20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/1

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Italije za registracijo imena „Olio di Calabria“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Oliva di Calabria“ registrirati –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/3

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Pomodoro di Pachino“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 617/2003 (2), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 675/2013 (3).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/4

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 31. marca 2016 na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (2) („osnovna uredba“) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih armaturnih palic s poreklom iz Republike Belorusije („Belorusija“ ali „zadevna država“) v Unijo. Zadevno obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“) je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(2)

Komisija je preiskavo začela po prejemu pritožbe, ki jo je 15. februarja 2016 v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 44 % celotne proizvodnje nekaterih armaturnih palic v Uniji, vložilo združenje evropskih jeklarjev („pritožnik“). Javil se ni noben drug proizvajalec, ki bi izrazil nasprotovanje ali nevtralno stališče.

(3)

Zato so bili ob začetku postopka doseženi ustrezni pragovi, kot so določeni v členu 5(4) osnovne uredbe (4). Ko se preiskava začne, ni nujno, da so pogoji za postopek izpolnjeni skozi celotno preiskavo. Sodišče je to potrdilo za primer, ko družba umakne svojo podporo pritožbi (5); enako po analogiji velja v primeru, ko se obseg izdelka spremeni.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, edinega znanega proizvajalca izvoznika iz Belorusije, organe Republike Belorusije, znane uvoznike in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

V obvestilu o začetku je Komisija še obvestila zainteresirane strani, da namerava kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe uporabiti Južno Afriko ali Združene države Amerike (ZDA). Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je na podlagi proizvodnje in obsega prodaje izdelka v preiskavi ter geografske lokacije začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vključeval je pet proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 22,4 % celotne proizvodnje in 24,4 % celotne prodaje zadevnega izdelka v Uniji. Družbe imajo sedež v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Poljskem in v Španiji ter tako pokrivajo različna in obsežna geografska območja. Komisija je zainteresirane strani povabila, naj predložijo svoje pripombe v zvezi z začasnim vzorcem. Prejela ni nobenih pripomb. Zato je bilo sklenjeno, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(9)

Komisija je prosila nepovezane uvoznike, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(10)

Šest nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. Tri vzorčene družbe so predstavljale 80 % nepovezanega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Belorusije. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(11)

Komisija je vprašalnike poslala petim vzorčenim proizvajalcem Unije, sodelujočemu proizvajalcu izvozniku v zadevni državi, proizvajalcu v ZDA, ki so bile izbrane kot primerljiva država, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 32, trem vzorčenim uvoznikom, osmim uporabnikom, znanim ob začetku preiskave, ter dodatnemu uporabniku, ki se je razkril proti koncu postopka.

(12)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo pet vzorčenih proizvajalcev Unije, sodelujoči proizvajalec izvoznik v zadevni državi, proizvajalec iz ZDA („primerljive države“) in nepovezana uvoznika.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek so nekatere armaturne palice s poreklom iz Belorusije, izdelane iz železa ali nelegiranega jekla, kovane, toplo valjane, toplo vlečene ali toplo iztiskane, brez nadaljnje obdelave, vključno s spiralno zvitimi po valjanju in tudi tistimi, ki vsebujejo zareze, rebra, brazde ali druge deformacije, nastale med procesom valjanja, in ki so trenutno uvrščene pod oznake KN ex 7214 10 00, ex 7214 20 00, ex 7214 30 00, ex 7214 91 10, ex 7214 91 90, ex 7214 99 10, ex 7214 99 71, ex 7214 99 79 in ex 7214 99 95 („zadevni izdelek“). Izključene so vroče valjane armaturne palice iz železa ali jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti.

(16)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek in izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu ZDA, ter izdelek, ki ga proizvaja industrija Unije in se prodaja na trgu Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe. Zato se začasno obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(17)

Proizvajalec izvoznik iz Belorusije je opozoril na domnevno neskladnost med opisom obsega izdelka v pritožbi (s sklicem na dve oznaki KN) in opisom v obvestilu o začetku (s sklicem na devet oznak KN). Trdil je, da se zaradi tega ocena škode v pritožbi ne nanaša na enak obseg kot v pozneje začetem postopku. Nadalje je opozoril, da družba izvaža samo pod dvema oznakama KN, navedenima v pritožbi.

(18)

V pritožbi sta pri opisu izdelka dejansko navedeni dve oznaki KN, v obvestilu o začetku pa jih je devet. Komisija opozarja, da so oznake KN v obvestilu o začetku navedene zgolj informativno, kot je jasno navedeno. Opozarja tudi, da se je preiskava začela na podlagi opisa zadevnega izdelka v pritožbi, ki vsebinsko zajema devet oznak KN ne glede na sklic, in da dodatne oznake KN torej niso vplivale na dokaze, predložene v pritožbi. Zato je bila ta trditev o domnevni neskladnosti pri opisu izdelka zavrnjena.

(19)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se Belorusija ne šteje za državo s tržnim gospodarstvom. Zato se je normalna vrednost v zvezi z izvozom iz Belorusije v Unijo določila na podlagi podatkov, ki jih je predložil proizvajalec v tretji državi s tržnim gospodarstvom.

(20)

V OP je bila skupna količina uvoza iz Belorusije približno 488 000 ton, kar ustreza približno 5-odstotnemu tržnemu deležu. Glavne države članice uvoznice so bile Nemčija, Litva, Poljska in Nizozemska. Edini znani proizvajalec iz Belorusije je sodeloval v preiskavi in izpolnil vprašalnik. Ta proizvajalec je zadevni izdelek v Unijo prodajal neposredno ali prek povezanih trgovcev s sedežem v Uniji in ZDA.

(21)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(22)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, je Komisija v obvestilu o začetku obvestila zainteresirane strani, da namerava za določitev normalne vrednosti kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom uporabiti Južno Afriko ali ZDA.

(23)

Pripombe o predlaganih primerljivih državah je prejela od edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika iz Belorusije. Ta je trdil, da niti Južna Afrika niti ZDA nista primerni primerljivi državi, ker se med drugim proizvodna zmogljivost, dejanski obseg proizvodnje ter proizvodni proces proizvajalca v Belorusiji razlikujejo od tistih v Južni Afriki in ZDA. Poleg tega je trdil, da so domači proizvajalci v Južni Afriki in ZDA, ki so jih opredelili pritožniki, neposredno povezani s proizvajalci Unije. Zato je lahko objektivnost podatkov, zbranih v teh državah od takih proizvajalcev, vprašljiva. Predlagal je, da bi bila Rusija najprimernejša primerljiva država, saj sta ruska in beloruska industrija jeklenih palic razvojno najbolj primerljivi, proizvodni proces prav tako temelji na odpadnih kovinah, kakovost in tehnične specifikacije proizvedenih jeklenih palic pa so si podobne. Vendar je Komisija ugotovila, da ta stran ni predložila dokazov o tem, da proizvajalci v Južni Afriki ali ZDA ne uporabljajo odpadnih kovin za proizvajanje zadevnega izdelka ali da v njihovi stroškovni strukturi surovine ne predstavljajo 60–70 % proizvodnih stroškov. Komisija je vsekakor preiskala primernost Južne Afrike in ZDA (pa tudi Brazilije) kot primerljive države. Podrobnosti o analizi so navedene v uvodnih izjavah 28 do 34.

(24)

Da bi Komisija izbrala tretjo državo s tržnim gospodarstvom, je stopila v stik z vsemi znanimi proizvajalci ne le v Južni Afriki in ZDA, ampak tudi v Turčiji, Ukrajini, Ruski federaciji, Bosni in Hercegovini, Mehiki, Koreji, Dominikanski republiki, Norveški in Švici. Zaprosila je za informacije v zvezi z njihovim domačim trgom, vrsto proizvedenega izdelka, proizvodno zmogljivostjo, obsegom proizvodnje, obsegom domače prodaje, opisom proizvodnega procesa, vrsto uporabljene surovine, deležem surovin, stroški energije in dela v skupnih proizvodnih stroških zadevnega izdelka ter v zvezi z njihovo pripravljenostjo za sodelovanje v preiskavi.

(25)

Poleg tega je stopila v stik z organi navedenih tretjih držav.

(26)

Ruski organi so Komisijo obvestili, da nobeden od znanih ruskih proizvajalcev ali združenj proizvajalcev ni izkazal zanimanja za sedanjo preiskavo. Zaradi nesodelovanja ruskih proizvajalcev Rusije ni bilo mogoče upoštevati kot primerljive države.

(27)

Na začetno poizvedbo so odgovorili le trije proizvajalci, in sicer iz Brazilije, Južne Afrike in ZDA. Proizvajalca iz Južne Afrike in ZDA sta bila povezana z nekaterimi pritožniki. Proizvajalec iz Brazilije je bil del skupine družb, ki je imela proizvodne obrate v različnih državah, tudi v ZDA, Mehiki in Dominikanski republiki. Ta proizvajalec ni bil povezan s pritožniki.

(28)

Komisija je odgovore treh proizvajalcev preverila v povezavi s pritožbo in prejetimi pripombami. Ugotovila je, da je domača potrošnja v Južni Afriki razmeroma majhna, tj. samo približno 435 000 ton, da znaša proizvodna zmogljivost južnoafriškega proizvajalca približno 10 % zmogljivosti beloruskega proizvajalca in da je uporabljena glavna surovina železova ruda, medtem ko beloruski proizvajalec izvoznik uporablja odpadne kovine. Zato se je odločila, da Južne Afrike ne bo uporabila kot možne primerljive države.

(29)

Domača potrošnja v Braziliji znaša približno 3,5 milijona ton, uvoz (približno 95 % s poreklom iz Turčije), za katerega velja dajatev ad valorem v višini 12 %, pa predstavlja približno 5,5 % brazilske potrošnje. Proizvodni proces proizvajalca, ki je ponudil sodelovanje, temelji na odpadnih kovinah in surovem železu, medtem ko beloruski proizvajalec izvoznik večinoma uporablja odpadne kovine, obseg njegove proizvodnje pa znaša približno 50 % obsega beloruskega proizvajalca.

(30)

Domača potrošnja v ZDA je znašala približno 7,7 milijona ton. V ZDA je bilo najmanj osem domačih proizvajalcev. Čeprav so veljale omejitve uvoza (6), je ta vseeno predstavljal približno 23 % celotne potrošnje, prihajal pa je predvsem iz Turčije in Japonske. Proizvajalec v ZDA je uporabljal podoben proizvodni proces kot proizvajalec v Belorusiji. Obseg njegove proizvodnje je znašal približno 52 % obsega beloruskega proizvajalca.

(31)

Na podlagi te analize je Komisija menila, da je stanje na trgu, ugotovljeno v Braziliji in ZDA, dovolj konkurenčno. Zato se je odločila, da bo kot možni primerljivi državi uporabila Brazilijo in ZDA.

(32)

Vprašalniki za primerljivo državo so bili poslani navedenima sodelujočima proizvajalcema. Ko je proizvajalec iz Brazilije prejel navedeni vprašalnik, je Komisijo obvestil, da preklicuje sodelovanje v preiskavi. Komisija je od proizvajalca v ZDA prejela ustrezen odgovor.

(33)

Ugotovila je, da je sodelujoči proizvajalec iz ZDA povezan z enim od pritožnikov, kot je trdil proizvajalec izvoznik iz Belorusije. A četudi je proizvajalec iz primerljive države povezan s proizvajalcem Unije, taka povezava ne izniči določitve normalne vrednosti niti ne vpliva nanjo (7).

(34)

Komisija je na tej stopnji postopka sklenila, da so ZDA ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(35)

Kot podlaga za določitev normalne vrednosti so bile skladno s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabljene informacije, ki jih je zagotovil sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi.

(36)

Prvič, Komisija je preučila, ali je bil v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe celotni obseg prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam v ZDA reprezentativen. Zato se je celotni obseg prodaje primerjal s celotnim obsegom izvoza zadevnega izdelka, ki ga je beloruski proizvajalec izvoznik izvozil v Unijo. Na tej podlagi je Komisija ugotovila, da se je podobni izdelek na trgu ZDA prodajal v reprezentativnih količinah.

(37)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, ki jih je na domačem trgu prodajal proizvajalec v primerljivi državi, so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, ki jih je za izvoz v Unijo prodal beloruski proizvajalec izvoznik. Na podlagi vrste izdelka je obseg prodaje v ZDA primerjala z izvozom beloruskega proizvajalca izvoznika v Unijo. Ta primerjava je pokazala, da so se vse vrste izdelka v ZDA prodajale v reprezentativnih količinah.

(38)

Komisija je nato v zvezi s proizvajalcem v primerljivi državi proučila, ali se lahko za vsako vrsto podobnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka določen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave. Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, če je bila cena na enoto enaka ali višja od proizvodnih stroškov. Tako so se določili proizvodni stroški za vsako vrsto izdelka, ki ga je ameriški proizvajalec proizvedel v obdobju preiskave.

(39)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka izračunanim proizvodnim stroškom ali višja od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave. Za vse vrste izdelka, ki jih je prodajal proizvajalec v primerljivi državi, je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste izdelka.

(40)

Vse vrste izdelka, ki so se izvažale iz Belorusije v Unijo, so se prodajale tudi v ZDA. Zato ni bilo treba določiti normalne vrednosti za nobeno izvoženo vrsto izdelka.

(41)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Belorusije je v Unijo izvažal prek povezanih trgovcev v Avstriji, Litvi, na Poljskem, v Nemčiji in ZDA ali pa je izdelke neposredno prodajal prvim neodvisnim strankam. Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, so bili trije glavni povezani trgovci preverjeni na kraju samem.

(42)

Pri neposredni prodaji prvim neodvisnim strankam je bila izvozna cena dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko je bil ta prodan za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(43)

Pri prodaji prek povezanih trgovcev, ki so delovali kot uvozniki, je bila izvozna cena določena na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški („PSA stroški“) (ki so znašali od približno 1–2,5 %), ter za primerno stopnjo dobička, ki so jo imeli trgovci pri prodaji (manj kot 1 %).

(44)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenega proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

(45)

Kadar je bilo to potrebno zaradi zagotovitve poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(46)

V zvezi z izvoznimi cenami proizvajalca izvoznika so bile izvedene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja in manipulativne stroške (od približno 4 % do 7,5 %, odvisno od zadevnega povezanega trgovca ali proizvajalca izvoznika), stroške kredita in bančne stroške (0–1,5 %, odvisno od zadevnega povezanega trgovca ali proizvajalca izvoznika), ki skupaj predstavljajo približno 8 % vrednosti prodaje. V zvezi z domačimi cenami proizvajalca iz primerljive države so bile izvedene prilagoditve za stroške notranjega prevoza in manipulativne stroške (v povprečju 5,3 % vrednosti prodaje) ter stroške kredita (s povprečno letno stopnjo 1,15 %).

(47)

Primerjava je bila izvedena za 100 % vrst izdelka, ki ga v Unijo izvažajo in tam prodajajo beloruski proizvajalec izvoznik in njegovi povezani trgovci.

(48)

Med zaslišanjem 14. oktobra 2016 so predstavniki beloruskega proizvajalca izvoznika trdili, da bi morala biti normalna vrednost prilagojena tako, da bi izražala povprečne cene nakupov odpadnih kovin in njihov delež porabe pri proizvodnji zadevnega izdelka v Belorusiji.

(49)

Komisija, prvič, poudarja, da normalna vrednost ni bila konstruirana, temveč je temeljila samo na prodaji, tako da je taka prilagoditev na ravni določanja normalne vrednosti izključena.

(50)

Drugič, razume, da je ta družba morda želela izpostaviti vprašanje poštene primerjave, zato je preučila to trditev v skladu s členom 2(10)(k). Preiskava je pokazala, da je beloruski proizvajalec izvoznik kupoval odpadne kovine od lokalnih ali ruskih dobaviteljev.

(51)

Komisija opozarja, da se cene in stroški v Belorusiji kot državi brez tržnega gospodarstva štejejo za izkrivljene. Tako bi odobritev prilagoditev, pri katerih se upoštevajo beloruske cene in stroški, pa tudi s tem povezani delež porabe, pomenila uporabo izkrivljene beloruske cene. Zato je Komisija zavrnila trditev v zvezi s tem. Komisija ugotavlja, da četudi bi morala dokazati dejansko izkrivljanje beloruskih cen, je v pritožbi na prvi pogled dokazano, da taka izkrivljanja obstajajo in da beloruski izvoznik ni predložil utemeljenega dokaza, da bi zavrnil navedene obtožbe.

(52)

V zvezi z odpadnimi kovinami, uvoženimi iz Rusije, je Komisija v preiskavi ugotovila, da je cena surovine v ZDA in Ruski federaciji podobna (8). Poleg tega je preiskava pokazala, da je delež porabe odpadnih kovin v ZDA podoben deležem, ki jih je navedel beloruski proizvajalec izvoznik, tj. 60–70 %. Zato je Komisija začasno sklenila, da nakupna cena odpadnih kovin v ZDA ne vpliva na primerljivost cen. Trditev se začasno zavrne.

(53)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za sodelujočega proizvajalca izvoznika tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države (glej uvodno izjavo (47)) primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Na podlagi tega začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 58,4 %.

(54)

Stopnja sodelovanja je visoka, ker je uvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika predstavljal celoten izvoz v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni sodelujočega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga.

(55)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(56)

Podobni izdelek je proizvajalo 31 proizvajalcev Unije. Šteje se, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, zato bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“.

(57)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o industriji Unije, kot so informacije iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije in njihovo združenje pred začetkom preiskave in po njem, ter izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(58)

Na tej podlagi je bilo ocenjeno, da je celotna proizvodnja Unije v OP znašala približno 12,7 milijona ton. Ta podatek vključuje proizvodnjo vseh proizvajalcev Unije, in sicer proizvodnjo vzorčenih in nevzorčenih proizvajalcev, izračunano na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je predložil pritožnik.

(59)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, pet proizvajalcev Unije, vključenih v vzorec, predstavlja 22,4 % ocenjene celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati, da je proizvodnja zadevnega izdelka v Uniji zelo razdrobljena, kar ponazarja veliko število proizvajalcev Unije, navedeno v uvodni izjavi (56), zato je vzorec petih proizvajalcev reprezentativen za industrijo Unije.

(60)

Proizvajalec izvoznik iz Belorusije je trdil, da pritožba ne vsebuje dovolj dokazov prima facie za obstoj škode, zato ta ne bi smela biti sprejeta. Argument zlasti temelji na tem, da so bili v pritožbi napačno predstavljeni domnevni umetno nizki stroški nabave odpadnih kovin, od katerih ima zadevni proizvajalec izvoznik koristi. Proizvajalec iz Belorusije je navedel, da taka napačna predstavitev povsem izniči pritožbo.

(61)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (19), je Belorusija država brez tržnega gospodarstva, zato je bila normalna vrednost določena na podlagi metodologije primerljive države. Zato ni bilo treba ugotoviti, ali je beloruski proizvajalec odpadne kovine nabavljal po umetno nizkih cenah. Komisiji se ta trditev ne zdi pomembna ali ustrezna niti se ji ne zdi pomembna za ugotavljanje škode, povzročene industriji EU.

(62)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega uvoza. Potrošnja Unije se je med letoma 2012 in 2013 zmanjšala, a se je leta 2014 vrnila na raven iz leta 2012, v obdobju preiskave pa se je še nekoliko povečala. Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju skupaj povečala za 3 %.

(63)

Ugotovljeno je bilo, da sta se obseg in tržni delež uvoza iz Belorusije v Unijo v obravnavanem obdobju razvijala na naslednji način:

(64)

Obseg uvoza iz Belorusije se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Tržni delež uvoza iz Belorusije se je v obravnavanem obdobju prav tako povečal, in sicer z 1,8 % v letu 2012 na 5 % v OP.

(65)

V spodnji preglednici je prikazana povprečna cena uvoza iz Belorusije:

(66)

Povprečne cene uvoza iz Belorusije so se v obravnavanem obdobju znižale v skladu z znižanjem cen odpadnih kovin, saj se odpadki kot surovina uporabljajo tako v Belorusiji kot tudi v Uniji. Vendar je bilo 25-odstotno znižanje cen izvoza iz Belorusije v EU večje od znižanja cen vzorčenih proizvajalcev Unije in povprečnih cen drugih večjih izvoznikov zadevnega izdelka v Unijo v istem obdobju. Posledično so bile cene uvoza iz Belorusije v OP nižje od cen proizvajalcev Unije in povprečnih cen uvoza iz vseh drugih glavnih tretjih držav, ki so prisotne na trgu.

(67)

Da bi ugotovili, ali je v OP prišlo do nelojalnega nižanja prodajnih cen in kolikšno je to bilo, so se tehtane povprečne prodajne cene za posamezno vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, z odštevanjem dejanskih stroškov dobave (0,5–5 %), provizij (0–1,5 %), popustov (0,9–2,3 %) in stroškov kredita (0,2–0,5 %), prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za dampinško uvožene vrste izdelka beloruskega proizvajalca, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF.

(68)

Rezultat primerjave, kadar je izražen kot delež prometa vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal 4,5-odstotno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Nižje cene dampinškega uvoza v primerjavi s cenami Unije pojasnjujejo znatno povečanje obsega uvoza iz Belorusije in njegovega tržnega deleža od leta 2014.

(69)

Proizvajalec izvoznik iz Belorusije je predložil nekatere dokumente za primerjavo prodajnih cen poljskih in beloruskih proizvajalcev, ker je trdil, da so bile beloruske cene v OP dejansko višje od cen proizvajalcev Unije. V zvezi s tem je treba opozoriti, da izračuni nelojalnega nižanja prodajnih cen in mikrokazalniki v zvezi z ravnjo cene temeljijo na podatkih, pridobljenih od vzorčenih proizvajalcev Unije, medtem ko so se podatki, ki jih je predložila beloruska družba, nanašali na nevzorčene poljske proizvajalce. Zato predloženi podatki ne vplivajo na ugotovitve Komisije v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen in gibanja mikroekonomskih kazalnikov v obravnavanem obdobju, kot so opisana v uvodni izjavi 83. Poleg tega so to zbirni podatki vseh vzorčenih družb in vseh njihovih nepovezanih prodajnih transakcij, ki se upoštevajo pri določanju gibanja nelojalnega nižanja prodajnih cen in mikrokazalnikov. Kljub temu Komisija potrjuje, da so beloruske cene v OP nelojalno nižale prodajne cene čisto vseh vzorčenih proizvajalcev EU.

(70)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza iz Belorusije na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(71)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 59, je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(72)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. V zvezi s tem se gospodarski položaj industrije Unije oceni na podlagi (a) makroekonomskih kazalnikov, in sicer proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje, tržnega deleža in rasti, zaposlenosti, produktivnosti, višine dejanske stopnje dampinga in okrevanja od preteklega dampinga, za katere so bili podatki zbrani na ravni celotne industrije Unije, in na podlagi (b) mikroekonomskih kazalnikov, in sicer povprečne cene na enoto, stroškov na enoto, dobičkonosnosti, denarnega toka, naložb, donosnosti naložb in zmožnosti zbiranja kapitala, zalog in stroškov dela, za katere so bili podatki zbrani na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(73)

Za določitev makroekonomskih kazalnikov in zlasti podatkov, ki se nanašajo na nevzorčene proizvajalce Unije, so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih proizvajalci Unije sporočili pred začetkom preiskave in po njem, ter izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(74)

Mikroekonomski kazalniki so bili določeni na podlagi informacij, ki so jih v izpolnjenih vprašalnikih sporočili vzorčeni proizvajalci Unije.

(75)

Gibanje proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v Uniji se je v obravnavanem obdobju razvijalo na naslednji način:

(76)

Obseg proizvodnje Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 5 %. Ob upoštevanju, da se v obravnavanem obdobju proizvodna zmogljivost ni spremenila, je zmanjšanje obsega proizvodnje povzročilo zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti za 4 odstotne točke, in sicer z 71 % leta 2012 na 67 % v OP.

(77)

Prodaja proizvajalcev Unije je vključevala prodajo povezanim družbam. Ta prodaja povezanim družbam je v obravnavanem obdobju predstavljala približno 10 % potrošnje Unije. Zato so bili obseg prodaje, tržni delež in rast ocenjeni ločeno za povezano prodajo in prosti trg (nepovezano prodajo). Kar zadeva povezano prodajo, je potrjeno, da je usmerjena na povezane uporabnike in ne na povezane trgovinske družbe, zato se pri izračunu celotne potrošnje Unije ne upošteva dvakrat.

(78)

Gibanje v zvezi z obsegom prodaje, tržnim deležem in rastjo se je v obravnavanem obdobju razvijalo na naslednji način:

(79)

V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam zmanjšal za 6 %, to stanje pa se kaže tudi v zmanjšanju tržnega deleža za 7 odstotnih točk med letom 2012 in OP. Do tega je prišlo kljub povečanju potrošnje na trgu Unije v istem obdobju. Obseg prodaje se je hitro zmanjšal med letoma 2012 in 2013, ko je gibanje obsega prodaje natančno sledilo gibanju potrošnje – in industriji Unije je uspelo ohraniti enak tržni delež. Vendar se je stanje med letom 2013 in OP popolnoma spremenilo. Trg Unije je v tem obdobju zrasel za 10 %, industrija Unije pa je v istem času izgubila 7 % tržnega deleža. V istem obdobju sta se uvoz iz Belorusije in njegov tržni delež hitro povečala. To dokazuje, da industrija Unije zaradi vedno večjega tržnega deleža dampinškega uvoza ni mogla izkoristiti rasti potrošnje Unije.

(80)

Ugotovljeno je bilo, da se je skupaj z zmanjšanjem proizvodnje in prodaje znižala tudi stopnja zaposlenosti v industriji Unije, in sicer za 2 % med letom 2012 in OP. Vendar pa to znižanje stopnje zaposlenosti ni povzročilo povečanja produktivnosti, ki se meri s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, saj je bilo zmanjšanje obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju večje od znižanja stopnje zaposlenosti.

(81)

Stopnja dampinga beloruskega proizvajalca izvoznika je znatna (glej uvodno izjavo 55). Glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz Belorusije, ki so obravnavani zgoraj, vpliva dejanske stopnje dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(82)

Ker ni predhodnih ugotovitev o dampinškem uvozu zadevnega izdelka, industrija Unije ne okreva od preteklih dampinških praks v zvezi z zadevnim izdelkom.

(83)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji so se v prvi polovici obravnavanega obdobja (2012–2013) znižale zaradi „sheme goljufanja na področju DDV“ (glej uvodne izjave 106 do 111). V drugi polovici obravnavanega obdobja (2014–OP) so se znižale zaradi dampinškega uvoza iz Belorusije. V obravnavanem obdobju so se cene v Uniji od leta 2012 do OP znižale za 22 %. Znižanje cen kaže splošno zniževanje cene glavne surovine na svetovni ravni. Vendar zaradi nadaljnjega nižanja cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz iz Belorusije, kjer je bilo znižanje cen še večje in ni izražalo zgolj stroškov surovine, proizvajalci Unije niso mogli vrniti cen, ki so se znižale zaradi sheme goljufanja na področju DDV, na normalne in neizkrivljene ravni ter izkoristiti znižanja stroškov glavne surovine, temveč so morali ohraniti cene na nižji ravni, kot bi bila v običajnih konkurenčnih pogojih.

(84)

V obravnavanem obdobju so se stroški industrije Unije znižali za 20 %, kar je bilo manj, kot so se znižale cene. To je pojasnjeno z višjimi stroški energije in dela. Posledično se je dobičkonosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju poslabšala.

(85)

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(86)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je izražena tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka strankam v Uniji izražen kot delež prihodkov od te prodaje. Vzorčeni proizvajalci Unije so imeli leta 2012 dobiček, od leta 2013 pa so ustvarjali izgubo. Dobičkonosnost, ki je v OP dosegla najnižjo raven, sovpada z največjim obsegom uvoza iz Belorusije in njegovo najnižjo ravnjo cen v celotnem obravnavanem obdobju.

(87)

Denarni tok, tj. zmožnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, se je v celotnem obravnavanem obdobju poslabšal, čeprav je bil vseskozi pozitiven.

(88)

Proizvajalci Unije so v celotnem obravnavanem obdobju še vedno lahko vlagali, a je razvoj dobičkonosnosti in denarnega toka negativno vplival tudi na naložbe, ki so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 29 %. Poleg tega je donosnost naložb od leta 2013 stalno negativna, v skladu z gibanjem dobičkonosnosti.

(89)

Glede na zgoraj navedeno je mogoče sklepati, da je bila finančna uspešnost vzorčenih proizvajalcev Unije v OP negativna.

(90)

Raven zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 25 %. Vendar pa je razmerje med obsegom zalog in obsegom proizvodnje v obravnavanem obdobju ostalo stabilno (1–1,5 %) – raven zalog je sledila zmanjševanju obsega proizvodnje.

(91)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju skromno povečali. Stroški dela so predstavljali manj kot 10 % skupnih stroškov proizvodnje. Zato niso odločilen dejavnik pri razvoju stroškov proizvodnje.

(92)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije ni izkoristila povečanja potrošnje v obravnavanem obdobju. Nasprotno, industrija Unije je v obravnavanem obdobju utrpela 6-odstotno zmanjšanje obsega prodaje, njen tržni delež pa se je zmanjšal za 6 odstotnih točk (ob upoštevanju 3-odstotnega povečanja skupne potrošnje). To gibanje je očitnejše, če se upošteva obdobje med letom 2013 in OP, ko sta se obseg uvoza iz Belorusije in njegov tržni delež hitro povečevala. V istem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 7 odstotnih točk, medtem ko se je potrošnja povečala (za več kot 10 %). Industrija Unije je v obravnavanem obdobju utrpela tudi 5-odstotno zmanjšanje obsega proizvodnje, kar je privedlo do zmanjšanja izkoriščenosti zmogljivosti z 71 % na 67 %.

(93)

Poleg tega je morala industrija Unije v obravnavanem obdobju zaradi večje nelojalne konkurence zaradi dampinškega uvoza cene v povprečju znižati za 22 %, to pa je vodilo od 1,3-odstotnega dobička v letu 2012 do 2,1-odstotne izgube v OP, in to kljub znižanju stroškov in stopenj zaposlenosti.

(94)

V obravnavanem obdobju je dampinški uvoz negativno vplival tudi na druge finančne kazalnike, kot so donos na sredstva, denarni tok in naložbe.

(95)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(96)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz Belorusije industriji Unije povzročil tolikšno škodo, da se šteje za znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, in sicer da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(97)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 3 % in da se je hkrati znatno povečal obseg uvoza iz Belorusije. V zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja sta se obseg uvoza iz Belorusije in njegov tržni delež na trgu Unije povečala za 175 %. Povečanje dampinškega uvoza je sovpadlo z zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije.

(98)

V zvezi s cenovnim pritiskom, ki je v obravnavanem obdobju prevladoval na trgu Unije, je bilo ugotovljeno, da so se povprečne cene uvoza iz Belorusije hitro nižale zlasti v zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja. Že v OP je bila raven cen uvoza iz Belorusije nižja od povprečnih prodajnih cen industrije Unije in prodajnih cen uvoza iz tretjih držav, prisotnih na trgu Unije.

(99)

Zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročal vse večji obseg uvoza iz Belorusije, industrija Unije ni mogla pokriti svojih stroškov.

(100)

Glede na navedeno se sklene, da je povečanje dampinškega uvoza iz Belorusije po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, industriji Unije povzročilo znatno škodo.

(101)

Glede na podatke vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju obseg izvoza nepovezanim strankam v tretjih državah povečal za 5 %. Zato je mogoče skleniti, da ta del prodajne dejavnosti industrije Unije ni mogel povzročiti ugotovljene znatne škode.

(102)

V obravnavanem obdobju se je prodaja industrije Unije povezanim strankam povečala za 14 %, cene pa so bile ves čas višje od cen za nepovezane stranke. Čeprav so to transferne cene, je mogoče skleniti, da ta del prodajne dejavnosti industrije Unije ni mogel povzročiti ugotovljene znatne škode. Nasprotno, povečanje te prodaje in dejstvo, da so zadevne cene višje od cen za nepovezane stranke, kažeta na to, da bi bila škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, še večja, če te prodaje povezanim strankam ne bi bilo.

(103)

Treba bi bilo še poudariti, da so bili nelojalno nižanje prodajnih cen in stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen ugotovljeni s primerjavo cen uvoza iz Belorusije in prodajnih cen proizvajalcev Unije nepovezanim strankam. Zato prodaja povezanim družbam ni vplivala na ugotavljanje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen.

(104)

V obravnavanem obdobju so se posamezni tržni deleži tretjih držav le nekoliko povečali, le tržni delež Ukrajine se je v relativnem smislu bistveno povečal, v absolutnem smislu pa ostal zanemarljiv. Treba bi bilo poudariti, da so bile v obravnavanem obdobju cene uvoza iz tretjih držav v povprečju vedno višje od cen industrije Unije. Edina država izvoznica, ki je imela v OP nižje povprečne cene kot industrija Unije, je bila Belorusija, in sicer v letu, ko je obseg uvoza iz Belorusije najhitreje naraščal. Zato se sklene, da je uvoz iz tretjih držav sicer morda nekoliko vplival na položaj industrije Unije, vendar je bil uvoz iz Belorusije očitno glavni povzročitelj škode.

(105)

Glavni stroškovni dejavnik pri proizvodnji zadevnega izdelka so odpadki železa in jekla. V obravnavanem obdobju se je cena te surovine po vsem svetu znižala. Za proizvajalce Unije, ki iz odpadnih kovin proizvajajo drogove, so se stroški surovine znižali za 23–32 %, za proizvajalce Unije, ki drogove uporabljajo kot surovino, pa za približno 24 %. Glede na podatke, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, so se v obravnavanem obdobju celotni stroški proizvodnje zadevnega izdelka znižali za 20 %, a so nižje cene surovine izničili predvsem višji stroški dela (v povprečju višji za približno 10 %). Zato je mogoče skleniti, da razvoj stroškov ni mogel povzročiti ugotovljene znatne škode. Po drugi strani pa industrija Unije zaradi nižanja cen predvsem zaradi dampinškega uvoza iz Belorusije ni mogla izkoristiti vedno nižjih stroškov in se ti prihranki stroškov niso odražali v njenih finančnih kazalnikih.

(106)

Proizvajalec izvoznik iz Belorusije je trdil, da je bil eden od najpomembnejših dejavnikov, ki so v obravnavanem obdobju vplivali na uspešnost industrije Unije, tako imenovana „shema goljufanja na področju DDV“. Vplivala je zlasti na poljski trg. Ta država je leta 2012 gostila evropsko prvenstvo v nogometu, gradbeni sektor je doživljal razcvet, povpraševanje po armaturnih palicah pa je bilo zelo veliko. Nekaj brezobzirnih trgovcev naj bi na trgu delovalo tako, da so izkoristili priložnost in vzpostavili goljufijo v obliki davčnega vrtiljaka. Na Poljskem so ustanovili navidezne družbe, ki so v drugi državi članici kupovale armaturne palice in jih prodajale na Poljskem, pri čemer je bil na računu obračunan lokalni DDV. Vendar pa niso te navidezne družbe pobranega DDV nikoli prijavile. Poljski proizvajalci naj bi zaradi nizkih cen na poljskem trgu, ki so jih povzročile te goljufive trgovske družbe, izgubili tržni delež in utrpeli finančne izgube.

(107)

Res je bilo potrjeno, da je navedena goljufija na področju DDV pomembno vplivala na trg z armaturnimi palicami na Poljskem. Zaradi te motnje na trgu se je gospodarska uspešnost številnih poštenih proizvajalcev jekla zmanjšala. Nekaj družb je v začetku januarja 2013 zaradi teh nezakonitih dejavnosti za nekaj tednov celo prenehalo proizvajati armaturne palice. Vendar pa je treba poudariti, da z vidika časa in učinka ni povezav med shemo goljufanja na področju DDV in dampinškim uvozom iz Belorusije. Shema goljufanja se je končala, ko je poljska vlada s 1. oktobrom 2013 uvedla mehanizme obrnjene davčne obveznosti za DDV. Učinek je viden v nenadnem upadu prodaje industrije Unije in obsega proizvodnje v letu 2013. Vendar je bilo leta 2014 spet vzpostavljeno normalno stanje, v tem času pa je vedno večji obseg dampinškega uvoza začel negativno vplivati na raven cen, tržni delež in finančno uspešnost industrije Unije. Zato je učinek goljufije na področju DDV na gospodarski položaj poljskih proizvajalcev omejen na leta, ko je bil uvoz iz Belorusije na trg Unije razmeroma majhen in razmeroma drag. Potem ko so goljufi prenehali svoje dejavnosti, tudi ni bilo učinka prelivanja na poljskem trgu armaturnih palic. Te ugotovitve dejansko potrjujejo dodatne predložitve (in dodatna dokazila) proizvajalca izvoznika iz Belorusije v zvezi s položajem na poljskem trgu med uporabo sheme goljufanja na področju DDV in po njej. Zato je jasno, da je to težavo mogoče ločiti od učinkov dampinškega uvoza ter da ne prekinja vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Belorusije in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(108)

Proizvajalec izvoznik iz Belorusije je nadalje trdil, da je nekaj proizvajalcev iz Latvije in Slovaške zaradi opisane sheme goljufanja na področju DDV šlo v stečaj. Družba torej navaja, da je negativno gibanje proizvodnje in obsega prodaje industrije Unije povzročilo izginotje nekaterih družb s trga, ki ni povezano z izvozno dejavnostjo beloruskega proizvajalca izvoznika.

(109)

V zvezi s to trditvijo bi bilo treba poudariti, da pri oceni makrokazalnikov iz uvodnih izjav 75 do 82 niso bile upoštevane družbe, ki v OP niso obstajale. Za družbe, ki niso prejele vprašalnikov, so bile informacije, pomembne za makrokazalnike, ocenjene na podlagi dejanske proizvodnje v OP. Zato se izginotje zadevnih družb s trga ne odraža v kazalnikih, ki prikazujejo negativni razvoj proizvodnje in obsega prodaje industrije Unije. Poudariti je treba, da bi bila ob njihovem upoštevanju celotna slika o škodi še slabša.

(110)

Zadevni beloruski proizvajalec izvoznik tudi navaja, da obseg in uvozne cene uvoza iz Belorusije v letu 2014 in OP ne predstavljajo „normalne“ prodajne strategije družbe. Družba trdi, da je njen večji izvoz v Unijo v teh letih posledica vrzeli med povpraševanjem po zadevnem izdelku in ponudbo zadevnega izdelka na poljskem trgu in trgu baltskih držav, ki je bila posledica motenj zaradi goljufij na področju DDV. Navaja, da bi morala Komisija preiskati obseg in raven cen uvoza iz Belorusije v obdobju po OP. Navaja tudi, da je Komisija v nedavnem postopku v zvezi z uvozom zrnato usmerjene elektropločevine sklenila, da je preiskava podatkov po OP upravičena.

(111)

V zvezi z navedenim se najprej opozori, da obstoj vrzeli med povpraševanjem in ponudbo zadevnega izdelka ni bil podprt z ugotovitvami preiskave. Shema goljufanja na področju DDV je leta 2013 res negativno vplivala na uspešnost poljskih proizvajalcev, a je bil njen učinek povezan z nizkimi ravnmi cen zadevnega izdelka, ki so ga prodajale goljufive trgovske družbe, in ne s pomanjkanjem ponudbe. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 107, po oktobru 2013 tega negativnega učinka ni bilo več. Proizvajalci Unije s sedežem na Poljskem so lahko nato prosto uporabljali razpoložljivo proizvodno zmogljivost (več kot 40 %) ter dobavljali strankam na Poljskem in v baltskih državah. Nezmožnost povečanja njihove prodaje in tržnega deleža v letu 2014 in OP je posledica konkurence naglo rastočega dampinškega uvoza iz Belorusije. Nadalje se opozori, da se je preverjanje podatkov po OP zahtevalo zelo pozno v postopku. Komisija bo zbrala podatke po OP in razmislila, ali je v tem primeru v zaključni fazi preiskave ustrezno vključiti pregled sprememb po OP. Vendar pa bi bilo treba že zdaj opozoriti, da okoliščin tega postopka ni mogoče šteti za podobne okoliščinam v postopku v zvezi z zrnato usmerjeno elektropločevino.

(112)

Dokazano je bilo, da sta se obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz Belorusije v obravnavanem obdobju bistveno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je ta uvoz v OP nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije.

(113)

Povečanje obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza iz Belorusije je sovpadlo s poslabšanjem finančnega položaja industrije Unije, kar je zlasti očitno od leta 2014. Zato industrija Unije kljub okrevanju potrošnje ni mogla povečati svoje prodaje in cen, posledično pa so finančni kazalniki, kot je dobičkonosnost, ostali negativni.

(114)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da ti dejavniki niso bili takšni, da bi prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med dampinškim uvozom iz Belorusije in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(115)

Na podlagi navedene analize, pri kateri so bili učinki vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije prepoznani in ločeni od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je dampinški uvoz iz Belorusije industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(116)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali kljub začasni ugotovitvi škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(117)

Industrijo Unije sestavlja več kot 65 proizvajalcev iz različnih držav članic Unije, ki so v zvezi s podobnim izdelkom v OP neposredno zaposlovali več kot 4 600 ljudi.

(118)

Ugotovljeno je bilo, da je industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz Belorusije utrpela znatno škodo. Spomniti je treba, da industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti naraščajoče potrošnje in da je finančno stanje industrije Unije ostalo negotovo.

(119)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo protidampinških dajatev na trgu Unije znova vzpostavili pošteni tržni pogoji, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen podobnega izdelka s proizvodnimi stroški.

(120)

Pričakuje se lahko tudi, da se bo z uvedbo ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo na njeno dobičkonosnost in splošno finančno stanje. Uvedba ukrepov bi industriji omogočila, da ohrani in nadalje razvija svoja prizadevanja za stroškovno učinkovitost.

(121)

Če se ukrepi ne bi uvedli, je pričakovati nadaljnje izgube tržnega deleža, dobičkonosnost industrije Unije pa bi se poslabšala.

(122)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz Belorusije v interesu industrije Unije.

(123)

Uporabniki zadevnega izdelka se niso odločili za sodelovanje. Od osmih znanih uporabnikov, s katerimi je Komisija stopila v stik ob začetku postopka, je interes za sodelovanje pokazala le ena družba. Vendar pa celo ta družba Komisiji ni vrnila izpolnjenega vprašalnika.

(124)

Od uvoznikov je Komisiji izpolnjen vprašalnik za izbor vzorca iz obvestila o začetku vrnilo šest družb. Tri od teh družb, ki predstavljajo 81 % obsega uvoza zadevnega izdelka, ki so ga sporočili sodelujoči, so bile nato izbrane v vzorec.

(125)

Le dva od treh vzorčenih uvoznikov sta Komisiji vrnila izpolnjen vprašalnik. Eden od njiju je navedel, da ni samo uvoznik zadevnega izdelka, ampak je dejansko uporabnik in bi ga bilo treba v postopku obravnavati kot takega.

(126)

Uvoznik je zadevni izdelek začel nabavljati v OP in je z nizko stopnjo dobička 78 % izdelkov uvozil iz Belorusije. To ponazarja, da je ta uvoznik izkoristil nizke cene uvoza iz Belorusije in ustvaril nov krog strank. Dejanj tega uvoznika torej ni mogoče obravnavati, kot da so pomenila odziv na uveljavljene trgovinske tokove. Ko se bodo razmere na trgu zaradi uvedbe ukrepov spremenile, bo ta uvoznik iskal druge trgovinske priložnosti.

(127)

Uporabnik je pri prodaji končnih izdelkov, ki so vsebovali armaturne palice, ustvaril izgube. Približno polovico armaturnih palic je kupil od industrije Unije, tretjino iz Belorusije, preostanek pa iz tretjih držav, kot sta Kitajska in Turčija. Ta uporabnik je torej nabavljal tam, kjer so bile cena, razpoložljivost in kakovost najugodnejše. Načrtovani ukrepi bodo morda vplivali na delež nabave iz Belorusije in bodo nekoliko omejili ali spremenili izbor nabavljenih armaturnih palic, vendar se zdi, da to na tega uporabnika ne bo bistveno vplivalo. Vzrok za izgube se zdi strukturne narave in nepovezan s pridobivanjem surovine iz Belorusije.

(128)

Obe družbi pa sta kljub očitno različnima vlogama v postopku opozorili na enake argumente proti uvedbi ukrepov: (a) proizvajalci Unije nimajo zadostnih zmogljivosti, da bi lahko zadostili povpraševanju na trgu Unije; (b) proizvajalci Unije ne proizvajajo dovolj raznovrstnih izdelkov in (c) težave pri zamenjavi dobaviteljev, saj naj bi za zadevni izdelek različne države članice zahtevale različna potrdila o homologaciji.

(129)

Začasne ugotovitve ne podpirajo prve trditve – izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije je 67-odstotna, kar pomeni, da bi bilo s prosto zmogljivostjo mogoče proizvesti več, kot se iz Belorusije uvozi v Unijo.

(130)

Druga trditev ni bila ustrezno podkrepljena z dokazi. Po drugi strani pa iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije, jasno izhaja, da proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo vse vrste izdelka.

(131)

V zvezi s tretjo trditvijo je treba poudariti, da proizvajalci Unije že zdaj dobavljajo različnim državam članicam brez kakršnih koli očitnih težav.

(132)

Še en sodelujoči, a ne vzorčeni uvoznik je v ločeni pripombi izpostavil vprašanje kartelnega dogovora, ki naj bi obstajal med proizvajalci Unije. Vendar pa ni predložil dokazov, ki bi podkrepili to trditev. Vprašanje domnevnega kartelnega dogovora je pozneje izpostavil beloruski proizvajalec izvoznik. Komisija ocenjuje informacije, ki jih je posredoval beloruski proizvajalec izvoznik. Ker pa so bile te informacije predložene zelo pozno v postopku, tega vprašanja v tej fazi ni mogoče obravnavati in o njem sprejeti sklepa. Vsekakor se opozarja, da se informacije, ki jih je predložila družba, očitno navezujejo na obtožbe, ki bi se lahko nanašale le na eno družbo, ki je vključena v vzorec proizvajalcev Unije. Poleg tega pa zadevni postopek preverjanja, ki ga je začel italijanski organ za konkurenco, še ni zaključen (9). Komisija bo to trditev podrobneje preiskala v zaključni fazi preiskave.

(133)

Ob koncu začasne faze preiskave je še en uporabnik, ki se Komisiji ni javil v zgodnejši fazi postopka, predložil izpolnjen vprašalnik za uporabnike. Izpolnjeni vprašalnik je predložil zelo pozno v začasni fazi postopka preiskave, zato ga v tej fazi ni bilo mogoče analizirati in obravnavati. Komisija ga bo podrobno preučila in analizirala v zaključni fazi preiskave.

(134)

Ob upoštevanju navedenega Komisija trenutno zavzema stališče, da je splošni učinek na uporabnike in uvoznike omejen, enako pa velja za morebitno omejevanje konkurence.

(135)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Belorusije.

(136)

Morebitni negativni učinki na nepovezane uporabnike in uvoznike se omilijo zaradi razpoložljivosti alternativnih virov nabave.

(137)

Poleg tega se pri presoji splošnega vpliva protidampinških ukrepov na trg Unije zdi, da pozitivni učinki, zlasti na industrijo Unije, prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine.

(138)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(139)

Za določitev ravni teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(140)

Pri izračunu dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi moral vsak morebiten ukrep industriji Unije omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko industrija te vrste ustvarila od prodaje podobnega izdelka v Uniji v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez dampinškega uvoza.

(141)

Za določitev ciljnega dobička je Komisija upoštevala dobičke pri nepovezani prodaji, ki se uporabljajo za namene določanja stopnje odprave škode.

(142)

V celotnem obravnavanem obdobju je imela industrija Unije dobiček le v letu 2012, a sta na ta minimalni dobiček v višini 1,3 % v navedenem letu vplivala „shema goljufanja na področju DDV“ in poznejše znižanje cen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 83 in 106 do 111. Zato se dobiček, dosežen leta 2012, ne more upoštevati kot razumni „ciljni dobiček“, ki bi omogočil finančno okrevanje in spodbudil naložbe.

(143)

Ciljni dobiček, ki ga je predlagal pritožnik, je znašal 9,9 % in je temeljil na ciljnem dobičku, uporabljenem v nedavni protidampinški zadevi proti uvozu tesno povezanega izdelka iz jekla, tj. žičnih palic. Vendar se zdi Komisiji primerneje uporabiti 4,8-odstotni ciljni dobiček, ki temelji na ugotovitvah novejše zadeve v zvezi z armaturnimi palicami iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti. Opozoriti je treba, da je bila ta stopnja dobička v nasprotju s tisto, ki jo je predlagal pritožnik, dosežena leta 2012, to je v obravnavanem obdobju v tej zadevi. Poleg tega sta izdelka zelo podobna in ju delno proizvajajo iste družbe z istimi proizvodnimi linijami.

(144)

Na podlagi tega je bila stopnja odprave škode izračunana s primerjavo tehtane povprečne cene dampinškega uvoza, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen iz uvodne izjave 68, in neškodljive cene industrije Unije za podobni izdelek.

(145)

Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene v deležu povprečne celotne uvozne cene CIF.

(146)

Glede na navedeno se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti začasne protidampinške dajatve za uvoz armaturnih palic s poreklom iz Belorusije na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(147)

Na podlagi navedenega so bile začasne stopnje protidampinških dajatev določene s primerjavo stopenj škode in stopenj dampinga. V skladu s tem so predlagane protidampinške dajatve naslednje:

(148)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi bilo treba nemudoma nasloviti na Komisijo (10) skupaj z vsemi pomembnimi informacijami, zlasti o kakršni koli spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z zadevno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobitvijo seznama družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(149)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(150)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(151)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti –

(a)

zahtevajo razkritje poglavitnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba;

(b)

Komisiji predložijo pisne pripombe in

(c)

zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/27

(1)

Uredba (EU) št. 549/2013 vzpostavlja evropski sistem računov 2010 (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), ki uvaja program, ki določa roke, do katerih države članice Komisiji pošljejo račune in tabele, zbrane v skladu z metodologijo, določeno v navedeni uredbi.

(2)

V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 549/2013 se za podatke, zajete v navedeni uredbi, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Države članice Komisiji predložijo poročilo o kakovosti poslanih podatkov o nacionalnih in regionalnih računih.

(3)

Začasna odstopanja so bila državam članicam odobrena v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/403/EU (3). Zato je vsebino poročil o kakovosti, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji, treba prilagoditi v skladu s temi odstopanji. Zahtevo po predložitvi poročil o kakovosti bi bilo treba uvesti postopno do leta 2021, da se državam članicam omogoči potreben čas za dokončanje večjih prilagoditev, potrebnih za uvedbo ESR 2010 v nacionalne statistične sisteme.

(4)

V skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) št. 549/2013 in za namene uporabe merila kakovosti iz člena 4(1) navedene uredbe, bi načine, strukturo, časovne presledke in kazalnike za oceno iz poročil o kakovosti, ki jih predložijo države članice, morala določiti Komisija z izvedbenimi akti.

(5)

Ker bi informacije v poročilih o kakovosti o nacionalnih in regionalnih računih morale temeljiti na standardih Evropskega statističnega sistema, ki jih objavi Komisija (Eurostat), bi bilo treba prilogo k tej uredbi pripraviti skladno s temi standardi. Informacije o izvajanju ESR 2010, ki so jih države članice že poslale, bi Komisija morala ponovno uporabiti in jih ne zahtevati v poročilu o kakovosti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/37

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/39

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 533/2007 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za perutninsko meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2016 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3), določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2016 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje.

(4)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/42

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1385/2007 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov sektorja za perutninsko meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2016 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3), določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2016 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje.

(4)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/45

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2078 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za perutninsko meso s poreklom iz Ukrajine.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih od 1. do 7. decembra 2016 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017, so za kvoto z zaporedno številko 09.4273 višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 6(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3) v povezavi s členom 7(2) navedene uredbe, določiti, v kakšnem obsegu se lahko odobrijo uvozne pravice.

(3)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/48

(1)

Oddelek I.1 Priloge I, oddelek II.1 Priloge II in oddelek III.1 Priloge III k Direktivi 2008/68/ES se nanašajo na določbe iz mednarodnih sporazumov o notranjem prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh, kakor je določeno v členu 2 navedene direktive.

(2)

Določbe teh mednarodnih sporazumov se posodobijo vsaki dve leti. Zato se zadnje spremenjene različice teh sporazumov uporabljajo od 1. januarja 2017, s prehodnim obdobjem do 30. junija 2017.

(3)

Oddelek I.1 Priloge I, oddelek II.1 Priloge II in oddelek III.1 Priloge III k Direktivi 2008/68/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za prevoz nevarnega blaga –

1.

oddelek I.1 Priloge I se nadomesti z naslednjim:

„I.1.   ADR

Prilogi A in B k ADR, kakor se bo uporabljal od 1. januarja 2017, pri čemer se ‚pogodbenica‘ nadomesti z ‚država članica‘, če je primerno.“;

2.

oddelek II.1 Priloge II se nadomesti z naslednjim:

„II.1   RID

Priloga k RID, ki je priložen v Dodatku C k COTIF, kakor se bo uporabljal od 1. januarja 2017, pri čemer se ‚država pogodbenica RID‘ nadomesti z ‚država članica‘, če je primerno.“;

3.

oddelek III.1 Priloge III se nadomesti z naslednjim:

„III.1   ADN

Priloženi predpisi k ADN, kakor se bo uporabljal od 1. januarja 2017, ter členi 3(f), 3(h), 8(1) in 8(3) ADN, pri čemer se ‚pogodbenica‘ nadomesti z ‚država članica‘, če je primerno.“

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/50

(1)

Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 24. novembra 1997, veljati pa je začel 1. maja 2002.

(2)

Svet je v svojih sklepih z dne 14. decembra 2015 pozdravil Skupno sporočilo visokega predstavnika in Evropske komisije z dne 18. novembra 2015 o pregledu evropske sosedske politike ter med drugim potrdil svoj namen, da v letu 2016 začne novo fazo sodelovanja s partnerji, ki bi lahko po potrebi vodila do določitve novih prednostnih nalog partnerstva, osredotočenih na dogovorjene prednostne naloge in interese.

(3)

Za uresničitev skupnega cilja Unije in Jordanije glede vzpostavitve skupnega območja miru, blaginje in stabilnosti je potrebno sodelovanje, zlasti prek skupne odgovornosti in diferenciacije, ter upoštevanje ključne vloge Jordanije v regiji.

(4)

Ob reševanju najnujnejših izzivov Unija in Jordanija še naprej zasledujeta glavne cilje svojega dolgoročnega partnerstva ter krepita stabilnost in odpornost države in regije ter trajnostno gospodarsko rast in socialni razvoj, ki temeljita na znanju, v skladu s pravno državo in na podlagi demokratičnega upravljanja.

(5)

Stališče Unije v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega s Sporazumom, bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/53

(1)

Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva otrokovih pravic, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper neupravičeno premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

Svet je sprejel Uredbo (ES) št. 2201/2003 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Bruselj IIa), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.

(3)

Uredba Bruselj IIa dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.

(4)

Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)

Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)

Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

(7)

Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)

Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji, niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)

Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)

Kazahstan je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložil 3. junija 2013. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Kazahstan začela veljati 1. septembra 2013.

(11)

Le Kraljevina Nizozemska je že sprejela pristop Kazahstana k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Kazahstanu je privedla do sklepa, da lahko tiste države članice, ki še niso sprejele pristopa te države, v interesu Unije sprejmejo pristop Kazahstana v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)

Države članice, ki še niso sprejele pristopa Kazahstana, bi morale biti zato pooblaščene, da v interesu Unije predložijo svoje izjave o sprejetju pristopa Kazahstana v skladu s pogoji iz tega sklepa. Kraljevina Nizozemska je že sprejela pristop Kazahstana k Haaški konvenciji iz leta 1980 in zato ne bi smela predložiti nove izjave o sprejetju, saj obstoječa izjava po mednarodnem javnem pravu ostaja veljavna.

(13)

Uredba Bruselj IIa zavezuje tudi Združeno Kraljestvo in Irsko, ki zato sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/56

(1)

Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva otrokovih pravic, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper nezakonito premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

Svet je sprejel Uredbo (ES) št. 2201/2003 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Bruselj IIa), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.

(3)

Uredba Bruselj IIa dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi, ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.

(4)

Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)

Unija spodbuja tretje države k pristopu h Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)

Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

(7)

Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)

Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji, niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)

Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)

Peru je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložil 28. aprila 2001. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Peru začela veljati 1. avgusta 2001.

(11)

Vse države članice, z izjemo Republike Avstrije, Kraljevine Danske in Romunije, so že sprejele pristop Peruja k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Peruju je privedla do sklepa, da lahko Republika Avstrija in Romunija v interesu Unije sprejmeta pristop Peruja v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)

Republika Avstrija in Romunija bi morali biti zato pooblaščeni, da v interesu Unije predložita svoji izjavi o sprejetju pristopa Peruja v skladu s pogoji iz tega sklepa. Druge države članice Unije, ki so že sprejele pristop Peruja k Haaški konvenciji iz leta 1980, ne bi smele predložiti novih izjav o sprejetju, saj obstoječe izjave po mednarodnem javnem pravu ostajajo veljavne.

(13)

Uredba Bruselj IIa zavezuje tudi Združeno Kraljestvo in Irsko, ki zato sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/59

(1)

Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva otrokovih pravic, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper nezakonito premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

Svet je sprejel Uredbo (ES) št. 2201/2003 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Bruselj IIa), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.

(3)

Uredba Bruselj IIa dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.

(4)

Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)

Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)

Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

(7)

Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)

Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji, niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)

Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)

Republika Koreja je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložila 13. decembra 2012. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Republiko Korejo začela veljati 1. marca 2013.

(11)

Več držav članic je že sprejelo pristop Republike Koreje k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Republiki Koreji je privedla do sklepa, da lahko tiste države članice, ki še niso sprejele pristopa te države, v interesu Unije sprejmejo pristop Republike Koreje v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)

Države članice, ki še niso sprejele pristopa Republike Koreje, bi morale biti zato pooblaščene, da v interesu Evropske unije predložijo svoje izjave o sprejetju pristopa Republike Koreje v skladu s pogoji iz tega sklepa. Češka Republika, Irska in Republika Litva, ki so že sprejele pristop Republike Koreje k Haaški konvenciji iz leta 1980, ne bi smele predložiti novih izjav o sprejetju, saj obstoječe izjave po mednarodnem javnem pravu ostajajo veljavne.

(13)

Uredba Bruselj IIa zavezuje tudi Združeno Kraljestvo in Irsko, ki zato sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/62

(1)

Svet je 18. maja 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/778 (1).

(2)

Svet je 20. junija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/993 (2), s katerim je spremenil Sklep (SZVP) 2015/778 tako, da je mandat operacije EUNAVFOR MED SOPHIA dopolnil z dvema podpornima nalogama, in sicer s krepitvijo zmogljivosti ter usposabljanjem libijske obalne straže in mornarice in s prispevkom k izmenjavi informacij ter uresničevanjem embarga ZN na orožje na odprtem morju ob obali Libije.

(3)

Preverjanje morebitnih pripravnikov iz libijske obalne straže in mornarice bi bilo treba napraviti bolj učinkovito z izmenjavo informacij z Interpolom, Mednarodnim kazenskim sodiščem in Združenimi državami Amerike, pa tudi z državami članicami, podporno misijo Združenih narodov v Libiji (UNSMIL), Evropskim policijskim uradom (Europol) ter Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex).

(4)

Izmenjavo informacij v kontekstu uresničevanja embarga ZN na orožje na odprtem morju ob obali Libije bi bilo treba dovoliti do stopnje „SECRET UE/EU SECRET“.

(5)

Operaciji EUNAVFOR MED SOPHIA bi morali v kontekstu boja proti trgovini z ljudmi in embarga na orožje odpreti možnost izmenjave informacij z Interpolom.

(6)

Poleg tega bi moral Politični in varnostni odbor (PVO) pooblastiti visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) za izmenjavo informacij z ustreznimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kolikor je to potrebno za izpolnjevanje operativnih potreb operacije EUNAVFOR MED SOPHIA.

(7)

VP bi morali dovoliti, da prenese pooblastila za predložitev tajnih podatkov in da v ta namen sklepa dogovore iz Sklepa (SZVP) 2015/778.

(8)

Treba bi bilo poudariti, da mora operacija EUNAVFOR MED SOPHIA pri zbiranju, hrambi in izmenjavi osebnih podatkov in dokazov ravnati skladno z veljavnim pravom.

(9)

Sklep (SZVP) 2015/778 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 2 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA lahko v skladu z veljavnim pravom zbira in hrani osebne podatke oseb, vkrcanih na krov ladij, ki sodelujejo v operaciji EUNAVFOR MED SOPHIA, in sicer v zvezi z značilnostmi, ki bi lahko bile v pomoč pri identifikaciji teh oseb, vključno s prstnimi odtisi, in naslednje informacije, razen drugih osebnih podatkov: priimek, dekliški priimek, imena in morebitne vzdevke ali privzeta imena; datum in kraj rojstva, državljanstvo, spol, stalno prebivališče, poklic in kraj, kjer se te osebe zadržujejo; podatke o vozniških dovoljenjih, osebnih dokumentih in potovalnih listih. Takšne podatke in podatke v zvezi s plovili in opremo, ki jih uporabljajo takšne osebe, lahko posreduje zadevnim organom kazenskega pregona v državah članicah in/ali pristojnim organom Unije.“;

2.

v členu 2a se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Kolikor to zahteva podporna naloga iz odstavka 1, lahko operacija EUNAVFOR MED SOPHIA zbira, hrani in izmenjuje z državami članicami, pristojnimi organi Unije, misijo UNSMIL, Europolom, Interpolom, agencijo Frontex, Mednarodnim kazenskim sodiščem in Združenimi državami Amerike informacije, vključno z osebnimi podatki, ki so bili zbrani za namene postopkov preverjanja morebitnih pripravnikov, pod pogojem, da so dali njihovo pisno soglasje. Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA lahko poleg tega s pisnim soglasjem pripravnikov zbira in hrani tudi vse potrebne informacije o njihovem zdravstvenem stanju in njihove biometrične podatke.“;

3.

v členu 2b se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA v sklopu svoje podporne naloge v zvezi s prispevkom k uresničevanju embarga ZN na orožje na odprtem morju ob obali Libije, prek mehanizmov iz dokumentov za načrtovanje zbira in si izmenjuje informacije z ustreznimi partnerji in agencijami ter na ta način prispeva k celovitemu spremljanju pomorske situacije na dogovorjenem območju delovanja, kot je opredeljeno v ustreznih dokumentih za načrtovanje. Ti podatki z oznako tajnosti do stopnje ‚SECRET UE/EU SECRET‘ se smejo izmenjevati z ustreznimi partnerji in agencijami v skladu s Sklepom Sveta 2013/488/EU (*1) ter na podlagi dogovorov, sklenjenih na operativni ravni v skladu s členom 12(9) tega sklepa, pri čemer se dosledno spoštujeta načeli vzajemnosti in vključevanja. S prejetimi tajnimi podatki se v okviru operacije EUNAVFOR MED SOPHIA ravna brez kakršnega koli razlikovanja med njenim osebjem in zgolj na podlagi operativnih zahtev.

(*1)  Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).“;"

4.

v členu 2b se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA lahko v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, vključno z RVSZN 2292 (2016), pri pregledih, ki jih izvaja v skladu z odstavkom 2, zbira in hrani dokaze, ki so neposredno povezani s prevažanjem predmetov, ki so v okviru embarga na orožje za Libijo prepovedani. Takšne dokaze sme v skladu z veljavnim pravom posredovati pristojnim organom kazenskega pregona v državah članicah ali/in pristojnim organom Unije.“;

5.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Razkritje podatkov

1.   VP je pooblaščen, da določenim tretjim državam, mednarodnim organizacijam in mednarodnim agencijam po potrebi in skladno s potrebami operacije EUNAVFOR MED SOPHIA predloži morebitne netajne dokumente EU v zvezi s posvetovanji Sveta o tej operaciji, za katere v skladu s členom 6(1) Poslovnika Sveta (*2) velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. PVO določi za vsak primer posebej zadevne tretje države, mednarodne organizacije in mednarodne agencije.

2.   VP je pooblaščen, da določenim tretjim državam, mednarodnim organizacijam in mednarodnim agencijam po potrebi in skladno s potrebami operacije EUNAVFOR MED SOPHIA ter ob doslednem spoštovanju načel vzajemnosti in vključevanja v skladu s Sklepom 2013/488/EU predloži tajne podatke EU, ki so bili pripravljeni za namene operacije, in sicer:

PVO določi za vsak primer posebej zadevne tretje države, mednarodne organizacije in mednarodne agencije.

3.   S prejetimi tajnimi podatki se v okviru operacije EUNAVFOR MED SOPHIA ravna brez kakršnega koli razlikovanja med njenim osebjem in zgolj na podlagi operativnih zahtev.

4.   VP je prav tako pooblaščen, da ob upoštevanju operativnih potreb operacije EUNAVFOR MED SOPHIA in v skladu s Sklepom 2013/488/EU ZN predloži tajne podatke EU do stopnje ‚RESTREINT UE/EU RESTRICTED‘, ki so bili pripravljeni za namene operacije EUNAVFOR MED SOPHIA.

5.   VP je pooblaščen, da Interpolu v skladu z operativnimi potrebami operacije EUNAVFOR MED SOPHIA predloži ustrezne informacije, vključno z osebnimi podatki.

6.   V pričakovanju sklenitve sporazuma med Unijo in Interpolom si operacija EUNAVFOR MED SOPHIA lahko izmenjuje tovrstne informacije z Interpolovim nacionalnim centralnim uradom v državah članicah po dogovoru med poveljnikom operacije EU in vodjo ustreznega nacionalnega centralnega urada.

7.   VP je v primeru posebnih operativnih potreb pooblaščen, da zakonitim libijskim oblastem v skladu s Sklepom 2013/488/EU predloži tajne podatke EU do stopnje ‚RESTREINT UE/EU RESTRICTED‘, ki so bili pripravljeni za namene operacije EUNAVFOR MED SOPHIA.

8.   VP je pooblaščen, da sklepa dogovore, potrebne za izvajanje določb tega sklepa o izmenjavi informacij.

9.   VP sme pooblastila za predložitev informacij in sposobnost sklepanja dogovorov iz tega sklepa prenesti na uradnike ESZD, poveljnika operacije EU ali poveljnika sil EU v skladu z oddelkom VII Priloge VI k Sklepu 2013/488/EU.

(*2)  Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).“"

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/65

(1)

Svet je 31. julija 2014 sprejel Sklep 2014/512/SZVP (1).

(2)

Evropski svet je 19. marca 2015 sklenil, da bodo sprejeti potrebni ukrepi za jasno povezanost trajanja omejevalnih ukrepov s celovitim izvajanjem sporazumov iz Minska, z upoštevanjem, da je bilo celovito izvajanje predvideno za 31. december 2015.

(3)

Svet je 1. julija 2016 podaljšal Sklep 2014/512/SZVP do 31. januarja 2017, da bi lahko nadalje ocenil izvajanje sporazumov iz Minska.

(4)

Po oceni izvajanja sporazumov iz Minska bi bilo treba Sklep 2014/512/SZVP podaljšati za nadaljnjih šest mesecev, da bi lahko Svet nadalje ocenil njihovo izvajanje.

(5)

Sklep 2014/512/SZVP bi zato bilo treba ustrezno spremeniti –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/66

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/1849 (2) prepoveduje vnos rastlin, razen semen, iz vrst Capsicum L., Lagenaria Ser., Luffa Mill., Momordica L. in Solanum L., razen S. lycopersicum L., s poreklom iz Gane.

(2)

Navedena prepoved je časovno omejena. Uporablja se do konca leta 2016. Revizija, opravljena v Gani septembra 2016, je pokazala, da pomanjkljivosti pri sistemu izdajanja fitosanitarnih izvoznih spričeval navedene tretje države ostajajo. Zato je primerno, da se navedena prepoved podaljša do 31. decembra 2017.

(3)

Izvedbeni sklep (EU) 2015/1849 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/67

(1)

Odločba Komisije 2008/294/ES (2) določa tehnične in operativne pogoje, ki so potrebni za uporabo sistemov GSM, UMTS in LTE na krovu letala (storitve MCA) v Evropski uniji.

(2)

Veljavna zakonodaja zahteva prisotnost omrežne krmilne enote (v nadaljnjem besedilu: NCU) kot del opreme MCA na krovu letala, da se mobilnim terminalom na krovu letala preprečijo poskusi prijave v prizemna mobilna komunikacijska omrežja.

(3)

Komisija je 7. oktobra 2015 Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (v nadaljnjem besedilu: CEPT) podelila mandat v skladu s členom 4(2) Odločbe št. 676/2002/ES, da opravi tehnične študije o potrebi, da se NCU še naprej obvezno uporablja na krovu letal, opremljenih za MCA.

(4)

Na podlagi navedenega mandata je CEPT 17. novembra 2016 sprejel Poročilo št. 63, v katerem ugotavlja, da je mogoče določiti neobvezno uporabo NCU za sistema GSM in LTE, ker izvajanje MCA brez NCU zagotavlja primerno varstvo pred motnjami za prizemna omrežja.

(5)

Po ugotovitvah poročila CEPT povezave mobilnih terminalov s prizemnimi mobilnimi omrežji, ki delujejo v frekvenčnem pasu 2 570–2 690 MHz, ni več treba dejavno preprečevati z uporabo NCU. Člen 2 Izvedbenega sklepa Komisije 2013/654/EU (3) je zato zastarel in bi ga bilo treba črtati.

(6)

Toda za sisteme UMTS je CEPT ugotovil, da je NCU še naprej nujen za preprečevanje povezav med prizemnimi omrežji UMTS in uporabniško opremo na krovu letal. Študije so pokazale, da take povezave lahko povzročijo delno in začasno zmanjšanje zmogljivosti celic, ki se povezujejo, ali sosednjih celic na tleh. Druga rešitev za ublažitev prehajanja signalov v kabino in iz nje ter preprečevanje neželenih povezav je dodati zadostno zaščito trupu letala.

(7)

Tehnične specifikacije za MCA bi se morale še naprej pregledovati, da se zagotovi, da vedno ustrezajo tehnološkemu napredku.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/72

(1)

Podjetje Syngenta Crop Protection AG (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je Španiji vložilo popolne vloge za medsebojno priznavanje dovoljenj, ki jih je izdala Irska za rodenticide, ki vsebujejo aktivno snov brodifakum (v nadaljnjem besedilu: proizvodi). Irska je odobrila proizvode kot rodenticide za uporabo v zaprtih prostorih, na prostem okoli stavb in v kanalizaciji s strani strokovnjakov in usposobljenih strokovnjakov ter za uporabo v zaprtih prostorih in na prostem okoli stavb s strani splošne javnosti.

(2)

V skladu s členom 37(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 je Španija vložniku predlagala, naj prilagodi določila in pogoje dovoljenj, ki naj bi jih izdala Španija, in predlagala omejitev uporabe proizvodov na zaprte prostore in samo s strani usposobljenih strokovnjakov. Cilj takih omejitev je varstvo okolja iz člena 37(1)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012, tako da se preprečijo primarne in sekundarne zastrupitve neciljnih živali zaradi nevarnih lastnosti brodifakuma, zaradi katerih je lahko obstojen, nagnjen k bioakumulaciji in strupen ali zelo obstojen in zelo nagnjen k bioakumulaciji.

(3)

Vložnik se s predlaganimi omejitvami ni strinjal in je izrazil mnenje, da navedeni ukrepi niso dovolj utemeljeni na podlagi člena 37(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Posledično je Španija 18. aprila 2016 obvestila Komisijo v skladu z drugim pododstavkom člena 37(2) navedene Uredbe.

(4)

V skladu s pogoji odobritve brodifakuma v Direktivi Komisije 2010/10/EU (2) morajo dovoljenja za biocidne proizvode, ki vsebujejo brodifakum, izpolnjevati vse ustrezne in razpoložljive ukrepe za zmanjšanje tveganja z namenom omejitve tveganja primarne in sekundarne izpostavitve neciljnih žival ter dolgoročnih učinkov snovi na okolje. Navedeni ukrepi lahko med drugim vključujejo omejitev uporabe izključno na strokovno uporabo ali omejitve glede na področje uporabe proizvoda.

(5)

Komisija ugotavlja, da je predlog Španije del svežnja nacionalnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za antikoagulantne rodenticide, ki so bili Komisiji sporočeni leta 2012 v okviru razprav o ukrepih za zmanjšanje tveganja, ki so jih države članice sprejele med odobritvijo antikoagulantnih biocidnih rodenticidov.

(6)

Glede omejitve uporabe izključno na usposobljene strokovnjake Komisija ugotavlja, da se za navedeno kategorijo uporabnikov šteje, da imajo zahtevano znanje, veščine in kompetence ter tako lahko ocenijo tveganje uporabe rodenticidov za neciljne živali. Za navedeno kategorijo uporabnikov se torej šteje, da lahko presodijo, kateri rodenticid je potreben za nadzor infestacije z najmanjšim vplivom na okolje.

(7)

Predlagana omejitev na zaprte prostore omogoča izogibanje izpostavljanja brodifakumu neciljnih živali, kot so majhni sesalci, ki živijo v okolici stavb, kar zmanjšuje število primarnih zastrupitev. Posledično bi omejitev lahko prispevala k zmanjšanju števila sekundarnih zastrupitev plenilcev, ki uživajo kontaminirane živali.

(8)

Predlagano odstopanje je v skladu s specifičnimi določbami Direktive 2010/10/EU, ki državam članicam pušča določeno stopnjo presoje pri uporabi ustreznih in razpoložljivih ukrepov za zmanjšanje tveganja kot pogoj za izdajo dovoljenja za proizvode, ki vsebujejo brodifakum. Predlagano odstopanje je utemeljeno z vidika varstva okolja, zlasti zato, ker si prizadeva preprečiti ali zmanjšati primarne in sekundarne zastrupitve neciljnih organizmov. Komisija zato meni, da predlagano odstopanje od medsebojnega priznavanja izpolnjuje pogoj iz člena 37(1)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

(a)

BC-KC011180-73;

(b)

BC-VM011322-40.

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/74

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 mora Komisija vsako leto izračunati povprečne specifične emisije CO2 ter cilj specifičnih emisij za vsakega proizvajalca osebnih avtomobilov v Uniji in za vsako združenje proizvajalcev. Na podlagi navedenega izračuna mora Komisija ugotoviti, ali proizvajalci in združenja izpolnjujejo svoje cilje specifičnih emisij.

(2)

Podrobni podatki, ki se uporabijo pri izračunu povprečnih specifičnih emisij in ciljev specifičnih emisij, temeljijo na registracijah novih osebnih avtomobilov v državah članicah v predhodnem koledarskem letu.

(3)

Vse države članice so podatke za leto 2015 predložile Komisiji v skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 443/2009 Če je Komisija pri preverjanju podatkov ugotovila, da nekateri podatki manjkajo ali so očitno nepravilni, je o tem obvestila zadevne države članice in v dogovoru z njimi podatke ustrezno prilagodila ali dopolnila. Če dogovora z državo članico ni bilo mogoče doseči, se začasni podatki navedene države članice niso prilagodili.

(4)

Komisija je 13. aprila 2016 objavila začasne podatke in 97 proizvajalcev obvestila o začasnih izračunih njihovih povprečnih specifičnih emisij CO2 v letu 2015 in njihovih ciljev specifičnih emisij. Proizvajalci so bili pozvani, da preverijo podatke in v treh mesecih po prejemu obvestila Komisijo obvestijo o kakršnih koli napakah. 44 proizvajalcev je predložilo obvestila o napakah v danem roku.

(5)

Za preostalih 53 proizvajalcev, ki Komisije niso obvestili o napakah v sklopih podatkov ali se kako drugače odzvali, bi bilo treba začasne podatke ter začasne izračune povprečnih specifičnih emisij in ciljev specifičnih emisij potrditi. Za štiri proizvajalce so bila vsa vozila, sporočena v začasnem sklopu podatkov, zunaj področja uporabe Uredbe (ES) št. 443/2009.

(6)

Komisija je preverila napake, o katerih so jo obvestili proizvajalci, in zadevne razloge za njihove popravke ter sklope podatkov potrdila ali spremenila.

(7)

V primeru podatkov z manjkajočimi ali nepravilnimi identifikacijskimi parametri, kot so tip, varianta, koda različice ali homologacijska številka, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da proizvajalci navedenih podatkov ne morejo preveriti ali popraviti. Posledično je primerno, da se pri navedenih podatkih za vrednosti emisij CO2 in mase uporabi dovoljena stopnja napake.

(8)

Dovoljeno stopnjo napake bi bilo treba izračunati kot razliko med odstopanji od cilja specifičnih emisij, izraženimi kot odbitek cilja specifičnih emisij od povprečnih specifičnih emisij, izračunanih vključno z registracijami, ki jih proizvajalci ne morejo preveriti, in brez njih. Ne glede na to, ali je navedena razlika pozitivna ali negativna, bi morala dovoljena stopnja napake vedno izboljšati položaj proizvajalca glede na njegov cilj specifičnih emisij.

(9)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 443/2009 bi moralo veljati, da proizvajalec izpolnjuje svoj cilj specifičnih emisij iz člena 4 navedene uredbe, če so povprečne emisije iz tega sklepa nižje od cilja specifičnih emisij, kar se izraža kot negativno odstopanje od cilja. Če povprečne emisije presežejo cilj specifičnih emisij, je treba določiti premijo za presežne emisije, razen če za zadevnega proizvajalca velja odstopanje od navedenega cilja ali je član združenja, ki izpolnjuje svoj cilj specifičnih emisij. Na podlagi navedenega se za dva proizvajalca šteje, da presegata svoj cilj specifičnih emisij za leto 2015.

(10)

3. Novembra 2015 je Volkswagen Group dal izjavo o ugotovljenih nepravilnostih pri določanju homologacijskih ravni emisij CO2 za nekatera njegova vozila. Čeprav je bilo navedeno vprašanje temeljito raziskano, Komisija vendarle meni, da so potrebna dodatna pojasnila od združenja Volkswagen kot celote in da zadevni nacionalni homologacijski organi potrdijo odsotnost vsakršnih takih nepravilnosti. Posledično vrednosti za združenje Volkswagen in njegove člane (Audi AG, Audi Hungaria Motor Kft., Bugatti Automobiles S.A.S., Dr. Ing. h.c.F. Porsche AG, Quattro GmbH, Seat S.A., Skoda Auto A.S. in Volkswagen AG) ni mogoče potrditi ali spremeniti.

(11)

Komisija si pridržuje pravico, da revidira učinkovitost proizvajalca, kot je potrjena ali spremenjena v tem sklepu, če zadevni nacionalni organi potrdijo obstoj nepravilnosti v vrednostih emisij CO2, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali proizvajalec izpolnjuje cilj specifičnih emisij.

(12)

Začasni izračun povprečnih specifičnih emisij CO2 iz novih osebnih avtomobilov, registriranih v letu 2015, cilje specifičnih emisij in razliko med navedenima vrednostma bi bilo treba potrditi ali ustrezno spremeniti –

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

AVTOVAZ JSC

Zastopnik v Uniji:

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

BYD AUTO INDUSTRY COMPANY LIMITED

Zastopnik v Uniji:

(13)

(14)

(15)

FCA US LLC

Zastopnik v Uniji:

(16)

(17)

(18)

Daihatsu Motor Co Ltd.

Zastopnik v Uniji:

(19)

(20)

DFSK MOTOR CO. LTD.

Zastopnik v Uniji:

(21)

(22)