve.

(348)

Ta shema je subvencija v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti, v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe.

(349)

Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja omejuje uporabo te sheme na podjetja, ki imajo določene stroške za raziskave in razvoj.

(350)

V skladu z navedenim, in kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(351)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OPP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, po odbitku zneska, plačanega z dodatnim 50-odstotnim odbitkom dejanskih stroškov za raziskave in razvoj za odobrene projekte. Zneski, za katere veljajo izravnalni ukrepi, temeljijo na podatkih iz davčnih napovedi družb za leto 2015. En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo namesto tega treba uporabiti davčne podatke za OPP. Ta trditev je bila zavrnjena. Glede na uvodno izjavo 459 prvotne uredbe Komisija znova poudarja, da je pomembno, da izračun koristi temelji na končnih revidiranih davčnih napovedih za določeno davčno leto. Dodaja, da je po končni ureditvi davčne napovedi za leto 2015 v OPP vsaka ugodnost, uveljavljena v napovedi, dokončna, kar nadalje podpira pravilnost njenega pristopa. Komisija ne more opraviti svojega izračuna na podlagi četrtletnih davčnih napovedi, ker te napovedi izražajo trenutno začasno stanje v času oddaje in po definiciji ne upoštevajo končnega konsolidiranega stanja davčnega leta. Cilj teh napovedi je zagotoviti likvidnost vlade v primeru začasno zapadlih davkov, vendar izražajo samo delno stanje v času oddaje. Poleg tega davčne napovedi za leto 2015 zajemajo tri četrtine OPP in so zato najpomembnejše letne davčne napovedi, ki so na voljo.

(352)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek vzorčenih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OPP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(353)

Stopnje subvencije, določene za to shemo v OPP za vzorčene proizvajalce izvoznike, so:

(354)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da ta program podjetju, ki je priznano kot visokotehnološko podjetje ali podjetje z novo tehnologijo, omogoča ugodnost na podlagi 15-odstotne stopnje davka od dohodka, ki je nižja od običajne 25-odstotne stopnje. Med sedanjo preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov niso bile ugotovljene nobene spremembe.

(355)

Pravna podlaga za ta program so člen 28(2) zakona o davku od dohodka podjetij, Upravni ukrepi za določitev visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo (Guo Ke Fa Huo [2008] št. 172), člen 93 Izvedbene uredbe o davku od dohodka podjetij ter Obvestilo državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi s plačilom davka od dohodka za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo (Guo Shui Han [2008] št. 985), Obvestilo ministrstva za znanost in tehnologijo, ministrstva za finance in državne davčne uprave o izdaji smernic o upravljanju priznanj za visokotehnološka podjetja (Guo Ke Fa Huo [2008] št. 362), Obvestilo državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi z izvajanjem preferenčne obravnave glede davka na dohodek podjetij za visokotehnološka podjetja (Guo Shui Han [2009] št. 203), Objava državne davčne uprave o predplačilu davka na dohodek podjetij za visokotehnološka podjetja v obdobju pregleda izpolnjevanja pogojev ([2011] št. 4), Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi z veljavno davčno stopnjo in davčno olajšavo za dohodke, ki jih visokotehnološka podjetja ustvarijo v tujini ([2011] št. 47).

(356)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da se ta shema uporablja za priznana visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki potrebujejo ključno podporo države. Ta podjetja morajo imeti temeljne pravice neodvisne intelektualne lastnine in izpolnjevati več zahtev: (i) njihovi proizvajalci morajo biti vključeni v obseg izdelkov na visokotehnoloških področjih, za katere se uporablja ključna podpora države, (ii) skupni stroški za raziskave in razvoj morajo predstavljati določen delež skupnega prihodka od prodaje, (iii) prihodki od prodaje visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo morajo predstavljati določen delež skupnega prihodka od prodaje, (iv) osebje na področju raziskav in razvoja mora predstavljati določen delež celotnega osebja ter (v) izpolnjene morajo biti druge zahteve iz Upravnih ukrepov za določitev visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo iz leta 2008.

(357)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala specifičnost na podlagi tega, da 1) so merila v uvodni izjavi zgoraj objektivna glede na preudarke Splošnega sodišča v zadevi T-586/14 Xinyi PV Products proti Komisiji, 2) za vsako družbo, ki izpolnjuje merila, samodejno velja davčna stopnja 15 % in da 3) so ugotovitve Komisije v nasprotju z elementi odločitve v zadevi ZDA – zrakoplov, opredeljenimi v uvodni izjavi 346. Te trditve so bile zavrnjene, ker je shema de iure specifična v smislu, da zadevno korist lahko uporabi le omejena skupina podjetij, kot je opisano v uvodni izjavi 355. Poleg tega gre pri sodbi v zadevi T-586/14 Xinyi PV Products proti Komisiji za tržnogospodarsko obravnavo in ne za specifičnost subvencije.

(358)

Družbe, ki imajo ugodnosti po tej shemi, morajo vložiti svojo napoved za odmero davka od dohodkov in ustrezne priloge. Dejanski znesek ugodnosti je vključen v davčno napoved.

(359)

V tej preiskavi niso bile ugotovljene nobene spremembe ugotovitev, povzetih v uvodnih izjavah 356 in 357.

(360)

Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki, tj. Chint, Jinko in Trina, so izkoristili ugodnosti po tej shemi.

(361)

Shemo bi bilo treba obravnavati kot subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti. Ugodnost za prejemnika je enaka davčnemu prihranku, ki ga je prejemnik pridobil prek tega programa v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe.

(362)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je omejena na podjetja, ki prejmejo certifikat visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo ter izpolnjujejo vse zahteve upravnih ukrepov iz leta 2008. Poleg tega ni objektivnih meril za upravičenost do te sheme, ki bi jih določala zakonodaja ali organ, ki odloča o dodelitvi, in upravičenost ni samodejna na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(363)

V skladu z navedenim, in kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(364)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OPP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka po odbitku zneska, plačanega z znižano preferenčno stopnjo davka. Zneski, za katere veljajo izravnalni ukrepi, temeljijo na podatkih iz davčnih napovedi družb za leto 2015.

(365)

Trditev družbe Jinko, da bi morala Komisija pri izračunu koristi v okviru sheme davka od dohodkov pravnih oseb odšteti domnevne koristi, pridobljene v okviru drugih subvencijskih shem, da se nekatere koristi ne bi upoštevale dvakrat, se zavrne. Ni naloga preiskovalnega organa, da opravi tako umetno zastavljeno nalogo.

(366)

Stopnje subvencije, določene za to shemo v OPP za vzorčene proizvajalce izvoznike, so:

(367)

V preiskavi je bilo potrjeno, da vzorčene družbe v OPP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.

(368)

V preiskavi je bilo potrjeno, da vzorčene družbe v OPP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.

(369)

V preiskavi je bilo potrjeno, da vzorčene družbe v OPP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.

(370)

V preiskavi je bilo potrjeno, da vzorčene družbe v OPP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.

(371)

V preiskavi je bilo potrjeno, da vzorčene družbe v OPP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.

(372)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da ta program zagotavlja oprostitev plačila DDV in uvoznih tarif za podjetja s tujimi naložbami („PTN“) ali domača podjetja za uvoz osnovne opreme, ki se uporablja v njihovi proizvodnji. Da bi bila družba upravičena do te oprostitve, oprema ne sme biti uvrščena na seznam neupravičene opreme, družba, ki zanjo zaprosi, pa mora pridobiti certifikat projektov, ki jih spodbuja država; izdajo ga kitajski organi ali Komisija za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) v skladu z ustrezno naložbeno, davčno in carinsko zakonodajo. Med sedanjo preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov niso bile ugotovljene nobene spremembe.

(373)

Pravna podlaga tega programa so Okrožnica državnega sveta o prilagoditvi davčnih politik za uvoženo opremo, Guo Fa št. 37/1997, Obvestilo ministrstva za finance, splošne carinske uprave in državne davčne uprave o prilagoditvi določenih politik o preferencialnih uvoznih dajatvah, Objava ministrstva za finance, splošne carinske uprave in državne davčne uprave [2008] št. 43, Obvestilo Komisije za nacionalni razvoj in reforme o pomembnih vprašanjih glede obravnavanja pisnega potrdila o domačih projektih ali projektih, financiranih s tujim kapitalom, katerih razvoj spodbuja država, [2006] št. 316 ter Katalog uvoženih izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve, za podjetja s tujimi naložbami ali domača podjetja, iz leta 2008.

(374)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepov, je lahko oprema, uvožena za razvoj domačih ali tujih naložbenih projektov v skladu s politiko spodbujanja tujih ali domačih naložbenih projektov, oproščena plačila DDV in/ali uvoznih dajatev, razen če je kategorija opreme navedena v katalogu izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve. Da bi lahko imela družba ugodnosti iz te sheme, mora od lokalnega organa, odgovornega za projekt, pridobiti pisno potrdilo, ki ga je treba predložiti lokalnemu carinskemu organu.

(375)

Kitajska vlada je trdila, da je od 1. januarja 2009 iz plačila izvzeta samo uvozna dajatev, zaračunava pa se DDV na uvoz opreme za lastno uporabo.

(376)

Vendar so bila v nasprotju s trditvami kitajske vlade za tri vzorčene proizvajalce izvoznike ugotovljena izvzetja plačila DDV in uvozne dajatve v OPP. Ta izvzetja so vključevala opremo, za katero se je ugodnost postopoma obračunavala v dobi uporabe opreme in je bila delno obračunana v OPP. Čeprav Komisija ni videla nobenega dokaza, da je bila ta shema v OPP aktivna, je na podlagi dokazov v spisu ugotovila, da so bili vzorčeni proizvajalci še vedno deležni koristi na podlagi te sheme.

(377)

Za ta program se šteje, da zagotavlja finančne prispevke v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii), saj so PTN in druga upravičena domača podjetja oproščena plačila DDV in/ali tarif, ki bi sicer zapadle v plačilo. Zato ta program družbam prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(378)

Program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejuje dostop do programa na podjetja, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izrecno opredeljenih z zakonom, in spadajo v kategorijo spodbujanih ali omejeno kategorijo B v skladu s katalogom za usmerjanje industrij za tuje naložbe in prenos tehnologije, ali podjetja, ki delujejo v skladu s katalogom ključnih industrij, izdelkov in tehnologij, pri katerih država spodbuja razvoj. Poleg tega ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti za ta program in trdnih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe.

(379)

Po razkritju je kitajska vlada od Komisije zahtevala, da se v zapisnik vnese industrije in sektorje, ki so vključeni v zgoraj navedene kategorije, in trditve, da so zaradi obsega vanje vključenih dejavnosti do udeležbe v programu upravičene družbe iz vseh sektorjev gospodarstva. Vendar Komisija ugotavlja, da kitajska vlada nikoli ni predložila ustreznih dokazov, da industrije in sektorji, ki so vključeni v te kategorije, niso v spodbujani ali omejeni kategoriji. Komisija meni, da so upravičene družbe v tej zadevi zadostno omejena skupina. Preveritveni obisk vzorčene družbe ni pokazal, da bi bil program na voljo družbam v vseh gospodarskih sektorjih.

(380)

Po informacijah enega izvoznika proizvajalca so morali biti za prejem te koristi proizvodi, proizvedeni z uvoženimi stroji, navedeni v katalogu za usmerjanje industrij, v katere se vlaga tuji kapital, iz uvodne izjave 386.

(381)

Kitajska vlada je prvotno navedla, da je imela ugodnosti od te sheme samo družba Trina. Vendar je bilo na podlagi informacij, prejetih od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ugotovljeno, da so imeli vsi trije vzorčeni proizvajalci izvozniki ugodnosti od te sheme. Kitajska vlada je pojasnila, da je razumela, da je treba prijaviti samo opremo, uvoženo v OPP. Komisija je ugotovila, da ugodnost sledi amortizaciji uvožene opreme, ki je bila delno obračunana v OPP.

(382)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OPP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Da bi se zagotovilo, da znesek, proti kateremu se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, zajema le OPP, se je prejeta ugodnost postopoma obračunavala v dobi uporabe opreme v skladu z običajnimi računovodskimi postopki družbe.

(383)

Stopnje subvencije, določene za to shemo v OPP za vzorčene proizvajalce izvoznike, so:

(384)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da ta program določa oprostitev plačila DDV za nakup doma proizvedene opreme za PTN. Oprostitev se lahko koristi le, če oprema ni na seznamu neupravičene opreme in če vrednost opreme ne preseže določene mejne vrednosti. Med sedanjo preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov niso bile ugotovljene nobene spremembe.

(385)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, so pravna podlaga Začasni ukrepi za povračilo odmerjenega davka za nakup doma proizvedene opreme za PTN, ki jih je izdala državna davčna uprava, Poskusni ukrepi za znižanje davka za nakup opreme, ki je izdelana na Kitajskem, za projekte, v katere se vlaga tuji kapital, ter Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave o preklicu politike o znižanjih za nakup na domačem trgu proizvedene opreme s strani podjetij s tujimi naložbami.

(386)

Shema vračila DDV se uporablja za doma proizvedeno opremo, ki se kupi za projekte, v katere se vlaga tuji kapital, če taki projekti spadajo na področje spodbujanih projektov v katalogu za usmerjanje industrij, v katere se vlaga tuji kapital, ali katalogu industrij v osrednji in zahodni regiji Kitajske, ki izkoriščajo ugodnosti in v katere se vlaga tuji kapital.

(387)

Kitajska vlada je enako kot v prvotni preiskavi v izpolnjenem vprašalniku trdila, da je bil ta program prekinjen 1. januarja 2009. Ta trditev je bila zavrnjena že v prvotni preiskavi. Poleg tega sta v sedanji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov dva od vzorčenih izvoznikov predložila podrobne informacije o tej shemi, vključno z zneskom subvencije, prejetim v OPP. Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da je kitajska vlada izpustila relevantne informacije, na primer seznam zadevnih prejemnikov in zneske, ki so jih prejeli.

(388)

Za ta program se šteje, da zagotavlja finančne prispevke v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj so PTN oproščeni plačila DDV, ki bi sicer zapadel v plačilo. Zato ta program družbam prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(389)

Program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejuje dostop do programa na podjetja s tujimi naložbami, ki kupujejo na domačem trgu proizvedeno opremo ter spadajo v kategorijo spodbujanih ali omejeno kategorijo B kataloga industrij, v katere se vlaga tuji kapital, ter opremo, kupljeno na domačem trgu in navedeno v katalogu ključnih industrij, izdelkov in tehnologij, pri katerih država spodbuja razvoj. Poleg tega Poskusni ukrepi za znižanje davka za nakup opreme, ki je izdelana na Kitajskem, za projekte, v katere se vlaga tuji kapital, ter Obvestilo ministrstva za finance omejujejo ugodnost na podjetja s tujimi naložbami, ki spadajo v kategorijo spodbujanih v katalogu za usmerjanje industrij, v katere se vlaga tuji kapital, ali Katalogu industrij v osrednji in zahodni regiji Kitajske, ki izkoriščajo ugodnosti in v katere se vlaga tuji kapital. Poleg tega ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti za ta program in trdnih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. Ta program je prav tako specifičen v skladu s členom 4(4)(b) osnovne uredbe, saj je odvisen od uporabe domačega blaga pred uvoženim.

(390)

Po razkritju je kitajska vlada izpodbijala specifičnost na podobni podlagi, kot je navedena v uvodni izjavi 379. Ta trditev je zavrnjena v isti uvodni izjavi.

(391)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OPP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek oprostitev plačila DDV za nakup opreme, proizvedene na domačem trgu. Da bi se zagotovilo, da znesek, proti kateremu se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, zajema le OPP, se je prejeta ugodnost postopoma obračunavala v dobi uporabe opreme v skladu z običajno prakso industrije.

(392)

Stopnje subvencije, določene za to shemo v OPP za vzorčene proizvajalce izvoznike, so:

(393)

V preiskavi je bilo potrjeno, da vzorčene družbe v OPP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa. V vsakem primeru pa nič ne kaže na to, da bi bili prvotni subvencijski programi umaknjeni.

(394)

Poleg splošnega opisa iz oddelka 3.1 Komisija ugotavlja, da kitajska vlada do preveritvenega obiska ni predložila podatkov o potrošnji ali tržnem deležu za polisilicij, aluminij ali steklo, čeprav se je to od nje večkrat zahtevalo, prvič v vprašalniku.

(395)

Čeprav so se podatki o potrošnji ali tržnem deležu za tri zgoraj navedene vrste blaga zahtevali na začetku preveritve, so bile ocene, ki so temeljile na domači proizvodnji ter obsegu uvoza in izvoza za tri vrste blaga, predložene ob koncu preveritvenega obiska, zato jih Komisija glede na časovni okvir ni mogla preveriti. Predloženi niso bili nobeni podatki glede tržnih deležev.

(396)

Kitajska vlada je trdila, da je zahtevek vseboval nezadostne dokaze o subvencioniranju proizvajalcev polisilicija, aluminija in stekla. Po trditvah kitajske vlade informacije, zahtevane v posebnih vprašalnikih za proizvajalce polisilicija, stekla in aluminija, niso bile potrebne, da bi Komisija oblikovala ugotovitev glede na nezadostne dokaze v zvezi s finančnim prispevkom vlade ali javnega organa. Nadalje je kitajska vlada poudarila, da informacij ni mogoče predložiti, ker nima nadzora nad temi proizvajalci in dostopa do poslovnih informacij, ki jih je zahtevala Komisija. Zato od nobenega od proizvajalcev polisilicija, aluminija ali stekla ni zahtevala, da izpolni poseben vprašalnik.

(397)

Kitajska vlada je od Komisije tudi zahtevala, naj glede zahtevanih informacij poišče operativno izvedljiv način in obseg, ki je potreben, da lahko Komisija oblikuje ugotovitev.

(398)

Prvič, za zahtevane informacije se je štelo, da so potrebne za oblikovanje ugotovitve, da bi se zagotovila pregled nad poslovanjem (in po možnosti subvencioniranjem) proizvajalcev zgoraj navedenega blaga in možnost njihove preveritve. Drugič, Komisija ni bila pristojna, da pripravi izvedljiv način za pridobitev zahtevanih informacij s strani kitajske vlade, ki bi vsekakor vključeval le posredovanje posebnih vprašalnikov znanim domačim proizvajalcem polisilicija, aluminija in stekla, ki so izpolnjevali zahteve iz uvodne izjave 28, ter nadaljnje spremljanje (morebitnih) odgovorov.

(399)

Kar zadeva zagotavljanje zemljišč in pravic do uporabe zemljišč, kitajska vlada ni razkrila izhodiščnih cen, cenovnega praga in števila udeležencev na razpisih in dražbah za dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč, ki jih prijavijo vzorčeni proizvajalci izvozniki. Kitajska vlada je zgolj navedla, da bi bile take informacije na voljo na nižjih lokalnih (vladnih) ravneh. Poudariti je treba, da v okviru protisubvencijske preiskave kitajska vlada predstavlja vse vladne ravni.

(400)

Prav tako niso bila predložena obvestila o ustreznih razpisih in dražbah, čeprav so bila večkrat zahtevana (npr. v vprašalniku za kitajsko vlado in tudi med preveritvijo na kraju samem). Kitajska vlada je Komisiji svetovala, naj sama pridobi obvestila na spletišču za dinamično spremljanje trga zemljišč (ki je v kitajskem jeziku), čeprav obvestila za posle pred letom 2007 morda niso objavljena na spletišču, kot je navedla tudi kitajska vlada.

(401)

Zato Komisija ni mogla preveriti informacij glede poslov s pravicami do uporabe zemljišč vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(402)

Komisija je kitajsko vlado obvestila, da razmišlja o uporabi člena 28 osnovne uredbe za to subvencijsko shemo. Ker kitajska vlada v svojem odgovoru Komisiji ni zagotovila zadovoljive obrazložitve ali novih dokazov v zvezi s tem vprašanjem, je morala Komisija svoje ugotovitve utemeljiti na razpoložljivih dejstvih, v tem primeru na informacijah, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, in drugih javno dostopnih informacijah.

(403)

V odgovoru na razkritje je kitajska vlada trdila, da Komisija ni upoštevala člena 28 osnovne protisubvencijske uredbe, ko je v zvezi z zagotavljanjem blaga za manj kot ustrezno nadomestilo uporabila določbe o „razpoložljivih dejstvih“. Zlasti je kitajska vlada trdila, da bi Komisija morala na koncu preveritve sprejeti podatke o potrošnji / tržnem deležu. Prav tako bi bilo neutemeljeno, če bi Komisija sklenila, da kitajska vlada ni odposlala odgovorov iz različnih sektorjev v Dodatku B in jih uskladila. Poleg tega Komisija ne bi pravilno uporabila člena 28 določbe glede pravic do uporabe zemljišč.

(404)

V zvezi s podatki o potrošnji / tržnem deležu in odgovori na Dodatek B je treba opozoriti, da za protisubvencijske preiskave veljajo strogi roki, zato je pomembno, da preiskave zadovoljivo napredujejo. Pomembno je tudi razumeti, da se preveritve na kraju samem organizirajo (običajno kot enkraten dogodek), da se preverijo podatki, ki so bili že predloženi. Podatke v zvezi s tem vidikom preiskave se je zahtevalo v prvotnem vprašalniku in v pozivu k dopolnitvi. Odgovor kitajske vlade je bil, da zagotovitev podatkov ni njena politika (v zvezi s potrošnjo / tržnimi deleži, Dodatkom B in pravic do uporabe zemljišč), in da ni razumela, kaj je njen pomen za preiskavo.

(405)

Ob takem odgovoru Komisija potrjuje, da ni mogla preveriti podatkov, ker bodisi sploh niso bili predloženi bodisi so bili predloženi tako pozno, da jih med preveritvami ni bilo mogoče preveriti. Zlasti v zvezi s podatki o potrošnji / tržnih deležih, ki so bili za Komisijo pripravljeni tik pred koncem preveritvenega obiska, kitajska vlada ob številčnih podatkih ni mogla predložiti tudi dejanskega vira številčnih podatkov. Poleg tega je kitajska vlada pojasnila, da so bili posredovani številčni podatki ocene, ki bi jih Komisija lahko sprejela, če bi jih lahko preverila skupaj z viri, na podlagi katerih so bile oblikovane ocene o številčnih podatkih. Kar zadeva sklicevanje kitajske vlade na poročilo odbora v zadevi ES – losos (WT/DS337/R), je treba poudariti, da je odbor menil tudi, da je treba pri ocenjevanju, ali so informacije predložene pravočasno, upoštevati tudi to, kdaj so bile informacije zahtevane prvič. Spomnimo naj, da je bila zahteva po številčnih podatkih o potrošnji in podatkih o tržnem deležu za steklo, polikristalni silicij in aluminij prvič podana v vprašalniku, ki je bil kitajski vladi poslan 7. Decembra 2015. Preveritveni obisk na kraju samem pri kitajski vladi je potekal od 8. do 12. Avgusta 2016, ocene pa so bile predložene na zadnji dan preveritvenega obiska, tj. 12. Avgusta 2016. Komisija zato ne vidi nobenega razloga za sklicevanje na poročilo odbora v zadevi ES – losos v tej zadevi.

(406)

Če bi bili podatki predloženi pravočasno, bi jih bilo poleg tega mogoče analizirati, tako da bi bila mogoča dodatna pojasnila ali zahteve za predložitev dodatnih podatkov. Ob upoštevanju, da Komisija ni mogla opraviti celovite analize shem iz naslova Zagotavljanje blaga in storitev s strani vlade za manj kot ustrezno nadomestilo, Komisija potrjuje, da so trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(407)

Nazadnje je treba poudariti, da si je Komisija po najboljših močeh prizadevala analizirati podatke, ki so jih pravočasno predložile kitajska vlada in vzorčene družbe, in je zelo zmerno uporabila določbo iz člena 28 o razpoložljivih dejstvih. Dejansko je v zvezi z aluminijem, polikristalnim silicijem, električno energijo, solarnim steklom in vodo sklenila, da ni treba opraviti izračuna subvencije. V zvezi z drugimi shemami te vrste je bilo končno vrednotenje zmerno in je temeljilo na razpoložljivih dejstvih, kljub temu, da so bile ugotovljene sheme, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Trditev, da si Komisija prejetih podatkov ni prizadevala raziskati po najboljših močeh, razumno in odgovorno, se zato zavrne.

(408)

Na podlagi razpoložljivih dejstev v preiskavi ni bilo ugotovljeno, da bi vzorčene družbe v OPP prejemale ugodnosti v okviru programa.

(409)

Na podlagi razpoložljivih dejstev v preiskavi ni bilo ugotovljeno, da bi vzorčene družbe v OPP prejemale ugodnosti v okviru programa.

(410)

Komisija je 14. maja 2014 uvedla dokončne izravnalne dajatve na uvoz solarnega stekla s poreklom iz LRK (48). V sektorju solarnega stekla so bile ugotovljene različne subvencijske sheme, med katerimi so nekatere enake kot v tem postopku za solarne module in celice (npr. preferenčna posojila, preferenčna stopnja davka od dohodka za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, davčna izravnava za stroške za raziskave in razvoj ter zagotavljanje zemljišč za manj kot ustrezno nadomestilo).

(411)

Med ugotovitvami v zadevi v zvezi s solarnim steklom in subvencijskimi shemami je bilo jasno prekrivanje.

(412)

Z zahtevanjem ustreznih informacij od kitajske vlade je Komisija želela ugotoviti, ali je subvencije, dodeljene industriji solarnega stekla višje v prodajni verigi, deloma ali v celoti prejela industrija fotonapetostnih panelov.

(413)

Žal Komisija ni mogla opraviti te preiskave brez ustreznega sodelovanja kitajske vlade in odgovorov proizvajalcev solarnega stekla iz uvodne izjave 43, 73, 394, 396 in 398.

(414)

Vendar glede na to, da ugotovitve o tem programu subvencij niso bistveno vplivale na splošno ugotovitev o obstoju subvencioniranja, Komisija ni nadaljevala analize o tem programu, kot je pojasnjeno zgoraj v uvodni izjavi 73.

(415)

V preiskavi ni bilo ugotovljeno, da bi vzorčene družbe v OPP prejemale ugodnosti v okviru programa. V vsakem primeru pa nič ne kaže na to, da bi bili prvotni subvencijski programi umaknjeni.

(416)

V preiskavi ni bilo ugotovljeno, da bi vzorčene družbe v OPP prejemale ugodnosti v okviru programa.

(417)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, so zemljišča v državni lasti, saj skupaj pripadajo kitajskemu ljudstvu. Zemljišč ni mogoče prodati, v skladu z zakonom pa se lahko dodelijo pravice do uporabe zemljišč. Kitajska vlada je trdila, da se pravice do uporabe zemljišč na Kitajskem dodelijo prek javnih razpisov, dražb ali natečajev in da to določa tudi člen 137 zakona Ljudske republike Kitajske o stvarnih pravicah.

(418)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, se za zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem uporablja zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč.

(419)

Poleg tega pravno podlago tvorijo še naslednji dokumenti: zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju mestnih zemljišč; začasne določbe Ljudske republike Kitajske o dodelitvi in prenosu pravice do uporabe državnih zemljišč v mestnih območjih; predpis o izvajanju zakona Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč; določbe o dodeljevanju pravic do uporabe državnih stavbnih zemljišč prek razpisa za oddajo ponudb, dražbe in ponudbe.

(420)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so predložili informacije glede zemljišč, ki jih uporabljajo, in večino ustreznih pogodb/potrdil o pravicah do uporabe zemljišč, čeprav niso predložili vseh obvestil. Poleg tega je kitajska vlada predložila samo zelo omejene informacije o določanju cen pravic do uporabe zemljišč.

(421)

Kitajska vlada ni predložila informacij o pogojih, po katerih so bile prejete pravice do uporabe zemljišč za deset največjih proizvajalcev izvoznikov (po obsegu izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo v OPP). Predloženo ni bilo nobeno od zahtevanih obvestil in/ali izhodiščnih cen, ki so bile potrebne glede poslov s pravicami do uporabe zemljišč, ki so jih prijavili trije vzorčeni proizvajalci izvozniki. Kitajska vlada je Komisijo napotila na spletišče za dinamično spremljanje trga zemljišč, vendar je navedla, da na tem spletišču morda niso objavljena obvestila za posle pred letom 2007. Poleg tega kitajska vlada za prijavljene posle s pravicami do uporabe zemljišč ni predložila informacij glede števila ponudnikov.

(422)

Kar zadeva manjkajoče izhodiščne cene, se je kitajska vlada sklicevala na nižje (vladne) ravni, ki določajo izhodiščne cene in cenovni prag ter ki bi imele informacije o številu udeležencev za vsak razpis in dražbo. Komisija ni mogla sprejeti te utemeljitve, ker kitajska vlada predstavlja vlado LRK na vseh ravneh v protisubvencijskem postopku.

(423)

Zaradi navedenega je bilo treba nekatere ugotovitve glede zagotavljanja zemljišč in pravic do rabe zemljišč opreti na razpoložljiva dejstva.

(424)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, organi določajo cene zemljišč v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč. Kitajska vlada se je v sedanji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov sklicevala na sistem za dinamično spremljanje cen mestnih zemljišč, ki ga je vzpostavilo ministrstvo za zemljišča in vire in v katerem se četrtletno objavljajo cene zemljišč za 105 kitajskih mest.

(425)

Ugotovljeno je bilo, da so te cene višje od najnižjih referenčnih cen, ki so določene v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč in jih uporabljajo lokalne vlade, ker se referenčne cene, določene v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, posodabljajo le vsaka tri leta, medtem ko se v okviru sistema dinamičnega spremljanja cene posodabljajo četrtletno. Vendar ni bilo znakov, da bi cene zemljišč temeljile na sistemu dinamičnega spremljanja. Dejansko je kitajska vlada med preveritvenim obiskom potrdila, da sistem za dinamično spremljanje cen mestnih zemljišč spremlja nihanja ravni cen zemljišč na nekaterih območjih (tj. v 105 mestih) v LRK in je namenjen ocenjevanju gibanja cen zemljišč. Vendar začetne cene v razpisih in na dražbah temeljijo na referenčnih vrednostih, določenih v skladu s sistemom vrednotenja zemljišč.

(426)

Kitajska vlada je med preveritvenim obiskom potrdila tudi, da je praksa, da se izbere le določeno število ponudnikov ali udeležencev (v primeru dražb), namesto da bi sodelovale vse strani, ki so se prijavile.

(427)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da cene pravic do uporabe zemljišč v LRK niso reprezentativne za tržne cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so na prenose pravic do uporabe zemljišč vplivale omejitve pri objavi prenosa prek javnega razpisa, dražbe in ponudbe. V tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov niso bile ugotovljene spremembe v zvezi z navedenimi ugotovitvami.

(428)

Komisija je v okviru te preiskave tudi ugotovila, da so nekateri vzorčeni proizvajalci izvozniki od lokalnih organov prejeli nadomestila za (že tako nizke) cene, ki so jih plačali za pravice do uporabe zemljišč, na primer za dela, ki jih je opravila sama družba v zvezi z osnovno infrastrukturo na zemljišču.

(429)

Obvestila, ki jih je predložil eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, so jasno pokazala, da je bilo celotno industrijsko zemljišče, ki ga je pridobila ta družba, namenjeno fotonapetostnemu sektorju. Dejansko plačane nabavne cene so bile skoraj enake izhodiščnim cenam v obvestilih. Za istega vzorčenega proizvajalca izvoznika so zbrani dokazi pokazali, da cene pravic do uporabe zemljišč, ki jih je pridobil, niso temeljile na „tržnih cenah“, temveč so bile izpogajane z uradom za zemljišča.

(430)

Navedeni dokazi nasprotujejo trditvam kitajske vlade, da so cene pravic do uporabe zemljišč v LRK reprezentativne za tržne cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je prenos pravic do uporabe zemljišč vključeval omejitve v postopkih javnega razpisa, dražbe in ponudbe, ki vplivajo na pošteno konkurenco, in da so nekateri vzorčeni proizvajalci izvozniki od lokalnih organov prejeli nadomestila za (že tako nizke) cene, ki so jih plačali za pravice do uporabe zemljišč.

(431)

Ugotovitve preiskave potrjujejo, da je položaj v zvezi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK nejasen in nepregleden ter da organi cene pogosto določajo samovoljno. Organi določajo cene v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki se posodablja samo vsaka tri leta.

(432)

Ob upoštevanju navedenega je treba zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč s strani kitajske vlade obravnavati kot subvencijo v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti, v smislu člena 3(1)(a)(iii) in (2) osnovne uredbe. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 427 do 430, v LRK ni delujočega trga za zemljišča in uporaba zunanje referenčne vrednosti (glej uvodne izjave 435 do 437 spodaj) kaže, da je znesek, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki plačali za pravice do uporabe zemljišč, precej nižji od običajne tržne stopnje.

(433)

Poleg tega so nadomestila, prejeta od lokalnih organov, neposredni prenosi sredstev, ki prinašajo ugodnosti, ker pomenijo nepovratna sredstva, ki na trgu niso na voljo. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe, ker je preferenčni dostop do industrijskih zemljiščih omejen zgolj na družbe, ki delujejo v določenih industrijah, v tem primeru fotonapetostni industriji, in ker so bili predmet razpisnega postopka le določeni posli, ker cene pogosto določajo organi ter ker so vladne prakse na tem področju nejasne in nepregledne.

(434)

Zato se lahko za to subvencijo uvedejo izravnalni ukrepi.

(435)

Tako kot v prvotni preiskavi in v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe so se kot zunanja referenčna vrednost uporabile cene zemljišč z ločenega carinskega območja Tajvan.

(436)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OPP. Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsak vzorčeni proizvajalec izvoznik dejansko plačal za pravice do uporabe zemljišč (zmanjšanim za znesek nadomestil/nepovratnih sredstev, prejetih od lokalne vlade, kadar je to primerno), in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi tajvanske referenčne vrednosti.

(437)

V skladu z metodologijo, ki se je uporabila v prvotni preiskavi, je Komisija uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, ki je bila ugotovljena za Tajvan ter popravljena zaradi znižanja vrednosti valute in sprememb v zvezi z BDP od datumov zadevnih pogodb za pravice do uporabe zemljišč. Informacije glede cen industrijskih zemljišč so bile pridobljene na spletišču industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve. Znižanje vrednosti valute in spremembe v zvezi z BDP za Tajvan so bili izračunani na podlagi inflacijskih stopenj in spreminjanja BDP na prebivalca pri sedanjih cenah v USD za Tajvan, kot jih je Mednarodni denarni sklad objavil za leto 2015. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za OPP na podlagi običajne življenjske dobe pravice do uporabe zemljišč za uporabo industrijskih zemljišč, tj. 50 let. Ta znesek je bil nato dodeljen za celotni prihodek od prodaje, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki ustvarili v OPP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(438)

Stopnje subvencije, določene za to shemo v OPP za vzorčene proizvajalce izvoznike, so:

(439)

Kitajska vlada je v odgovoru na razkritje predložila različne trditve, da Komisija ni izpolnila bistvenih pravnih in dokaznih standardov, kar zadeva določitev finančnega prispevka in koristi v zvezi s to shemo zagotavljanja pravic do uporabe zemljišč.

(440)

Kitajska vlada je ponovila svoje prepričanje, da je sistem pravic do uporabe zemljišč v LRK takšen, da se pravice do uporabe zemljišč dodeljujejo po reprezentativnih tržnih cenah, ki se določajo s ponudbo in povpraševanjem na prostem trgu. Vendar, kakor je bilo dokazano v prvotni preiskavi v uvodnih izjavah 357 do 359 in kakor je bilo potrjeno s to preiskavo, kitajska vlada ni predložila ključnih informacij, ki bi omogočile ustrezno analizo s strani Komisije. Poleg tega je tudi le na podlagi razpoložljivih informacij v sedanji preiskavi jasno, da obstoj „dinamičnega sistema za spremljanje zemljišč“ in „sistem vrednotenja mestnih zemljišč“ nista zagotovila delovanja tržnih cen po načelih ponudbe in povpraševanja na trgu. Ker kitajska vlada ni predložila zadostnih podatkov, ni bilo mogoče ugotoviti prave narave sistema, ki je bil v uporabi.

(441)

Dejansko so v skladu s členom 28 dejstva, ki so na voljo Komisiji, jasno kazala, da je bila iz zgoraj navedenih razlogov potrebna referenčna vrednost. Poleg tega je bilo na podlagi razpoložljivih informacij jasno, da niti za pravice do uporabe zemljišč, dodeljene pred prvotno preiskavo, niti za tiste, dodeljene po njej, pri vzorčenih družbah ni bilo nobenega dokaza o pravilno delujočem sistemu dražbe (ali drugem sistemu), ki bi deloval na tržnih načelih. Nasprotno, zgoraj opisani dokazi so pokazali na sistem, ki je fotonapetostnem sektorju zagotavljal preferencialne stopnje, ki so mu bile dodeljene netransparentno. Kot je Komisija navedla v dokumentu o splošnem razkritju, je iz maloštevilnih obvestil o zemljiščih, pridobljenih med preiskavo, jasno razvidno, da so bila zemljišča ponujena le ciljnim industrijam, in sicer s pomočjo sistema „sektorskega usmerjanja“. Poleg tega so bile cene določene pred dražbo in se niso spreminjale, ker je k dražbi pristopil le en ponudnik.

(442)

Preučene transakcije vzorčenih proizvajalcev so pokazale tudi obstoj povračil in drugih odbitkov glede pravic do uporabe zemljišč ter dokaze, da so bile nekatere stopnje izpogajane z uradom za zemljišča. Kitajska vlada je v svojem odgovoru na razkritje pripomnila, da takšne zadeve ne nakazujejo, da sistem pravice do uporabe zemljišč ne deluje v skladu s tržnimi načeli. Vendar je bila individualna subvencijska stopnja, izračunana za vsako vzorčeno družbo (po potrebi vključno z odbitki itd.) razkrita vsem zadevnim stranem in Komisija ni prejela nobene pripombe, da izračuni v zvezi s tem niso bili točni. Pripomb kitajske vlade zato ni bilo mogoče sprejeti.

(443)

Kitajska vlada je trdila tudi, da je Komisija vse pravice do uporabe zemljišč, pridobljenih pod referenčno vrednostjo, obravnavala kot prejetje koristi in da to ni bilo dovolj za izpolnitev zahtev za specifičnost. Vendar je treba poudariti, da je stališče Komisije glede specifičnosti, da gre za obstoj izkrivljenega in nepreglednega sistema pravic do uporabe zemljišč, skupaj z jasnimi dokazi o preferenčnih poslih, dodeljenih fotonapetostnemu sektorju, kar v tej preiskavi dokazuje specifičnost. Ta trditev je bila zato prav tako zavrnjena.

(444)

En proizvajalec izvoznik je zastavil vprašanje, ali ne bi bilo treba pravic do uporabe zemljišč, pridobljenih od subjektov, ki naj bi bili zasebni, izključiti iz izračuna koristi. Najprej je treba opozoriti, da je bila večina zemljišč, ki so jih pridobili vzorčeni proizvajalci, pridobljena neposredno od urada kitajske vlade za zemljišča. Poleg tega tudi za omejeno število primerov, v katerih so bile pravice do uporabe zemljišča domnevno pridobljene od zasebnih strank, vprašanje ni relevantno, ker je v sistemu, za katerega je bilo jasno ugotovljeno, da ne deluje na podlagi tržnih načel in da daje prednost nekaterim sektorjem, zadevni proizvajalec izvoznik pridobil ustrezne pravice do uporabe zemljišč po stopnjah, ki so bile prav tako precej pod določeno referenčno vrednostjo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(445)

Iz tiskanih medijev in na spletiščih proizvajalcev izvoznikov v fotonapetostnem sektorju je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci solarnih panelov od prvotne preiskave večkrat prejeli znatna javna sredstva. Večina družb, ki so imele ugodnosti od takega reševanja z javnimi sredstvi, se je odločila, da ne bo sodelovala v tej preiskavi, zato je morala Komisija uporabiti razpoložljiva dejstva.

(446)

Tri vzorčene družbe niso predložile dokazov, ki bi potrjevali, da so v OPP koristile tako shemo. Vendar se zdi, da so vsaj štiri velike kitajske izvozne družbe (od katerih tri niso sodelovale v preiskavi) v zadnjih letih prejele znatne koristi, ki bi spadale v to shemo ali kombinacijo te sheme in sheme preferenčnih posojil. Nekaj nazornih primerov v tiskanih medijih:

(447)

Tudi če bi bilo treba upoštevati neko obliko amortizacije, gre za znatna skupna sredstva.

(448)

Ker trije vzorčeni sodelujoči proizvajalci niso imeli koristi od te subvencije, so se njeni učinki upoštevali samo za splošno analizo verjetnosti nadaljevanja po 3.5.

(449)

V spodnji preglednici so navedeni zneski subvencij za vzorčene družbe, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ugotovljeni v OPP v skladu z določbami osnovne uredbe in izraženi ad valorem:

(450)

Na podlagi navedenega se sklene, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP.

(451)

Navedene stopnje bi bilo treba zaradi nesodelovanja treh od desetih glavnih proizvajalcev izvoznikov (glede na izvoz v Unijo) in dokazov v spisu, ki kažejo, da so nekateri med njimi prejeli pomembne subvencije (glej uvodno izjavo 446), ki pa jih ni mogoče količinsko opredeliti, šteti za konzervativne.

(452)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, naj navede morebitne (načrtovane) spremembe svojih načrtov in politik, ki bi lahko vplivali na ugotovitve Komisije o subvencioniranju. Kitajska vlada je navedla nov 13. petletni načrt, ki je začel veljati marca 2016 (tj. po OPP) in bo veljal do leta 2020. Ta strateški načrt nadomešča 12. petletni načrt, v katerem so bile izrazito zastopane podporne politike za fotonapetostno industrijo.

(453)

Komisija je proučila 13. petletni načrt in ugotovila, da je tudi v njem poudarjena državna podpora za tehnološke preboje na področju izdelkov in storitev, povezanih z energijo, vključno s fotonapetostnimi celicami nove generacije. Čeprav je kitajska vlada skupaj z 12. petletnim načrtom izdala tudi poseben načrt za solarno fotonapetostno industrijo, ni bil ugotovljen noben podoben poseben načrt za fotonapetostno industrijo, ki bi bil izdan hkrati z novim 13. petletnim načrtom. Kitajska vlada je trdila, da ni nameravala izdati posebnega načrta za solarno fotonapetostno industrijo. Vendar očiten poudarek na fotonapetostnih celicah nove generacije jasno kaže, da se bo podpora fotonapetostni industriji nadaljevala tudi v prihodnjih letih.

(454)

Poleg tega še vedno velja pravna podlaga za podporo politike na področju fotonapetostne industrije, kot je zakon LRK o znanstvenem in tehnološkem napredku (glej uvodno izjavo 89), v katerem so izrecno navedeni ukrepi za podporo fotonapetostni industriji. Kitajska vlada med preiskavo ni nikoli navedla, da bodo taki zakoni razveljavljeni.

(455)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 445 do 447, je v letih po prvotnih ukrepih večkrat potekalo financiranje proizvajalcev fotonapetostnih izdelkov z znatnimi javnimi sredstvi. Kitajski proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, bi verjetno izstopili iz fotovoltaičnega sektorja, če ne bi imeli vladne podpore v obliki financiranja z javnimi sredstvi.

(456)

Zagotovljena javna sredstva jasno kažejo, da je namen kitajske vlade podpirati fotonapetostno industrijo in zagotoviti njeno preživetje. Jasno kažejo tudi motivacijo in odločnost kitajske vlade, da nadaljuje svoje politike podpore.

(457)

Kitajska vlada je kljub večkratnim zahtevam zavrnila predložitev kakršnih koli informacij v zvezi s tako finančno pomočjo z javnimi sredstvi. Proizvajalci, ki so prejeli taka javna sredstva, niso sodelovali v preiskavi, čeprav so med največjimi proizvajalci/izvozniki v Unijo. Glede na navedeno in na podlagi razpoložljivih dejstev je mogoče skleniti le, da je zelo verjetno, da se bo taka vrsta državne podpore nadaljevala tudi v prihodnje.

(458)

Izkrivljen finančni trg, (prevladujoče) državno lastništvo večine finančnih institucij v LRK ter nadzor in vpliv kitajske vlade na poslovanje in poslovne odločitve finančnih institucij (oddelka 3.4.1.1 in 3.4.1.2) so strukturne in trajne značilnosti kitajskega finančnega sektorja.

(459)

Kitajska vlada si prizadeva preoblikovati finančni trg, pri čemer začenja z liberalizacijo obrestnih mer, ni pa predložila nobenih prepričljivih dokazov, da bo učinkovito zmanjšala preferenčno financiranje spodbujanih industrij. Natančneje, taka reforma ne bi imela učinka na lastniške strukture finančnih institucij ali nadzor države nad njihovimi odločitvami o izdaji posojil v skladu s politikami države v bližnji prihodnosti.

(460)

Nepovratna sredstva v okviru programa Golden Sun so bila dodeljena med letoma 2009 in 2012 in se obračunavajo v 20 letih. Ugodnosti za fotonapetostno industrijo se bodo torej nadaljevale do obdobja 2029–2032.

(461)

Druga ugotovljena nepovratna sredstva se prav tako obračunavajo glede na njihove značilnosti in lahko zagotavljajo ugodnosti tudi po OPP.

(462)

Poleg tega sta bila med to preiskavo ugotovljena dva primera nepovratnih sredstev, ki nista bila izravnana v prvotni preiskavi. Podrobnosti o teh primerih nepovratnih sredstev, in sicer o programu za razvoj zunanje trgovine in programih 863 in 973, so navedene v uvodnih izjavah 464 do 488. Ta primera nepovratnih sredstev kažeta, da se je nadaljevalo subvencioniranje z dodelitvijo nepovratnih sredstev fotonapetostni industriji, kar jasno kaže na verjetnost nadaljevanja te oblike subvencioniranja, če se izteče veljavnost ukrepov (in celo, če se ta ne bi iztekla). Ker ta primera nepovratnih sredstev nista bila izravnana v prvotni preiskavi, ni zagotovljena količinska opredelitev stopnje subvencije.

(463)

Nazadnje, kar zadeva zagotavljanje nepovratnih sredstev fotonapetostni industriji v prihodnje, Komisija meni, da je to zelo verjetno iz dveh razlogov. Prvič, v novem 13. petletnem načrtu je še vedno navedena fotonapetostna industrija. Drugič, kitajska vlada za raziskovalne in razvojne programe, ki temeljijo na 13. petletnem načrtu, ni navedla, da so razveljavljeni ali da bodo razveljavljeni.

(464)

To so nepovratna sredstva v pavšalnem znesku za podporo izvoznim dejavnostim. Ta program upravlja ministrstvo za finance. Družba mora biti odobrena in registrirana, da bi koristila ta nepovratna sredstva. Poleg tega so kanadski organi leta 2015 proti temu programu uvedli izravnalne ukrepe (49).

(465)

Kitajska vlada ni predložila informacij o tem programu. Komisija zato ni mogla preveriti vseh vidikov sheme in zlasti dejanskih ugodnosti, prenesenih na proizvajalce izvoznike izdelka, ki se pregleduje, in celoten fotonapetostni sektor. Zato je bilo treba nekatere ugotovitve preiskave utemeljiti na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(466)

Glavna pravna podlaga je ukrep upravljanja sklada za razvoj zunanje trgovine (Caiqi (2010) št. 114) ministrstva za finance. Za vzorčenega proizvajalca izvoznika se je v OPP shema izvajala na podlagi Okrožnice finančnega oddelka province Jiangxi o izdaji sredstev za razvoj in podporo oddelka za zunanje gospodarstvo in trgovino province Jiangxi (tretji krog) za leto 2013, GanCaiQiZhi [2014] št. 31, in Okrožnice finančnega oddelka province Jiangxi o izdaji sredstev za razvoj in podporo oddelka za zunanje gospodarstvo in trgovino province Jiangxi (tretji krog) za leto 2014, GanCaiQiZhi [2015] št. 25.

(467)

Družba Jinko je predložila sklicevanje na glavno pravno podlago in kopiji dveh okrožnic iz zgornje uvodne izjave. Trdila je, da je tudi leta 2012 prejela nepovratna sredstva v okviru tega programa.

(468)

Changzhou Trina Solar Energy Co. Ltd in povezane družbe („Trina“) so prijavile, da so v okviru te sheme prejele nepovratna sredstva v OPP.

(469)

Na podlagi razpoložljivih informacij se ne zdi, da so ti programi splošno razpoložljivi vsem podjetjem na Kitajskem.

(470)

S programom za razvoj zunanje trgovine se dodeljujejo subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, in sicer s prenosom sredstev kitajske vlade na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v obliki nepovratnih sredstev.

(471)

Komisija je prav tako sklenila, da je ta subvencijska shema specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(472)

Program za razvoj zunanje trgovine pomeni specifične subvencije v obliki nepovratnih sredstev. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je imel eden od vzorčenih izvoznikov ugodnosti od te subvencije.

(473)

Program 863 je nacionalni program za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije, ki se osredotoča na ključne tehnologije za industrializacijo solarnih celic z visokim izkoristkom, kot so tankoslojne heterospojne solarne celice iz silicija ali kristalnega silicija razreda MW in nanožične solarne celice na osnovi silicija. Nepovratna sredstva v okviru tega programa zagotavlja ministrstvo za znanost in tehnologijo.

(474)

Družbe za ta nepovratna sredstva zaprosijo prek spleta (50). Nepovratna sredstva so na voljo družbam, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, kot sta uporaba napredne energetske tehnologije ali močna raziskovalno-razvojna zmogljivost.

(475)

Program 973 je nacionalni ključni program za temeljne raziskave in razvoj. Zajema na primer temeljne raziskave na področju solarnih celic z majhnimi izgubami in visokim izkoristkom. Družbe morajo tako kot za program 863 tudi za nepovratna sredstva, ki jih zagotavlja ministrstvo za znanost in tehnologijo, zaprositi prek spleta (51). Pogoji, ki jih morajo izpolniti družbe glede značilnosti projektov, vključujejo na primer inovativne zamisli, jasne cilje naprednih raziskav, ki temeljijo na ključnih nacionalnih potrebah, ter večdisciplinarne raziskave, ki imajo kitajske značilnosti in so mednarodnega pomena.

(476)

Smernice za ključne tehnologije, za katere se lahko dodelijo nepovratna sredstva v okviru programov 863 in 973, se objavijo vsako leto.

(477)

Komisija je v svojem pozivu k dopolnitvi od kitajske vlade zahtevala, naj predloži nekatere vladne načrte, ki zajemajo navedena programa. Kitajska vlada se je sklicevala na vse druge dokumente, ki jih je že predložila Komisiji (ki se večinoma sploh niso nanašali na zadevna programa), in zaprosila Komisijo, naj pojasni, zakaj potrebuje take informacije, nato pa še navedla, da taki načrti ne obstajajo. Po drugi strani so bili predloženi številni začasni in upravni ukrepi v zvezi z upravljanjem takih načrtov (katerih obstoj je kitajska vlada izpodbijala).

(478)

Ko je Komisija med preveritvami na kraju samem zahtevala dokumente, ki so pravna podlaga za zadevna programa (ker kitajska vlada v izpolnjenem vprašalniku ni odgovorila na to vprašanje), je kitajska vlada predložila upravne ukrepe v kitajskem jeziku za tri vladne načrte, povezane z raziskavami in razvojem na področju visoke tehnologije, temeljnimi raziskavami in razvojem ter podporo za znanost in tehnologijo. Vendar Komisija zaradi časovnega okvira predložitve informacij in dejstva, da dokumentom ni bil predložen angleški prevod, teh dokumentov ni mogla preveriti na kraju samem.

(479)

Komisija je kitajsko vlado tudi zaprosila, naj predloži statistične podatke v zvezi s financiranjem, zagotovljenim v okviru navedenih dveh projektov. Kitajska vlada je zavrnila predložitev takih statističnih podatkov, saj po njenem mnenju financiranje ni povezano s proizvodnjo fotonapetostnih izdelkov.

(480)

Trdila je tudi, da nihče od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni imel ugodnosti od nobenega od navedenih dveh programov (ali katerega koli od programov, navedenih pod „različna nepovratna sredstva“), kar je bilo v nasprotju z informacijami, ki jih je predložil eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(481)

Komisija zato ni mogla preveriti vseh vidikov programov 863 in 973, ter zlasti dejanskih ugodnosti, prenesenih na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, in celoten fotonapetostni sektor. Zato je bilo treba nekatere ugotovitve preiskave utemeljiti na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(482)

Pravna podlaga za navedena dva programa so Upravni ukrepi za nacionalni načrt za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije (načrt 863), kakor je bil spremenjen leta 2011, Upravni ukrepi za nacionalni načrt podpore za znanost in tehnologijo, kakor je bil spremenjen leta 2011, in Upravni ukrepi za nacionalni ključni program za temeljne raziskave in razvoj (973), kakor je bil spremenjen leta 2011.

(483)

Kitajska vlada je navedla, da se nepovratna sredstva, dodeljena v okviru programov 863 in 973, nanašajo samo na raziskave in razvoj, ne pa tudi na proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega se po mnenju kitajske vlade proti programoma ne bi smeli uvesti izravnalni ukrepi, ker nista specifična.

(484)

Te trditve se zavrnejo. Dejstvo, da so bila nepovratna sredstva dodeljena za raziskave in razvoj izdelka, ki se pregleduje, pomeni neposreden prenos sredstev kitajske vlade, s katerimi se znatno znižajo stroški za raziskave in razvoj, ki bi jih prejemnik sicer imel.

(485)

Za nepovratna sredstva se šteje, da so specifična, saj so do njih upravičene samo družbe, ki delujejo na področju ključnih tehnologij, navedenih v smernicah, ki se objavijo vsako leto. V smernicah so določene ključne tehnologije, za katere se lahko dodelijo nepovratna sredstva v okviru navedenih dveh programov. Kitajska vlada je na zahtevo Komisije predložila smernice za leta 2011, 2013 in 2014. V smernicah o ključnih tehnologijah za leto 2014 so izrecno navedene raziskave na področju solarnih celic. V smernicah za leta pred letom 2014 so prav tako izrecno navedene solarne celice in/ali sončna energija.

(486)

S programoma 863 in 973 se dodeljujejo subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, in sicer s prenosom sredstev kitajske vlade na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v obliki nepovratnih sredstev.

(487)

Komisija je prav tako sklenila, da je ta subvencijska shema specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(488)

Programa 863 in 973 pomenita specifične subvencije v obliki nepovratnih sredstev. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je imel eden od vzorčenih izvoznikov ugodnosti od te subvencije.

(489)

Za družbe v fotonapetostni industriji se uporabljajo različne preferenčne davčne sheme, ki so vključene v veljavno davčno zakonodajo. Kitajska vlada med posvetovanjem in preveritvenim obiskom ni navedla, da namerava spremeniti svoje davčne zakone.

(490)

Kar zadeva oprostitve plačila davkov in dajatev za opremo, kot so ugotovljene pri nekaterih proizvajalcih fotonapetostnih izdelkov, je oprema, za katero so se uporabile oprostitve, predmet amortizacije, zato se ugodnost v obliki oprostitve plačila davka in/ali dajatve ustrezno obračuna v prihodnjih letih (tj. po OPP).

(491)

Glede na navedeno Komisija meni, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(492)

Komisija je proučila tudi, ali bi se v primeru izteka ukrepov povečal subvencionirani izvoz iz LRK v Unijo. V zvezi s tem se je oprla na informacije organizacije Bloomberg New Energy Finance in na izpolnjene vprašalnike, ki so jih predložile sodelujoče vzorčene družbe.

(493)

Kot je podrobno pojasnjeno v oddelku 5.1 v nadaljevanju, bi obstoječe proizvodne zmogljivosti Kitajske več kot dvajsetkrat pokrile povpraševanje v Uniji, kot je navedeno v uvodni izjavi 516 spodaj, in skoraj dvakrat presegle svetovno povpraševanje.

(494)

Take presežne zmogljivosti so bile potrjene tudi s podatki, ki so jih predložili vzorčeni sodelujoči proizvajalci in ki vsi kažejo obstoj neizkoriščenih zmogljivosti v obstoječih proizvodnih obratih, vzpostavili pa so se tudi novi proizvodni obrati, ki pomenijo še večje proizvodne zmogljivosti.

(495)

Poleg tega se, kot je bilo ugotovljeno v oddelku 5.2 v nadaljevanju, za trg Unije šteje, da je zelo privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike. Ne nazadnje, raven cen v Uniji, ki so višje kot na drugih trgih tretjih držav, bi kitajske proizvajalce spodbudila k izvozu v Unijo in ne na trge drugih tretjih držav.

(496)

Zato je Komisija sklenila, da je ob upoštevanju verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja skupaj z znatnimi neizkoriščenimi zmogljivostmi kitajske fotonapetostne industrije in privlačnostjo trga Unije verjetno, da bodo kitajski proizvajalci povečali izvoz izdelka, ki se pregleduje, po subvencioniranih cenah na trg Unije, če bi ukrepi nehali veljati.

(497)

Komisija glede na navedeno in v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe ugotavlja, da se je v OPP nadaljevalo subvencioniranje in da obstaja velika verjetnost nadaljevanja subvencioniranja fotonapetostne industrije, če bi veljavni ukrepi nehali veljati.

(498)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvajalo približno 100 proizvajalcev v Uniji. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(499)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v OPP so se uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, saj popolne javne informacije o proizvodnji niso bile na voljo. Te informacije so vključevale: makroekonomske podatke, ki jih je predložil vložnik in v njegovem imenu zbrala neodvisna svetovalna družba Europressedienst, stalne odgovore, ki so jih zainteresirane strani predložile v predzačetni fazi, ter preverjene vprašalnike, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije.

(500)

Na podlagi tega je bila celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledi ocenjena na približno 3 409 MW za module in 1 270 MW za celice.

(501)

Del industrije Unije je vertikalno integriran, velik del proizvodnje industrije Unije pa je, kar zadeva proizvodnjo celic, namenjen lastni uporabi (96 %). Zato je bil prosti trg za celice zanemarljiv. Po razkritju je ena zainteresirana stran izpodbijala zadnjo izjavo in trdila, da je prosti trg predstavljal velik del celotnega trga za celice (ocenjeno na 3 409 MW, glej tabelo 1b spodaj). Komisija je sprejela navedeni popravek, saj je zaprti trg v Uniji res predstavljal samo 31,8 % celotne potrošnje celic. Vendar to ne spremeni ugotovitve, da je znaten del proizvodnje celic industrije Unije namenjen lastni uporabi, in ne vpliva na analizo, izvedeno glede škode in interesa Unije. Dejansko se prosti trg za celice pokriva predvsem z uvozom in ne s prodajo proizvajalcev celic v Uniji, glede na to, da je večina proizvajalcev celic v zadnjih letih izstopila s trga.

(502)

Da bi ugotovili, ali je industrija Unije še naprej trpela škodo, ter določili potrošnjo in različne ekonomske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija proučila, ali in koliko je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije („lastna uporaba“).

(503)

Komisija je analizirala naslednje ekonomske kazalnike glede na celotno dejavnost (vključno z lastno uporabo industrije): potrošnjo, obseg prodaje, proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, rast, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, denarni tok, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in višino stopnje subvencioniranja.

(504)

Komisija je v skladu s prvotno preiskavo za navedene kazalnike ugotovila, da je konkuriranje uvoza iz zadevne države enako vplivalo na proizvodnjo, namenjeno lastni uporabi. Celice, namenjene zaprtemu trgu, so se uporabljale kot glavni sestavni deli v proizvodnji modulov. Zato je neposredna konkurenca uvoza modulov iz zadevne države, s katero so se srečali proizvajalci modulov v Uniji, prav tako pomenila posreden pritisk na ceno prodaje za lastno uporabo in/ali stroške proizvodnje celic, ki se uporabljajo v teh modulih. Poleg tega je uvoz celic iz LRK povečal pritisk na proizvajalce modulov, ki uporabljajo proizvodnjo celic za lastno uporabo. Ti niso tekmovali le z moduli, ki se sestavljajo v tretjih državah iz kitajskih celic, temveč tudi z moduli, ki se sestavljajo v Uniji z uporabo navedenih uvoženih kitajskih celic.

(505)

Za razliko od drugih primerov (52), kjer je bilo razlikovanje med zaprtim in prostim trgom pomembno za analizo škode, saj je bilo ugotovljeno, da izdelki, ki so namenjeni za lastno uporabo, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoza, je Komisija zato v tem primeru ugotovila, da za večino ekonomskih kazalnikov razlikovanje med zaprtim in prostim trgom ni bilo upravičeno.

(506)

Kar zadeva dobičkonosnost, pa je Komisija proučila le prodajo na prostem trgu. Cene na zaprtem trgu so bile določene v skladu z različnimi cenovnimi politikami (določanje transfernih cen po navideznih tržnih cenah, prenos na podlagi dejanskih stroškov itd.). Zato niso vedno odražale cen po običajnih tržnih pogojih in se niso mogle upoštevati pri oceni tega kazalnika.

(507)

Po razkritju je več strani trdilo, da bi bilo treba stanje industrije celic Unije oceniti ločeno za zaprti trg in prosti trg. Prvič, trdile so, da Komisija ni ustrezno utemeljila, kako je konkurenca uvoza iz LRK vplivala tudi na zaprti trg. Drugič, ena stran je trdila, da glede na to, da je Komisija menila, da so cene na zaprtem trgu nezanesljive za oceno donosnosti, prav tako ni pravilno sklepati, da so bile te cene pod pritiskom zaradi uvoza modulov. Tretjič, skupna analiza obeh trgov je v nasprotju z dejstvom, da je v obravnavanem obdobju potrošnja celic upadla manj kot potrošnja modulov. To verjetno pomeni, da ne obstaja neposredna povezava med uvozom modulov in celic ter med zmanjšanjem uvoza celic in cenami celic, izpostavljenimi prostemu trgu.

(508)

Prvič, v nasprotju s trditvami strani je Komisija v uvodnih izjavah 503–504 zgoraj podrobno obrazložila, kako je konkurenca uvoza iz LRK vplivala tudi na zaprti trg za celice. Ker je celica glavna sestavina za proizvodnjo modulov, uvoz modulov iz LRK izvaja posreden pritisk na ceno celic za lastno uporabo, kadar transferna cena temelji na virtualni tržni ceni. V nasprotnem primeru, kadar transferna cena temelji na dejanskih stroških, uvožene celice izvajajo pritisk na družbe, da poskrbijo za večjo učinkovitost svojega proizvodnega procesa. Drugič, čeprav so cene na zaprtem trgu nezanesljive za oceno donosnosti, je Komisija menila, da je gibanje teh cen pomemben dejavnik pri ocenjevanju, ali je zaprti trg izpostavljen konkurenci uvoza iz LRK. Tretjič, Komisija ni trdila, da obstaja neposredna povezava med uvozom modulov in celic. Ugotovila je, da je tudi lastna uporaba celic izpostavljena neposredni konkurenci uvoza celic in posredni konkurenci uvoza modulov, saj se celice za lastne potrebe uporabljajo za proizvodnjo modulov. In končno, zainteresirana stran ni dokazala, da ni nobene povezave med cenami celic na prostem trgu in zmanjšanjem uvoza celic. Kot je razvidno iz preglednice 8b, so se prodajne cene celic industrije Unije povečale, ko se je med letom 2014, ko so ukrepi začeli polno učinkovati, in OPP uvoz celic iz Kitajske zmanjšal tako po obsegu kot po tržnem deležu. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(509)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da skupna analiza zaprtega in prostega trga za celice dejansko odpravlja analizo prostega trga, saj ta predstavlja le 4 % celotne proizvodnje celic v Uniji. Komisija tako ni preučila stanja domače industrije kot celote in zato ne izpolnjuje zahtev po „objektivno[sti]“ v členu 3.1 protidampinškega sporazuma.

(510)

Komisija ne razume, kako naj bi skupna analiza zaprtega in prostega trga za celice odpravila analizo prostega trga. Dejansko je Komisija analizirala več kazalnikov škode le za prosti trg, na primer donosnost, prodajne cene in donosnost naložb. Poleg tega je več kazalnikov analiziranih kumulativno, in sicer tudi v primerih, ko je opravljena ločena analizira zaprtega in prostega trga (53). Ti kazalniki so pogosto: proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, donosnost naložb, zaposlenost, produktivnost, zaloge in stroški dela. Ne nazadnje so ti kazalniki škode za proizvajalce Unije, ki so prodajali izključno na prostem trgu, sledili istim trendom in posledično ugotovitve za celotno industrijo celic Unije veljajo tudi zanje. Kitajska vlada je vztrajala, da je treba v skladu s sodno prakso STO v primeru obstoja zaprtega trga za del izdelka v preiskavi izvesti primerjalno analizo. Komisija meni, da se je ta zahteva, če je veljala v zadevnem, zelo posebnem primeru, v vsakem primeru upoštevala. Za del proizvodnje celic Unije, ki se prodaja na zaprtem trgu, je bila škoda ugotovljena na podlagi posrednega cenovnega pritiska na ravni modulov, v katere so te celice vgrajene. Za del proizvodnje celic v Uniji, ki se prodaja na prostem trgu, so bili kazalniki škode prav tako ocenjeni ločeno in kažejo iste trende kot za zaprti del trga (ki so kot posledica dejstva, da ta predstavlja 96 % proizvodnje Unije, skoraj popolnoma enaki kot kumulativna ocena). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(511)

Kitajska vlada je tudi trdila, da trditev, da proizvajalci modulov v Uniji konkurirajo modulom, sestavljenim iz kitajskih celic v tretjih državah, nezakonito razširja obseg preiskave. Vendar so bili taki moduli vključeni v obseg preiskave že od samega začetka, saj celice modulom dodeljujejo poreklo (54). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(512)

Po razkritju je ena od strani trdila, da analiza donosnosti na podlagi 4 % proizvodnje celic v Uniji ni reprezentativna za točno oceno potrebe po ohranitvi dajatev. Komisija je ugotovila, da je bila le dobičkonosnost ocenjena izključno na podlagi prodaje celic neodvisnim strankam, in sicer zaradi razlogov, predstavljenih v uvodni izjavi 506 Vendar pa so bili za namene ocenitve stanja industrije Unije vsi drugi kazalniki analizirani ob upoštevanju tako zaprtega kot prostega trga celic. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(513)

Družba Jabil je v OPP kot pogodbeni proizvajalec sestavljala module v imenu drugih družb. Za to storitev sestavljanja je prejela plačilo od drugih družb. Te so v celoti prevzele pogodbeno odgovornost za prodajo modulov, ki jih je sestavila družba Jabil. Prihodek, ki ga je prijavila družba Jabil, torej ni izhajal iz prodaje modulov, temveč iz plačila za storitev. Zato je Komisija sklenila, da bo podatke o dobičku družbe Jabil ločila od podatkov o dobičku za preostalo industrijo modulov v Uniji (glej uvodni izjavi 563 in 565 spodaj). Kar zadeva preostale kazalnike škode, dejavnosti sestavljanja, ki jih je družba Jabil izvajala za nesodelujoče proizvajalce modulov, ni bilo mogoče preveriti, zato niso bile upoštevane.

(514)

Po razkritju je ena zainteresirana stran zahtevala dodatna pojasnila o tem, katerih podatkov družbe Jabil se ni upoštevalo in zakaj. Komisija je vse podatke, ki jih je predložila družba Jabil in se nanašajo na module sodelujočih proizvajalcev v Uniji, upoštevala pri vseh kazalnikih škode, razen dobičkonosnosti. Upoštevali so se samo podatki, ki jih je bilo mogoče preveriti, preostali del pa je bil izključen zaradi posebnega poslovnega modela družbe Jabil in dejstva, da končnih prodajnih cen ni bilo mogoče preveriti.

(515)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi celotnega obsega uvoza zadevnega izdelka in obsega celotne prodaje podobnega izdelka v Uniji, vključno z izdelki za lastno uporabo. Celotna prodaja industrije Unije je temeljila na informacijah, ki jih je predložil Europressedienst in so bile po potrebi popravljene s podatki iz stalnih odgovorov, ki so jih zainteresirane strani predložile v predzačetni fazi, ter iz preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnile vzorčene družbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 519 spodaj, so podatki o uvozu temeljili na podatkovni zbirki Comext in podatkih, ki so jih Komisiji prijavile države članice v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe („podatkovna zbirka iz člena 14(6)“). Podatki o potrošnji so bili navzkrižno preverjeni z drugimi viri (55).

(516)

Potrošnja v Uniji se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1a

Potrošnja modulov v Uniji (v MW)

Preglednica 1b

Potrošnja celic v Uniji (v MW)

(517)

Na splošno se je potrošnja Unije med letom 2012 in OPP znatno zmanjšala. Potrošnja modulov v Uniji se je zmanjšala za 56 %. Vendar je po strmem upadu za 35 % med letoma 2012 in 2013 v letu 2014 in v OPP ostala dokaj stabilna.

(518)

Potrošnja celic pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšala nekoliko manj, to je za 26 %. Zmanjšanje potrošnje je bilo zabeleženo zlasti med letoma 2013 in 2014, ko je upadla za 26 %. Vendar je v OPP začela okrevati in se je v primerjavi z letom 2014 povečala za 4,5 %.

(519)

Obseg in vrednost uvoza sta temeljila na različnih virih. Za leto 2012 in del leta 2013 sta temeljila na podatkih, ki jih je predložil vložnik in v njegovem imenu zbral Europressedienst, ker so se v tem času moduli in celice uvažali v Unijo pod carinskimi oznakami, ki so zajemale druge izdelke, ki niso zajeti v sedanji preiskavi, zato ni bilo mogoče uporabiti podatkov Eurostata. Po uvedbi registracije uvoza 6. marca 2013 (56) so se lahko uporabili podatki Eurostata. Za preostali del leta 2013, leto 2014 in OPP je Komisija zato svoje ugotovitve oprla na podatkovno zbirko Comext (57) in podatkovno zbirko iz člena 14(6).

(520)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2a

Uvoz modulov iz LRK (v MW) in tržni delež  (58)

Preglednica 2b

Uvoz celic iz LRK (v MW) in tržni delež

(521)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza modulov iz LRK zmanjšal za 73 %, pri čemer se je tržni delež ustrezno zmanjšal za 39 %, tj. s 66 % leta 2012 na 41 % v OPP. Vendar se je po uvedbi obstoječih ukrepov leta 2013 obseg uvoza med letoma 2013 in 2014 zmanjšal za 45 %, potrošnja pa za 31 %.

(522)

Obseg uvoza celic se je v obravnavanem obdobju povečal za 65 %, kar je povzročilo mnogo večje povečanje tržnega deleža, tj. za 123 % (s 7 % leta 2012 na 16 % v OPP), in to kljub krčenju trga. Hkrati se je med letoma 2013 in 2014 uvoz celic povečal za 59 %, kar je povzročilo povečanje tržnega deleža za 10 odstotnih točk. Čeprav se povečanje ni nadaljevalo v OPP, je takrat raven uvoza ostala mnogo višja kot v letih 2012 in 2013.

(523)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkovne zbirke Comext in podatkovne zbirke iz člena 14(6).

(524)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3a

Uvozne cene modulov (EUR/kW)

Preglednica 3b

Uvozne cene celic (EUR/kW)

(525)

Povprečna uvozna cena modulov in celic iz LRK se je v obravnavanem obdobju znižala, in sicer za 22 % za module in za 43 % za celice. Za module se je uvozna cena v letih 2012 in 2013 znižala, nato pa se je, ko so začeli veljati ukrepi, med letoma 2013 in 2014 povišala za 6,3 %. Med letom 2014 in OPP se je še nekoliko znižala, in sicer za 1,6 %. Za celice se je uvozna cena med letoma 2013 in 2014 še naprej nižala, in sicer je padla še za 19,4 %, vendar se je med letom 2014 in OPP nekoliko povišala, tj. za 1,4 %.

(526)

Vendar so imeli skoraj vsi proizvajalci izvozniki, ki so prodajali module in celice v OPP, cenovne zaveze, njihove izvozne cene za EU pa so bile določene z navedenimi cenovnimi zavezami za določitev minimalne uvozne cene. Samo 1,6 % obsega uvoza modulov in 0,6 % obsega uvoza celic je bilo opravljenega pod minimalno uvozno ceno (59). Zato se take izvozne cene niso mogle šteti za ustrezni kazalnik za določitev politike oblikovanja cen proizvajalcev izvoznikov, če ukrepov ne bi bilo.

(527)

Po razkritju je več strani trdilo, da bi bilo treba za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen uporabiti izvozne cene v EU in da so na tej podlagi izračunale, da nelojalnega nižanja prodajnih cen ni bilo. Res je, da na podlagi izvoznih cen v EU ni nelojalnega nižanja prodajnih cen za module in da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen za celice zanemarljivo. Komisija je vseeno menila, da odsotnost nelojalnega nižanja prodajnih cen zaradi spoštovanja minimalne uvozne cene ni bila odločilni kazalnik za analizo trenutnega položaja industrije Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 573 spodaj, je Komisija ugotovila, da je industrija Unije še naprej trpela škodo zaradi obsega subvencioniranja, ugotovljenega v prejšnji preiskavi, in zaradi praks izogibanja, ki so bile ugotovljene, kakor je navedeno v uvodni izjavi 4 zgoraj, in ni imela na voljo dovolj časa, da bi okrevala.

(528)

Povprečna cena uvoza iz tretjih držav v Unijo je prav tako temeljila na podatkih iz podatkovne zbirke Comext in podatkovne zbirke iz člena 14(6) ter se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4a

Moduli – uvoz iz tretjih držav

Preglednica 4b

Celice – uvoz iz tretjih držav

(529)

V zadevnim obdobju se je uvoz modulov iz tretjih držav v Unijo povečal za 30 %. Najbolj se je povečal med letoma 2013 in 2014, in sicer za 48 %. Njihov tržni delež se je znatno povečal, in sicer z 9 % leta 2012 na 25 % v OPP. Največja sprememba je bila znova med letoma 2013 in 2014, ko se je tržni delež povečal s 13 % na 28 %. Za Kitajsko so bili največji izvozniki Tajvan, Malezija in Singapur. Poudariti je treba, da je lahko uvoz s Tajvana in Malezije vključeval izogibanje ukrepom (glej uvodno izjavo 4 zgoraj).

(530)

Uvoz celic iz drugih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 47 %. Najbolj se je zmanjšal med letoma 2013 in 2014, in sicer za 52 %, med letom 2014 in OPP pa se je nekoliko povečal, in sicer za 9 %. To je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža s 70 % leta 2012 na 51 % v OPP. Med letoma 2013 in 2014 se je zmanjšal s 75 % na 48 %, v OPP pa je sledilo manjše povečanje za tri odstotne točke. Največja izvoznika celic sta bila Tajvan in Malezija, ki sta jima sledili LRK in ZDA. Poudariti je treba, da je lahko uvoz s Tajvana in Malezije vključeval izogibanje ukrepom (glej uvodno izjavo 4 zgoraj).

(531)

Povprečne izvozne cene iz tretjih držav za module in celice so se v obravnavanem obdobju znatno znižale v skladu s kitajskimi cenami in cenami Unije. Za module so se v obravnavanem obdobju znižale za 21 %, za celice pa za 45 %. Tudi na te cene so lahko vplivale prakse izogibanja (glej uvodno izjavo 4 zgoraj).

(532)

Komisija je v skladu s členom 8(4) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(533)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, ki so bili pridobljeni od vložnika ter navzkrižno preverjeni s stalnimi odgovori, ki so jih poslali nekateri proizvajalci Unije v predzačetni fazi, in preverjenimi vprašalniki, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(534)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(535)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(536)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5a

Moduli – proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

Preglednica 5b

Celice – proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(537)

Celotna proizvodnja modulov v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 26 %, vendar se je med letom 2014 in OPP povečala za 4,5 %. Glede na zmanjšanje povpraševanja se je proizvodna zmogljivost odzvala na trend zmanjševanja proizvodnje in se v obravnavanem obdobju prav tako zmanjšala za 25 %. Zato je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti od začetka do konca obravnavanega obdobja ostala stabilna in dosegla 53 % v OPP. Vendar se je med letom 2014 in OPP izkoriščenost zmogljivosti znatno povečala, in sicer za 9 odstotnih točk (to je 19-odstotno povečanje). Poudariti je treba, da so imeli vzorčeni proizvajalci modulov v Uniji v obravnavanem obdobju mnogo višjo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer so dosegli 85 % v OPP, kar je za 39 % več v primerjavi z letom 2012 (61 %).

(538)

Proizvodnja celic v Uniji se je v obravnavanem obdobju povečala za 19 %. Proizvodnja se je med letoma 2012 in 2013 zmanjšala za 31 %, med letoma 2013 in 2014 pa povečala za 49 % in nato še za 15 % med letom 2014 in OPP. To je sovpadalo z uvedbo izravnalnih ukrepov decembra 2013, medtem ko se je potrošnja med letoma 2012 in 2014 stalno zmanjševala, med letom 2014 in OPP pa povečala. Hkrati so se proizvodne zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšale za 24 %, kar je povzročilo znatno povečanje izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer s 45 % leta 2012 na 70 % v OPP. Vzorčeni proizvajalci celic so imeli podobno kot proizvajalci modulov mnogo višjo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti kot celotna industrija Unije (86 %), ki je v obravnavanem obdobju ostala stabilna.

(539)

Skratka, industrija Unije je zmanjšala svoje zmogljivosti kot odziv na zmanjšanje potrošnje. Hkrati pa je v OPP povečala proizvodnjo v primerjavi z letom 2014, zato se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti dodatno izboljšala.

(540)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6a

Moduli – obseg prodaje in tržni delež

Preglednica 6b

Celice – obseg prodaje in tržni delež

(541)

Obseg prodaje modulov se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 40 %. Vendar je to glede na 56-odstotno zmanjšanje potrošnje pomenilo znatno povečanje tržnega deleža v obravnavanem obdobju, in sicer za 40 %, tako da je ta dosegel 35 % v OPP.

(542)

V zvezi s celicami se je obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 9 %. To je povzročilo povečanje tržnega deleža s 23 % leta 2012 na 33 % v OPP, medtem ko se je potrošnja zmanjšala mnogo manj kot za module, tj. za 26 %.

(543)

Industriji Unije je kljub zmanjševanju potrošnje in uvedbi izravnalnih ukrepov uspelo povečati svoj tržni delež za module in celice.

(544)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7a

Moduli – zaposlenost in produktivnost