6.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 3/1

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je po pritožbi, ki jo je 23. maja 2016 vložil EUROFER („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih ploščatih vroče valjanih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugih legiranih jekel v Uniji, 7. julija 2016 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), napovedala začetek protidampinškega postopka za uvoz nekaterih ploščatih vroče valjanih izdelkov iz jekla s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije, Srbije in Ukrajine.

(2)

Izdelek, za katerega velja obvezna registracija („zadevni izdelek“), so nekateri ploščati valjani izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugih legiranih jekel, v kolobarjih ali ne v kolobarjih (vključno z „razrezanimi izdelki“ in „ozkimi trakovi“), vroče valjani brez nadaljnje obdelave, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti, s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije, Srbije in Ukrajine („zadevne države“).

(3)

Zadevni izdelek ne zajema:

(4)

Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznake KN 7208 10 00, 7208 25 00, 7208 26 00, 7208 27 00, 7208 36 00, 7208 37 00, 7208 38 00, 7208 39 00, 7208 40 00, 7208 52 10, 7208 52 99, 7208 53 10, 7208 53 90, 7208 54 00, 7211 13 00, 7211 14 00, 7211 19 00, ex 7225 19 10, 7225 30 10, 7225 30 30, 7225 30 90, ex 7225 40 12, ex 7225 40 15, ex 7225 40 60, 7225 40 90, ex 7226 19 10, ex 7226 20 00, 7226 91 20, 7226 91 91 in 7226 91 99. Te oznake KN so zgolj informativne.

(5)

Pritožnik je 11. oktobra 2016 vložil zahtevek za registracijo uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav. Pritožnik je 21. novembra 2016 posodobil zahtevek in predložil najnovejše finančne podatke. Pritožnik je za uvoz zadevnega izdelka iz zadevnih držav zahteval uvedbo obvezne registracije, da se od datuma registracije proti navedenemu uvozu lahko uporabijo ukrepi.

(6)

Na podlagi zahtevka so se javile štiri zainteresirane strani, ki so trdile, da prvotni zahtevek pritožnika za registracijo ni vseboval zadostne dokaze, ki upravičujejo obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka iz Irana (3), Rusije (4), Srbije (5) oziroma Ukrajine (6).

(7)

Komisija lahko v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe carinskim organom odredi, da sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, da bi se proti navedenemu uvozu lahko uporabili ukrepi. Obvezna registracija uvoza se lahko uvede na podlagi zahtevka industrije Unije, ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo tak ukrep.

(8)

Pritožnik je trdil, da so bili uvozniki seznanjeni z dampinškimi praksami, ki so bile dolgotrajne in so povzročale škodo industriji Unije. Uvoz iz zadevnih držav je povzročal škodo industriji Unije, raven tega uvoza pa se je znatno povečala, tudi po obdobju preiskave. To bi resno ogrozilo popravljalne učinke protidampinške dajatve, če bi se uporabila taka dajatev.

(9)

Komisija je proučila zahtevek na podlagi člena 10(4) osnovne uredbe. Zlasti je preverila, ali so bili uvozniki seznanjeni z dampingom oziroma bi s tem morali biti seznanjeni, in sicer kar zadeva obseg dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo. Prav tako je analizirala, ali je prišlo do nadaljnje znatne rasti uvoza, kar bi lahko z vidika časovnega okvira, obsega in drugih okoliščin verjetno resno ogrozilo popravljalne učinke dokončne protidumpinške dajatve, ki bi se uporabila.

(10)

Pritožba EUROFER z dne 23. maja 2016 je vsebovala zadostne dokaze prima facie o domnevnem dampingu iz petih zadevnih držav. V nezaupni različici pritožbe je bilo ocenjeno, da za pet zadevnih držav stopnje dampinga presegajo za vsaj 20 %. Za štiri od petih zadevnih držav (Brazilijo, Iran, Rusijo in Ukrajino) je pritožnik v pritožbi predložil dokaze o normalni vrednosti na podlagi informacij Steel First ali drugih poročil o trgu. Za eno preostalo zadevno državo (Srbijo) je pritožnik predložil dokaze na podlagi konstruirane normalne vrednosti (ocenjenih proizvodnih stroškov, prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ter dobička). Dokaz o dampingu temelji na primerjavi tako izračunanih normalnih vrednosti z izvoznimi cenami (na ravni franko tovarna) zadevnega izdelka, ko je prodan za izvoz v Unijo. Izvozne cene za zadevne države so bile določene na podlagi informacij Steel First ali podatkov Eurostata. Pritožba je prav tako predložila dokaze prima facie o domnevni škodi.

(11)

Te točke so bile podrobno navedene v obvestilu o začetku z dne 7. julija 2016 (7) za ta postopek. Ker je to obvestilo javni dokument, ki je dostopen vsem uvoznikom, je Komisija menila, da so bili uvozniki najpozneje takrat seznanjeni ali bi morali biti seznanjeni z domnevnimi dampinškimi praksami, njihovim obsegom in domnevno škodo. Zato je sklenila, da je bil prvi pogoj za registracijo izpolnjen.

(12)

V posodobljenem zahtevku za registracijo je pritožnik primerjal skupni povprečni mesečni obseg uvoza zadevnega izdelka iz vseh zadevnih držav v obdobju od 1. julija 2015 do 30. junija 2016 z obdobjem od 1. julija 2016 do 31. oktobra 2016. Ta primerjava je pokazala, da se je povprečni mesečni obseg uvoza iz petih zadevnih držav povečal za 24 %.

(13)

Komisija je menila, da ni primerno uporabiti podatkov iz julija 2016. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 12, bi uvozniki morali biti seznanjeni z domnevnim dampingom in škodo šele od 7. julija. Uporaba podatkov pred tem datumom ne more biti odločilna za registracijo. Glede na to da se statistični podatki o uvozu pripravljajo mesečno, se je Komisija zato odločila, da bo primerjala povprečen obseg uvoza iz zadevnih držav v obdobju od 1. julija 2015 do 30. junija 2016 z obdobjem od 1. avgusta 2016 do 30. novembra 2016 (tj. 4 mesece po začetku postopka 7. julija 2016).

(14)

Za navedeno obdobje je Komisija ugotovila znatno povečanje v višini 14 % za zadevne države v primerjavi s skupnim povprečnim mesečnim obsegom uvoza. Vendar je Komisija hkrati ugotovila znatne razlike med posamezno izvozno uspešnostjo petih držav, kot je bila poudarjena v različnih stališčih iz uvodne izjave 6.

(15)

Povečanje v višini 14 % skupnega povprečnega mesečnega obsega uvoza za pet zadevnih držav za obdobje iz uvodne izjave 13 je bilo zlasti skupni učinek znatnega povečanja uvoza iz Rusije (+ 73 %) in Brazilije (+ 26 %), zmanjšanja uvoza iz drugih dveh zadevnih držav (Ukrajine in Irana) ter statusa quo glede uvoza zadevnega izdelka iz Srbije.

(16)

Zato je povečanje obsega dampinškega uvoza iz petih zadevnih držav v celoti mogoče pripisati samo znatnemu povečanju obsega uvoza iz Rusije in Brazilije. V teh izjemnih okoliščinah Komisija ne vidi razloga, da se registrira uvoz tudi za preostale tri države. Tudi če bi Komisija v glavni preiskavi izvedla kumulativno oceno škode s strani vseh petih držav v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe, bi se retroaktivna uvedba dajatev za uvoz iz držav, kjer je izvoz stagniral ali se celo znižal po začetku postopka, zdela nesorazmerna. Zato je Komisija sklenila, da tudi registracija takega uvoza ni potrebna.

(17)

Pritožnik je v pritožbo z dne 23. maja 2016 vključil dokaze prima facie o trendu zniževanja uvoznih cen za zadevne države. Povprečne prodajne cene za Unijo so se med letoma 2011 in 2015 zniževale, s čimer so se povprečne prodajne cene proizvajalcev jekla v Uniji nelojalno znižale za vsaj 30 %. Upoštevano skupaj in glede na višino domnevnih stopenj dampinga iz pritožbe ta dokaz v tej fazi zadostno kaže na to, da so izvozniki iz zadevnih držav izvajali damping. Vendar pritožnik v zahtevek za registracijo z dne 11. oktobra 2016 ni vključil nobenih posodobljenih informacij o uvoznih cenah po začetku sedanje preiskave.

(18)

Komisija je menila, da je spreminjanje cen po začetku postopka še ena pomembna okoliščina za zahtevek za registracijo. Zato je analizirala uvozne cene na podlagi podatkov Eurostata. Ugotovila je, da so se uvozne cene zadevnih držav do določene mere zvišale po začetku sedanje preiskave.

(19)

Ko je Komisija ocenjevala ta trend rasti uvoznih cen iz Rusije in Brazilije, je ugotovila, da je bila absolutna raven navedenih cen še vedno na kritično nizki ravni. Zlasti je bila nižja od proizvodnih stroškov industrije Unije ob koncu leta 2015, kot je ugotovila Komisija v vzporedni zadevi o ploščatih vroče valjanih izdelkih iz Kitajske (8). Glede na te okoliščine je Komisija sklenila, da je registracija uvoza iz navedenih dveh držav utemeljena.

(20)

Sklenjeno je, da je povečanje obsega dampinškega uvoza iz petih zadevnih držav v celoti mogoče pripisati znatnemu povečanju obsega uvoza iz Rusije in Brazilije. Glede na časovni okvir bi to znatno povečanje ravni tega uvoza iz Rusije in Brazilije verjetno resno ogrozilo popravljalne učinke vseh dokončnih dajatev, razen če bi se take dajatve uporabile retroaktivno.

(21)

Komisija je glede na navedeno ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi prima facie, ki upravičujejo obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka iz Rusije in Brazilije v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(22)

Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in predložijo ustrezne dokaze. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane strani, če te vložijo pisni zahtevek, v katerem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

(23)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe bi bilo treba za uvoz zadevnega izdelka iz Rusije in Brazilije uvesti obvezno registracijo, da se, če bodo rezultati preiskave privedli do uvedbe protidampinških dajatev ter bodo izpolnjeni potrebni pogoji, v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe navedene dajatve za registrirani uvoz iz Rusije in Brazilije lahko obračunajo retroaktivno.

(24)

V pritožbi je pritožnik ocenil povprečno stopnjo dampinga v višini 20–40 % za Rusijo in 40–70 % za Brazilijo. Prav tako je za Rusijo in Brazilijo ocenil povprečno stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen v višini 20–50 % za zadevni izdelek. Ocenjeni znesek morebitnih prihodnjih obveznosti za Rusijo in Brazilijo je določen na ravni povprečne stopnje dampinga, ocenjeni na podlagi podatkov iz pritožbe, tj. na 20–50 % ad valorem uvozne vrednosti CIF zadevnega izdelka.

(25)

Vsi osebni podatki, zbrani v okviru te registracije, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (9) –

—

izdelkov iz nerjavnega jekla in zrnato usmerjenih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine,

—

izdelkov, ki niso v kolobarjih, brez reliefnega vzorca, debeline več kot 10 mm in širine 600 mm ali več, ter

—

izdelkov, ki niso v kolobarjih, brez reliefnih vzorcev, debeline 4,75 mm ali več, toda največ 10 mm, in širine 2 050 mm ali več.

6.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 3/6

(1)

Cilj evropskega načrta za uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) je zagotoviti, da lahko vozila iz točke 1.1 Priloge k Uredbi Komisije (EU) 2016/919 (2), opremljena z ERTMS, postopno začnejo uporabljati vse več prog, postaj, terminalov in ranžirnih postaj, ne da bi poleg ERTMS potrebovala še sisteme razreda B. Evropski načrt za uvedbo ERTMS, določen v Sklepu Komisije 2012/88/EU (3), bi bilo treba prilagoditi, da se upošteva stanje uvedbe ERTMS v državah članicah ter da bo načrt v skladu z zahtevami iz člena 39(2) Uredbe (EU) št. 1315/2013 in opredelitvijo koridorjev jedrnega omrežja iz člena 2(14) Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Ta načrt bi v kombinaciji z nacionalnim izvedbenim načrtom iz točke 7.4.4 Priloge k Uredbi (EU) 2016/919 lastnikom vozil moral dati dovolj vidnosti za omogočanje ustreznega poslovnega načrtovanja.

(2)

Načrt za uvedbo koridorjev jedrnega omrežja bi moral vključevati postaje, križišča, dostop do osrednjih morskih pristanišč in pristanišč na celinskih plovnih poteh, letališč, železniških/cestnih terminalov in sestavnih delov infrastrukture, kot so navedeni v členu 11 Uredbe (EU) št. 1315/2013, saj so ti bistveni za doseganje interoperabilnosti v evropskem železniškem omrežju.

(3)

Ključen predpogoj za uvedbo ERTMS je popolna skladnost z Uredbo (EU) 2016/919. Države članice tega cilja še niso dosegle, zlasti zato, ker so uvedle nacionalne rešitve ali rešitve, prirejene posameznim projektom.

(4)

Za uvedbo nove ERTMS opreme ob progi bi države članice morale uporabljati najnovejše specifikacije iz Priloge A k Uredbi (EU) 2016/919, ki popravlja napake in napačne razlage prejšnje osnovne konfiguracije, vodi k enostavnejšim tehničnim rešitvam in zagotavlja skladnost z enotami na vozilu, skladnimi z osnovno konfiguracijo 3.

(5)

Pravila za izvedbo ob progi dopolnjujejo pravila izvedbo na vozilu, določena v Uredbi (EU) št. 2016/919; zato je evropski načrt za uvedbo ERTMS treba uskladiti s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija iz navedene uredbe.

(6)

Uvedba ERTMS na čezmejnih odsekih je lahko tehnično zahtevna in bi zato morala biti deležna prednostnega posredovanja Unije, držav članic in zadevnih upravljavcev infrastrukture. Tovorni železniški koridorji v smislu Uredbe (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) bi prav tako lahko igrali ključno vlogo pri uvedbi ERTMS na čezmejnih odsekih, zlasti z uvedbo usklajenih rešitev.

(7)

Ker je usklajevanje pri uvedbi ERTMS na čezmejnih odsekih pomemben poslovni element za prevoznike v železniškem prometu, bi zadevni upravljavci infrastrukture morali podpisati sporazum, s katerim bi se zagotovilo usklajevanje datumov uvedbe in tehničnih rešitev. V primeru nesoglasij lahko Komisija ponudi pomoč pri iskanju rešitev.

(8)

Da bi sledili napredku pri uvedbi ERTMS na koridorjih jedrnega omrežja, bi morale države članice Komisijo uradno obveščati o pravočasni izvedbi na svojih odsekih, in sicer prek sistema TENtec in Evropskega infrastrukturnega registra. Preložitev relevantnih datumov se lahko odobri na prošnjo države članice in le v izjemnih okoliščinah.

(9)

Pregled Uredbe (EU) št. 1316/2013 bi lahko vplival na uskladitev koridorjev jedrnega omrežja. Skladno s tem bi bilo treba pregledati tudi to uredbo. Ta uredba določa datume izvedbe tistih odsekov koridorjev, na katerih lahko ERTMS začne obratovati najpozneje do leta 2023. Vsi datumi po letu 2023 bodo pregledani do 31. decembra 2023 v skladu s časovnim okvirom iz Uredbe (EU) št. 1315/2013, da bi se zagotovilo realistično izvajanje časovnega načrta in odkrile možnosti za zgodnejše datume izvedbe.

(10)

Od datuma začetka uporabe te uredbe, ki je izvedbeni akt v smislu člena 13 Uredbe (EU) 2016/919, se točke 7.3.1, 7.3.2, 7.3.2.1, 7.3.2.2, 7.3.2.4, 7.3.2.5, 7.3.2.6, 7.3.4 in 7.3.5 Priloge III k Sklepu 2012/88/EU prenehajo uporabljati. Vendar točka 7.3.2.3 ne bi smela biti zajeta v tej uredbi, saj presega področje uporabe njene pravne podlage. Zato bi bilo treba točko 7.3.2.3 Priloge III k Sklepu 2012/88/EU še naprej uporabljati do sprejetja drugega izvedbenega akta.

(11)

Če je v zvezi s progami za visoke hitrosti, ki se nahajajo na koridorjih jedrnega omrežja, zajetih v tej uredbi, eden od pogojev iz točke 7.3.2.3 Priloge III k Sklepu 2012/88/EU izpolnjen pred datumom, ki je za isti odsek naveden v Prilogi I, bi morali upravljavci železniške infrastrukture na ta odsek namestiti ERTMS opremo ob progi v skladu z navedeno določbo.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1315/2013 –

6.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 3/29

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

6.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 3/31

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2080 (3) se je začela prodaja posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom.

(2)

Glede na ponudbe, predložene za drugi delni razpis, ni treba določiti najnižje prodajne cene.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

6.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 3/32

(1)

Z Odločbo 2000/258/ES je bil laboratorij Agence française de sécurité sanitaire des aliments (v nadaljnjem besedilu: AFSSA) v mestu Nancy v Franciji imenovan za pristojni inštitut za uvajanje meril, ki so potrebna za standardizacijo seroloških testov za nadzorovanje učinkovitosti cepiva proti steklini. AFSSA je sedaj združen z uradom Agence nationale de sécurité sanitaire de l'alimentation, de l'environnement et du travail (ANSES) v Franciji.

(2)

Odločba 2000/258/ES med drugim določa, da mora ANSES oceniti laboratorije v tretjih državah, ki so predložili vloge za izvajanje seroloških testov za nadzorovanje učinkovitosti cepiva proti steklini.

(3)

Pristojni organ Maroka je predložil vlogo za odobritev laboratorija „Service du Contrôle et des Expertises de l'Office National de Sécurité Sanitaire des Produits Alimentaires“ v mestu Rabat, ANSES pa je za ta laboratorij pripravil in Komisiji poslal pozitivno ocenjevalno poročilo dne 19. oktobra 2016.

(4)

Pristojni organ Tajvana je predložil vlogo za odobritev laboratorijev Epidemiology Research Division in Biologics Division v okviru Animal Health Research Institute v mestu New Taipei City, ANSES pa je za navedena laboratorija pripravil in Komisiji poslal pozitivno ocenjevalno poročilo dne 19. oktobra 2016.

(5)

Laboratorij „Service du Contrôle et des Expertises de l'Office National de Sécurité Sanitaire des Produits Alimentaires“ v mestu Rabat ter laboratorija Biologics Division in Epidemiology Research Division v okviru Animal Health Research Institute v mestu New Taipei City bi bilo zato treba odobriti za izvajanje seroloških testov za nadzorovanje učinkovitosti cepiv proti steklini pri psih, mačkah in belih dihurjih.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

Laboratorij „Service du Contrôle et des Expertises de l'Office National de Sécurité Sanitaire des Produits Alimentaires“

(b)

Animal Health Research Institute

(c)

Animal Health Research Institute

6.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 3/34

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2013/328/EU (2) oblikuje posebni program nadzora in inšpekcijskih pregledov za ribolov trske, morske plošče in morskega lista v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku, vzhodnem Rokavskem prelivu ter vodah zahodno od Škotske in Irskem morju.

(2)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) uvaja obveznost iztovarjanja za ribolov pelagičnih in pridnenih vrst za zmanjšanje sedanjih visokih ravni neželenega ulova in postopno odpravo zavržkov. Podrobnosti za izvajanje obveznosti iztovarjanja so določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1395/2014 (4) ter Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2440 (5). Izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja bi bilo treba nadzorovati in pregledovati.

(3)

Poleg ribolova morskega lista, morske plošče in trske v Severnem morju, ki ga zajema Izvedbeni sklep 2013/328/EU in bi ga moral še naprej urejati posebni program nadzora in inšpekcijskih pregledov, bi moral biti ribolov, opredeljen v Prilogi k načrtu za zavržke iz Delegirane uredbe (EU) št. 1395/2014 in Delegirane uredbe (EU) 2015/2440, vključen tudi v posebni program nadzora in inšpekcijskih pregledov, da bi zadevne države članice lahko uspešno in učinkovito izvajale skupne dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov.

(4)

Na podlagi rezultatov ocene tveganja držav članic, izvedene za vse vrste ribolova, za katere veljajo načrti za zavržke, morajo države članice izvajati splošna referenčna merila za inšpekcijske preglede, določena v tem posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov.

(5)

Da bi upoštevali regionalne posebnosti ter potrebo po uskladitvi in povečanju učinkovitosti postopkov nadzora in inšpekcijskih pregledov, ta posebni program nadzora in inšpekcijskih pregledov zajema vode Unije Severnega morja, kakor je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1380/2013 (območje ICES IIIa, vključno s Kattegatom in Skagerrakom, ter območje ICES IV), in vode Unije razdelka ICES IIa.

(6)

Ta posebni program nadzora in inšpekcijskih pregledov zajema nekatere pridnene vrste in njihov ribolov v vodah Unije Severnega morja in vodah Unije razdelka ICES IIa ter ribolov nekaterih pelagičnih vrst v vodah Unije Severnega morja (območji ICES IIIa in IV) in vodah Unije razdelka ICES IIa. Izvedbeni sklep Komisije 2012/807/EU (6), kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom 2015/1944/EU (7), oblikuje posebni program nadzora in inšpekcijskih pregledov za pelagični ribolov v zahodnih vodah severovzhodnega Atlantika in severnem delu Severnega morja (območje ICES IVa). Zato je primerno, da se področje uporabe Izvedbenega sklepa 2012/807/EU uskladi s tem sklepom.

(7)

Uredba Sveta (ES) št. 850/98 (8) in zlasti naslov IIIa Uredbe določa ukrepe za zmanjšanje zavržkov. Posebni program nadzora in inšpekcijskih pregledov bi moral zagotoviti skladnost s prepovedjo višanja vrednosti ulova, določbami o spremembi ribolovnega območja in prepovedjo uhajanja.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

1.

Naslov se nadomesti z naslednjim:

„Izvedbeni sklep Komisije z dne 25. junija 2013 o oblikovanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za ribolov nekaterih pridnenih in pelagičnih vrst v vodah Unije Severnega morja in vodah Unije razdelka ICES IIa“.

2.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja

Ta sklep oblikuje poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki se uporablja za ribolov trske, morskega lista in morske plošče v vodah Unije območij ICES IIIa in IV ter nekatere vrste ribolova skuše, atlantskega sleda, šura, sinjega mola, srebrenke in papaline; peščenke in norveškega moliča; trske, vahnje, mola, saja, škampa, morskega lista, morske plošče, osliča in severne kozice v vodah Unije območij ICES IIIa in IV ter vodah Unije razdelka ICES IIa (v nadaljnjem besedilu: zadevna območja).“.

3.

V členu 2 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„1a.   Poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov se uporablja za:

(*1)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1395/2014 z dne 20. oktobra 2014 o načrtu za zavržke pri ribolovu nekaterih malih pelagičnih vrst in ribolovu za industrijske namene v Severnem morju (UL L 370, 30.12.2014, str. 35)."

(*2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2440 z dne 22. oktobra 2015 o načrtu za zavržke za nekatere vrste pridnenega ribolova v Severnem morju in vodah Unije v razdelku ICES IIa (UL L 336, 23.12.2015, str. 42).“."

4.

Člen 3 se spremeni:

5.

V členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Za vsako ribiško plovilo, skupino ribiških plovil, kategorijo ribolovnega orodja, gospodarski subjekt in/ali z ribolovom povezano dejavnost za vsak ribolov in staleže iz člena 2(1a) se nadzor in inšpekcijski pregledi opravijo glede na prednostno raven, določeno v skladu z odstavkom 3.“.

6.

Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Postopki za oceno tveganja

1.   Zadevne države članice ocenijo tveganje glede na staleže in območja iz člena 1 po metodologiji, določeni v sodelovanju z Evropsko agencijo za nadzor ribištva (EFCA).

2.   Z metodologijo za oceno tveganja iz odstavka 1 se zagotovi, da zadevna država članica:

3.   Zadevne države članice sestavijo in redno posodabljajo seznam plovil, pri čemer opredelijo vsaj plovila z visoko in zelo visoko stopnjo tveganja. Posodobljeni seznam plovil, razvrščenih na podlagi tveganja, se uporabi v okviru kampanj načrta skupne uporabe.

4.   V primerih, ko na območjih iz člena 1 dejavnosti opravlja ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice, ki ni zadevna država članica, ali ribiško plovilo tretje države, se zanj določi stopnja tveganja v skladu z odstavkom 2. Če informacije niso na voljo, se ribiško plovilo obravnava kot ribiško plovilo z zelo visoko stopnjo tveganja, razen če organi države zastave na podlagi člena 9 predložijo rezultate lastnih ocen tveganja, izvedenih v skladu s členom 4(2) in odstavkom 3, ki kažejo na drugačno stopnjo tveganja.“.

7.

Člen 7(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   V okviru načrta skupne uporabe vsaka zadevna država članica po potrebi EFCA sporoči rezultate ocene tveganja, ki je bila izvedena v skladu s členom 5(2), in zlasti seznam ocenjenih stopenj tveganja z ustreznimi cilji za inšpekcijski pregled.“.

8.

Člen 8 se spremeni:

9.

Priloga I se črta.

10.

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge I k temu sklepu.

11.

Priloga IV se nadomesti z besedilom iz Priloge II k temu sklepu.

1.

Naslov se nadomesti z naslednjim:

„Izvedbeni sklep Komisije z dne 19. decembra 2012 o oblikovanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za pelagični ribolov v zahodnih vodah severovzhodnega Atlantika“.

2.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja

Ta sklep oblikuje poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki se uporablja za staleže skuše, atlantskega sleda, šura, sinjega mola, merjaščevke, sardona, srebrenke, sardele in papaline v vodah EU podobmočij ICES V, VI, VII, VIII in IX ter vodah EU območja CECAF 34.1.11 (v nadaljnjem besedilu: zahodne vode).“.

3.

V členu 3(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

4.

Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Postopki za oceno tveganja

1.   Zadevne države članice ocenijo tveganje glede na staleže in območja iz člena 1 po metodologiji, določeni v sodelovanju z Evropsko agencijo za nadzor ribištva (EFCA).

2.   Z metodologijo za oceno tveganja iz odstavka 1 se zagotovi, da zadevna država članica:

3.   Zadevne države članice sestavijo in redno posodabljajo seznam plovil, pri čemer opredelijo vsaj plovila z visoko in zelo visoko stopnjo tveganja. Posodobljeni seznam plovil, razvrščenih na podlagi tveganja, se uporabi v okviru kampanj načrta skupne uporabe.

4.   V primerih, ko na območjih iz člena 1 dejavnosti opravlja ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice, ki ni zadevna država članica, ali ribiško plovilo tretje države, se zanj določi stopnja tveganja v skladu z odstavkom 2. Če informacije niso na voljo, se ribiško plovilo obravnava kot ribiško plovilo z ‚zelo visoko‘ stopnjo tveganja, razen če organi države zastave na podlagi člena 9 predložijo rezultate lastnih ocen tveganja, izvedenih v skladu s členom 4(2) in odstavkom 3, ki kažejo na drugačno stopnjo tveganja.“.

5.

Člen 7(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   V okviru načrta skupne uporabe vsaka zadevna država članica po potrebi EFCA sporoči rezultate ocene tveganja, ki je bila izvedena v skladu s členom 5(2), in zlasti seznam ocenjenih stopenj tveganja z ustreznimi cilji za inšpekcijski pregled.“.

6.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 3/43

(1)

Člen 10 Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), odobren z Uredbo Sveta (ES) št. 764/2006 (3), določa ustanovitev Skupnega odbora, ki je odgovoren za spremljanje izvajanja Sporazuma, in zlasti za spremljanje izpolnjevanja, razlage in dobrega izvajanja Sporazuma. Poglavje X Priloge k Protokolu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju (v nadaljnjem besedilu: Protokol), odobrenem s Sklepom 2013/785/EU, določa pravila o iztovarjanju dela ulova v maroških pristaniščih v okviru Protokola.

(2)

Skupni odbor se je sestal v Rabatu med 18. in 20. oktobrom 2016, da bi sprejel spremembe nekaterih pravil o izvajanju Protokola, ki zadevajo iztovarjanje, ob upoštevanju ponavljajočih se težav, povezanih z izpolnjevanjem te obveznosti.

(3)

Komisija je pred zadevno sejo Skupnega odbora Svetu predložila pripravljalni dokument s podrobnim opisom predvidenega stališča Unije.

(4)

Svet je predvideno stališče Unije odobril v skladu s točko 3 Priloge k Sklepu 2013/785/EU.

(5)

Sprejete spremembe o zvišanju kazni v primeru nespoštovanja obveznosti iztovarjanja in razširitvi finančnih spodbud na vse kategorije, za katere velja obvezno iztovarjanje, v primeru iztovarjanja nad obveznim pragom, so bile vpisane v Prilogo 8 k zapisniku navedene seje Skupnega odbora.

(6)

Te spremembe bi bilo treba odobriti v imenu Evropske unije.

(7)

Treba je določiti retroaktivno uporabo teh ukrepov od 20. oktobra 2016 –