|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 329 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 59 |
|
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
|
MEDNARODNI SPORAZUMI |
|
|
|
* |
||
|
|
|
||
|
|
* |
||
|
|
|
||
|
|
* |
||
|
|
|
||
|
|
|
UREDBE |
|
|
|
* |
Uredba Komisije (EU) 2016/2119 z dne 2. decembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (EU) št. 113/2010 glede prilagoditve seznama carinskih postopkov in opredelitve podatkov ( 1 ) |
|
|
|
* |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2120 z dne 2. decembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1033/2006 glede določb iz člena 3(1) ( 1 ) |
|
|
|
|
||
|
|
|
SKLEPI |
|
|
|
* |
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2122 z dne 2. decembra 2016 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 8158) ( 1 ) |
|
|
|
|
PRIPOROČILA |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
Priporočilo Komisije (EU) 2016/2125 z dne 30. novembra 2016 o smernicah za ukrepe za samourejanje, ki jih sprejme industrija v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) |
|
|
|
|
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI |
|
|
|
* |
|
|
|
Popravki |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/1 |
SKLEP SVETA (Euratom) 2016/2116
z dne 12. februarja 2016
o odobritvi sklenitve Sporazuma o podaljšanju Okvirnega sporazuma za mednarodno sodelovanje pri raziskavah in razvoju IV. generacije sistemov jedrske energije, s strani Evropske komisije v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 101(2) Pogodbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mednarodni forum IV. generacije (v nadaljnjem besedilu: GIF) je okvir za mednarodno sodelovanje pri raziskavah in razvoju, ki je bil ustanovljen na pobudo Združenih držav Amerike leta 2001. Cilj GIF je združiti prizadevanja za razvoj novih sistemov jedrske energije za zagotovitev zanesljive oskrbe z energijo ter hkrati zadovoljivega reševanja vprašanja o jedrski varnosti, zmanjševanju količine odpadkov in neširjenju orožja ter vprašanja javnega interesa. |
|
(2) |
Skupnost je 30. julija 2003 na podlagi Sklepa Komisije z dne 4. novembra 2002 pristopila h GIF s podpisom Listine GIV (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki so jo prvotne podpisnice podpisale leta 2001. S Sklepom Komisije z dne 29. junija 2011 je bil Skupnostni začetni pristop k Listini za obdobje 10 let podaljšan za nedoločen čas, ki se lahko prekliče s soglasjem držav članic Unije. Vsaka članica GIF, vključno s Skupnostjo, lahko izstopi iz članstva GIF, tako da 90 dni prej pošlje pisno obvestilo. Ker ne določa finančnih izmenjav ali posebnih proračunskih sredstev med pogodbenicami, spada Listina na področje uporabe člena 101(3) Pogodbe Euratom. |
|
(3) |
Da bi izvajale Listino, so njene podpisnice sklenile Okvirni sporazum za mednarodno sodelovanje pri raziskavah in razvoju IV. generacije sistemov jedrske energije (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sporazum), ki določa pogoje za sodelovanje ter sistemske in projektne dogovore. |
|
(4) |
Na podlagi Sklepa Sveta z dne 20. decembra 2005 o odobritvi pristopa Evropske skupnosti za atomsko energijo k Okvirnemu sporazumu in Sklepa Komisije z dne 12. januarja 2006, sprejetega v skladu s členom 101(2) Pogodbe, je Skupnost 24. januarja 2006 pristopila k Okvirnemu sporazumu, ko je ustrezno pooblaščeni komisar podpisal listino o pristopu, ki je bila nato 10. februarja 2006 deponirana pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Parizu. Skupno raziskovalno središče je bilo imenovano za izvršilnega zastopnika Skupnosti v skladu s členom III.2 Okvirnega sporazuma. |
|
(5) |
Okvirni sporazum je začel veljati 28. februarja 2005 za obdobje 10 let in je bil podaljšan 26. februarja 2015, ko so štiri pogodbenice soglašale s Sporazumom o podaljšanju Okvirnega sporazuma za mednarodno sodelovanje pri raziskavah in razvoju IV. generacije sistemov jedrske energije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o podaljšanju), v skladu s posebnim postopkom podaljšanja, ki ga določa Okvirni sporazum. Skupnost in druge podpisnice, ki niso mogle pravočasno končati svojih notranjih postopkov odobritve, lahko naknadno obnovijo svoje sodelovanje s podpisom v skladu s členom II.3 Sporazuma o podaljšanju. |
|
(6) |
Obnovitev sodelovanja Skupnosti pri Okvirnem sporazumu je neodvisna od kakršnih koli odločitev o obsegu udeležbe Skupnosti v različnih sistemih GIF in z njimi povezanih projektnih dogovorih. Skupnost bo sama določila naravo svojega prispevka, intelektualnega in finančnega, v okviru dejavnosti GIF. |
|
(7) |
Zato bi bilo treba odobriti obnovitev Okvirnega sporazuma s strani Evropske komisije v imenu Skupnosti s podpisom Sporazuma o podaljšanju v skladu s posebnim postopkom podaljšanja – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklenitev Sporazuma o podaljšanju Okvirnega sporazuma za mednarodno sodelovanje pri raziskavah in razvoju IV. generacije sistemov jedrske energije, s strani Komisije v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo, se odobri.
Besedilo Sporazuma o podaljšanju je priloženo k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/3 |
PREVOD
SPORAZUM
o podaljšanju Okvirnega sporazuma za mednarodno sodelovanje pri raziskavah in razvoju četrte generacije sistemov jedrske energije
Vlada Kanade, Evropska skupnost za atomsko energijo, Vlada Ljudske republike Kitajske, Vlada Francoske republike, Vlada Japonske, Vlada Republike Koreje, Vlada Ruske federacije, Vlada Republike Južne Afrike, Vlada Švicarske konfederacije in Vlada Združenih držav Amerike, vsaka kot pogodbenica k Okvirnemu sporazumu za mednarodno sodelovanje pri raziskavah in razvoju četrte generacije sistemov jedrske energije, podpisanem v Washingtonu 28. februarja 2005 (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sporazum), skupno „pogodbenice“, se:
OB UPOŠTEVANJU želje, da nadaljujejo z uspešnim in vzajemno koristnim sodelovanjem, ki se izvaja v okviru Okvirnega sporazuma;
ZAVEDAJOČ SE posodobitve tehnološkega časovnega načrta za četrto generacijo sistemov jedrske energije (januar 2014);
OB OPOZARJANJU na člen XV Okvirnega sporazuma, ki določa, da se lahko vsako sodelovanje, ki se začne na podlagi Okvirnega sporazuma, a se do izteka ali prenehanja Okvirnega sporazuma ne konča, nadaljuje do konca v skladu z določbami tega Okvirnega sporazuma; in
OB DELOVANJU v skladu s členom XII(3) Okvirnega sporazuma;
dogovorijo o naslednjem:
Člen I
Podaljšanje Okvirnega sporazuma
V skladu s členom XII(5) Okvirnega sporazuma se sporazum podaljša za obdobje desetih (10) let, do 28. februarja 2025.
Člen II
Podpis in začetek veljavnosti
1. Za tiste pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih ta sporazum zavezuje, začne ta sporazum veljati na dan, ko tri pogodbenice izrazijo svoje soglasje, da jih sporazum zavezuje.
2. Pogodbenice soglašajo, da se zavezujejo s podpisom brez pridržka sprejetja ali s podpisom s pridržkom sprejetja, ki mu sledi deponiranje listine o sprejetju pri depozitarju.
3. Za pogodbenico, ki soglaša, da se zavezuje, po začetku veljavnosti tega sporazuma, začne ta sporazum veljati na datum podpisa brez pridržka sprejetja ali na dan deponiranja listine o sprejetju pri depozitarju.
4. Pogodbenice nameravajo v skladu s členom XV Okvirnega sporazuma na podlagi določb Okvirnega sporazuma nadaljevati sodelovanje, ki so ga začele, vendar ne zaključile do 28. februarja 2015, s tistimi pogodbenicami Okvirnega sporazuma, za katere ta sporazum ni začel veljati do 28. februarja 2015.
Člen III
Depozitar
Izvirnik tega sporazuma se deponira pri generalnem sekretarju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.
SESTAVLJENO v enem izvirniku, v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno.
ZA VLADO KANADE:
Mrs Michelle d'AURAY
Canadian Ambassador and Permanent Representative to the OECD
Datum: 21. oktobra 2016
ZA EVROPSKO SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO:
Mr Tibor NAVRACSICS
EU Commissioner
Datum: 10. novembra 2016
ZA VLADO LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE:
Mr Jun ZHAI
Ambassador Extraordinary and Plenipotentiary of the People's Republic of China to France
Datum: 23. junija 2016
ZA VLADO FRANCOSKE REPUBLIKE:
Mr Danie VERWAERDE
Administrateur général du Commissariat à l'énergie atomique et aux énergies alternatives
Datum: 26. februarja 2015
ZA VLADO JAPONSKE:
Mr Kazuo KODAMA
Ambassador Extraordinary and Plenipotentiary Permanent Delegation of Japan to the OECD
Datum: 26. februarja 2015
ZA VLADO REPUBLIKE KOREJE:
Mr Si-hyung LEE
Ambassador Extraordinary and Plenipotentiary to the Korean Permanent Delegation to the OECD
Datum: 26. februarja 2015
ZA VLADO RUSKE FEDERACIJE:
Mr Sergey Vladilenovich KIRIENKO
Chief Executive Officer of the State Atomic Energy Corporation „Rosatom“
Datum: 29. junija 2015
ZA VLADO REPUBLIKE JUŽNE AFRIKE:
Ms Tina JOEMAT-PETTERSSON
Minister of Energy of the Republic of South Africa
Datum: 15. septembra 2015
ZA VLADO ŠVICARSKE KONFEDERACIJE:
Mr Mauro DELL'AMBROGIO
Secrétaire d'Etat de la Confédération suisse à la formation, à la recherche et à l'innovation
Datum: 27. avgusta 2015
ZA VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE:
Mr Daniel JOHANNES
Ambassador and Permanent Representative to the OECD
Datum: 26. februarja 2015
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/6 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/2117
z dne 29. septembra 2016
o sklenitvi Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani v imenu Evropske unije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 207 in 209 v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s Sklepom Sveta 2012/279/EU (2) je bil Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan 27. junija 2012, s pridržkom njegove sklenitve. |
|
(2) |
Sporazum bi bilo treba odobriti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani se odobri v imenu Unije.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Skupnemu odboru iz člena 52 Sporazuma predseduje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
V Skupnem odboru so zastopane Unija ali, odvisno od vsebine, Unija in države članice.
Člen 3
Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 63(1) Sporazuma (3).
Člen 4
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 29. septembra 2016
Za Svet
Predsednik
P. ŽIGA
(1) Odobritev z dne 17. decembra 2015 (še ni objavljena v Uradnem listu).
(2) Sklep Sveta 2012/279/EU z dne 14. maja 2012 o podpisu Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani v imenu Unije (UL L 137, 26.5.2012, str. 1).
(3) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/8 |
OKVIRNI SPORAZUM
o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni Strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani
EVROPSKA UNIJA
(v nadaljnjem besedilu: Unija)
in
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
REPUBLIKA MADŽARSKA,
MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije
(v nadaljnjem besedilu: države članice),
na eni strani ter
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA VIETNAM
(v nadaljnjem besedilu Vietnam)
na drugi strani
(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) –
OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi med pogodbenicama ter tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih povezav med njima,
KER pogodbenici namenjata poseben pomen celovitemu značaju medsebojnih odnosov, kar je med drugim razvidno iz vietnamskega „Generalnega načrta za odnose med Vietnamom in Evropsko unijo do leta 2010 ter smernic do leta 2015“ iz leta 2005 ter na tej podlagi opravljenih razprav med pogodbenicama,
KER pogodbenici menita, da je ta sporazum del širšega in skladnega odnosa med njima, ki se gradi prek sporazumov, katerih pogodbenici sta obe strani skupaj,
OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti splošnim načelom mednarodnega prava, namenu in načelom Ustanovne listine Združenih narodov ter spoštovanju demokratičnih načel in človekovih pravic,
OB PONOVNI POTRDITVI spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in nacionalne enotnosti Socialistične republike Vietnam,
OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti načelom dobrega upravljanja in boju proti korupciji,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov, ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja in zahtev varstva okolja,
OB UPOŠTEVANJU dejstva, da je Mednarodno kazensko sodišče pomembno za razvoj miru in mednarodne pravice, njegov cilj pa je učinkovito preganjanje najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost,
KER se pogodbenici strinjata, da širjenje orožja za množično uničevanje zelo ogroža mednarodno varnost, ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje na tem področju. Soglasno sprejetje Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) 1540 je temelj zavezanosti celotne mednarodne skupnosti boju proti širjenju orožja za množično uničevanje,
OB PRIZNAVANJU potrebe po krepitvi razorožitve ter zavez na podlagi mednarodnih obveznosti glede neširjenja orožja za množično uničevanje, ki veljajo za pogodbenici,
OB POUDARJANJU njune polne zavezanosti boju proti vsem oblikam terorizma v skladu z mednarodnim pravom, vključno s pravom človekovih pravic in humanitarnim pravom, in oblikovanju učinkovitega mednarodnega sodelovanja ter instrumentov, namenjenih njihovemu izkoreninjenju, pri čemer se sklicuje na ustrezne resolucije VS ZN,
OB PRIZNAVANJU pomembne vloge Sporazuma o sodelovanju z dne 7. marca 1980 med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem in Tajsko – državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) – ki se je leta 1999 razširil še na Vietnam, ter Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Socialistično republiko Vietnam z dne 17. julija 1995,
OB PRIZNAVANJU pomembne vloge krepitve obstoječih odnosov med pogodbenicama, da bi povečali medsebojno sodelovanje, ter njune skupne volje za krepitev, poglobitev in razvejanje njunih odnosov na področjih skupnega interesa na podlagi suverenosti, enakosti, nediskriminacije, spoštovanja naravnega okolja in vzajemne koristi,
OB PRIZNAVANJU statusa Vietnama kot države v razvoju in ob upoštevanju ustrezne stopnje razvoja pogodbenic,
OB PRIZNAVANJU velikega pomena razvojnega sodelovanja za države v razvoju, zlasti za države v razvoju z nizkimi in z nižjimi srednjimi dohodki, za njihovo trajno gospodarsko rast, trajni razvoj ter pravočasno in celovito izvedbo mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev, vključno z razvojnimi cilji tisočletja Združenih narodov,
OB PRIZNAVANJU napredka Vietnama pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, izvajanju lastne strategije za socialnoekonomski razvoj in doseganju trenutne razvojne stopnje kot država v razvoju z nizkimi dohodki,
KER pogodbenici poseben pomen pripisujeta načelom in pravilom, ki urejajo mednarodno trgovino in jih vsebuje Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), ter potrebi po pregledni in nediskriminatorni uporabi teh načel in pravil,
OB PRIZNAVANJU dejstva, da ima trgovina pri razvoju bistveno vlogo, pomembni pa so tudi trgovinski preferencialni programi,
OB POUDARJANJU njune celovite zavezanosti k spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih, vključno z varstvom okolja in učinkovitim sodelovanjem pri boju proti podnebnim spremembam ter učinkovitim spodbujanjem in izvajanjem mednarodno priznanih standardov dela, ki sta jih pogodbenici ratificirali,
OB POUDARJANJU pomembnosti sodelovanja na področju migracij,
OB POTRDITVI njune želje po krepitvi sodelovanja med pogodbenicama, ki temelji na skupnih vrednotah in vzajemni koristi ter je v celoti v skladu z dejavnostmi iz regionalnega okvira,
OB UGOTAVLJANJU, da so določbe tega sporazuma, ki spadajo v okvir naslova V, tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujoče za Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici ali kot del Evropske unije v skladu s Protokolom (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k tema pogodbama –
SO SE DOGOVORILI:
NASLOV I
NARAVA IN PODROČJE UPORABE
Člen 1
Splošna načela
1. Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost splošnim načelom mednarodnega prava, kakor so bili opredeljeni v namenu in načelih Ustanovne listine Združenih narodov, ponovno potrjeni v Deklaraciji Generalne skupščine ZN o načelih mednarodnega prava, ki se nanašajo na prijateljske odnose in sodelovanje med državami v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, z dne 24. oktobra 1970, in navedeni v drugih ustreznih mednarodnih pogodbah, ki med drugim poudarjajo pravno državo in načelo pacta sunt servanda; ter spoštovanju demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so določeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah Generalne skupščine ZN in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, h katerim sta pristopili pogodbenici, poleg tega pa so ta načela in človekove pravice temelj notranjih in mednarodnih politik obeh pogodbenic ter pomenijo bistven element tega sporazuma.
2. Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost nadaljnjemu sodelovanju pri celotni izpolnitvi mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev, vključno z razvojnimi cilji tisočletja, kar bosta dosegli z izpolnjevanjem obstoječih medsebojnih mednarodnih obveznosti, ki veljajo za pogodbenici. To je bistveni element tega sporazuma. Pogodbenici tudi potrjujeta svoje zaveze v zvezi z Evropskim soglasjem o razvoju iz leta 2005, Pariško deklaracijo o učinkovitosti pomoči, dogovorjeno na Forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči leta 2005, Agendo za ukrepanje iz Akre, dogovorjeno na tretjem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, Hanojsko izjavo o učinkovitosti pomoči, dogovorjeno leta 2006 z namenom nadalje izboljšati razvojno sodelovanje, vključno z napredkom glede odpravljanja pogojev pri zagotavljanju pomoči ter doseganju predvidljivejših mehanizmov pomoči.
3. Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih, sodelovanju pri obravnavi izzivov podnebnih sprememb in globalizacije ter prispevanju k uresničevanju mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev, vključno z razvojnimi cilji tisočletja.
4. Pogodbenici se strinjata, da se bodo pri izvajanju vseh dejavnosti sodelovanja v okviru tega sporazuma upoštevale razvojna stopnja, potrebe in zmogljivosti vsake od njiju.
5. Pogodbenici potrjujeta, da je trgovina znatnega pomena za razvoj in da trgovinski preferencialni programi pomagajo spodbujati razvoj držav v razvoju, vključno z Vietnamom.
6. Pogodbenici se strinjata, da bo sodelovanje v okviru tega sporazuma potekalo v skladu z njuno nacionalno zakonodajo, pravili in predpisi.
Člen 2
Cilji sodelovanja
Z namenom krepitve dvostranskih odnosov se pogodbenici zavežeta, da bosta vzdrževali celovit dialog in spodbujali nadaljnje medsebojno sodelovanje na vseh področjih vzajemnega interesa. Njuna prizadevanja bodo usmerjena zlasti v:
|
(a) |
vzpostavitev dvostranskega sodelovanja ter sodelovanja na vseh pomembnih regionalnih in mednarodnih forumih in organizacijah; |
|
(b) |
razvoj trgovine in naložb med pogodbenicama v njuno vzajemno korist; |
|
(c) |
vzpostavitev sodelovanja na vseh področjih vzajemnega interesa, povezanih s trgovino in naložbami, za pospešitev trajnih trgovinskih in naložbenih tokov ter preprečitev in odpravo trgovinskih in naložbenih ovir na dosleden in dopolnjujoč način v zvezi s tekočimi in prihodnjimi regionalnimi pobudami EU-ASEAN; |
|
(d) |
razvojno sodelovanje, in sicer z namenom izkoreninjenja revščine, spodbujanja trajnostnega razvoja, boja proti prihajajočim izzivom, kot so podnebne spremembe in nalezljive bolezni, poglabljanja gospodarskih reform in vključevanja v svetovno gospodarstvo; |
|
(e) |
vzpostavitev sodelovanja na področju pravosodja in varnosti, vključno s pravno državo in pravnim sodelovanjem, varstva podatkov, migracij, boja proti organiziranemu kriminalu, pranju denarja ter prepovedanim drogam; |
|
(f) |
spodbujanje sodelovanja na vseh drugih področjih vzajemnega interesa, vključno s človekovimi pravicami; ekonomsko politiko; finančnimi storitvami; obdavčenjem; industrijsko politiko ter malimi in srednjimi podjetji; informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami; znanostjo in tehnologijo; energetiko; prometom; urbanističnim in regionalnim načrtovanjem in razvojem; turizmom; izobraževanjem in usposabljanjem; kulturo; podnebnimi spremembami; okoljem in naravnimi viri; kmetijstvom, gozdarstvom, rejo živali, ribištvom in razvojem podeželja; zdravstvom; statistiko; delom, zaposlovanjem in socialnimi zadevami; reformo javne uprave; združenji in nevladnimi organizacijami (NVO); preprečevanjem in ublažitvijo naravnih nesreč; enakostjo spolov; |
|
(g) |
krepitev obstoječih programov sodelovanja in spodbujanje vključevanja obeh pogodbenic v podregionalne in regionalne programe sodelovanja, odprte za sodelovanje druge pogodbenice; |
|
(h) |
vzpostavitev sodelovanja pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev; boj proti vsem vidikom nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem; odstranitev ostankov vojne; |
|
(i) |
vzpostavitev sodelovanja v boju proti terorizmu; |
|
(j) |
povečanje vloge in prepoznavnosti pogodbenic v njunih regijah z različnimi sredstvi, vključno s kulturnimi izmenjavami, uporabo informacijske tehnologije in izobraževanjem; |
|
(k) |
spodbujanje medosebnega razumevanja, med drugim s sodelovanjem subjektov, kot so možganski trusti, akademiki, podjetja in mediji, v obliki seminarjev, konferenc, mladinskega sodelovanja in drugih dejavnosti. |
Člen 3
Sodelovanje v regionalnih in mednarodnih organizacijah
1. Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta izmenjevali mnenja in sodelovali v regionalnih in mednarodnih forumih in organizacijah, vključno v okviru Združenih narodov ter njihovih agencij in organizacij, dialoga ASEAN-EU, regionalnega foruma ASEAN (ARF), azijsko-evropskega srečanja (ASEM) in Svetovne trgovinske organizacije (STO).
2. Pogodbenici se strinjata tudi, da bosta spodbujali sodelovanje na teh področjih med možganskimi trusti, akademiki, NVO, podjetji in mediji, in sicer z organizacijo seminarjev, konferenc in drugih povezanih dejavnosti, pod pogojem, da takšno sodelovanje temelji na medsebojnem soglasju.
Člen 4
Dvostransko in regionalno sodelovanje
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta na vsakem področju dialoga in sodelovanja v okviru tega sporazuma in ob ustreznem poudarku na zadevah dvostranskega sodelovanja povezane dejavnosti izvajali na dvostranski ali regionalni ravni ali s kombinacijo obeh okvirov. Pri izbiri ustreznega okvira si bosta pogodbenici prizadevali, da se kar najbolje izkoristi učinek in okrepi sodelovanje vseh zainteresiranih strani, hkrati pa bosta zagotavljali najboljšo možno uporabo razpoložljivih sredstev ob upoštevanju politične in institucionalne izvedljivosti ter zagotavljanju skladnosti z drugimi dejavnostmi, ki vključujejo Unijo in ASEAN. V sodelovanje sta lahko po potrebi vključena tudi podpora za povezovanje in razvoj skupnosti ASEAN.
2. Pogodbenici se lahko po potrebi odločita, da v skladu s svojimi finančnimi postopki in viri razširita finančno podporo na dejavnosti sodelovanja na področjih, ki jih obravnava sporazum ali ki so povezana z njim. To sodelovanje lahko zlasti podpira izvajanje socialnoekonomskih reform v Vietnamu in lahko vključuje ukrepe gradnje zmogljivosti, kot so organizacija izobraževalnih programov, delavnic in seminarjev, izmenjave strokovnjakov, študije in druge dejavnosti, o katerih se dogovorita pogodbenici v skladu s strategijami donatorjev, ki se nanašajo na razvojno pomoč.
NASLOV II
RAZVOJNO SODELOVANJE
Člen 5
Splošna načela
1. Glavni cilji razvojnega sodelovanja so dosega razvojnih ciljev tisočletja ter izkoreninjenje revščine, doseganje trajnostnega razvoja in vključevanje v svetovno gospodarstvo. Cilji razvojnega sodelovanja upoštevajo socialnoekonomske razvojne strategije in programe Vietnama. Pogodbenici priznavata, da je razvojno sodelovanje med njima ključnega pomena za reševanje razvojnih izzivov v Vietnamu.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali dejavnosti sodelovanja v skladu s svojimi postopki in viri.
Člen 6
Cilji sodelovanja
Cilji strategij pogodbenic za razvojno sodelovanje so med drugim:
|
(a) |
doseganje trajne gospodarske rasti; |
|
(b) |
spodbujanje človekovega in socialnega razvoja; |
|
(c) |
spodbujanje reform institucij in njihovega razvoja; |
|
(d) |
spodbujanje okoljske trajnosti, regeneracije in najboljših praks ter ohranjanje naravnih virov; |
|
(e) |
preprečevanje in obvladovanje posledic podnebnih sprememb; |
|
(f) |
podpiranje politik in instrumentov, katerih cilj je postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo in trgovino. |
Člen 7
Oblike sodelovanja
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta na vsakem področju sodelovanja v okviru tega naslova dejavnosti izvajali na dvostranski ali regionalni ravni ali s kombinacijo obeh, vključno s tristranskim sodelovanjem.
2. Oblike sodelovanja med pogodbenicama lahko vključujejo:
|
(a) |
razvojno in tehnično pomoč za programe in projekte, o katerih sta se dogovorili pogodbenici; |
|
(b) |
gradnjo zmogljivosti preko tečajev usposabljanja, delavnic in seminarjev, izmenjave strokovnjakov, študij ter skupnih raziskav pogodbenic; |
|
(c) |
po potrebi proučitev drugih oblik razvojnega financiranja; |
|
(d) |
izmenjavo informacij o najboljših praksah glede učinkovitosti pomoči. |
NASLOV III
MIR IN VARNOST
Člen 8
Preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev
1. Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, in sicer tako vladnim kot nevladnim akterjem, ena najresnejših groženj mednarodni stabilnosti in varnosti, po drugi strani pa ponovno potrjujeta zakonite pravice pogodbenic do raziskav, razvoja, uporabe, trgovanja in prenosa v zvezi z biološko, kemično in jedrsko tehnologijo in s tem povezanih materialov v miroljubne namene v skladu s pogodbami in konvencijami, h katerim sta pristopili. Pogodbenici se zato strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev ob celotnem upoštevanju in nacionalnem izvajanju svojih obstoječih obveznosti v skladu z mednarodnimi pogodbami in sporazumi o razoroževanju in neširjenju orožja ter ustreznimi mednarodnimi obveznostmi, ki veljajo za pogodbenici. Pogodbenici se strinjata, da je ta določba bistven element Sporazuma.
2. Pogodbenici se nadalje strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako da bosta:
|
(a) |
po potrebi sprejeli ukrepe za podpis, ratifikacijo ali pristop k vsem drugim ustreznim mednarodnim pogodbam in sporazumom ter v celoti izpolnjevali svoje obveznosti; |
|
(b) |
ob upoštevanju zmogljivosti vsake od pogodbenic vzpostavili učinkovit sistem za nadzor nacionalnega izvoza, s katerim se nadzorujeta izvoz in tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologij z dvojno rabo za izdelavo orožja za množično uničevanje, ki bo določal učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza v skladu z Resolucijo VS ZN 1540, ne da bi vplival na običajen in zakonit potek uvoza in izvoza ter finančnih transakcij. To lahko vključuje zagotavljanje pomoči, vključno z gradnjo zmogljivosti. |
3. Pogodbenici se strinjata, da bosta vzdrževali stalen politični dialog, ki bo spremljal in krepil te elemente.
Člen 9
Sodelovanje pri boju proti vsem vidikom nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem
1. Pogodbenici priznavata, da vsi vidiki nezakonite proizvodnje, prenosa in dajanja v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s prekomernim kopičenjem in nenadzorovanim razširjanjem še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost, po drugi strani pa ponovno potrjujeta svoje zakonite pravice do proizvodnje, uvoza in posedovanja osebnega in lahkega orožja zaradi samoobrambe in varnosti. Pogodbenici se s tem v zvezi sklicujeta na ustrezne dele resolucij Generalne skupščine ZN 64/50 in 64/51.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izvajali svoje obveznosti v zvezi z obravnavanjem vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi, h katerim sta pogodbenici pristopili, in resolucijami Varnostnega sveta ZN ter svoje zaveze v okviru drugih ustreznih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, kot je akcijski program ZN za preprečevanje vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njemu in njegovo izkoreninjenje.
3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta po potrebi vzpostavili dialog, da bi izmenjevali stališča in informacije ter razvili enotno razumevanje vprašanj in težav, povezanih z nezakonitim trgovanjem z osebnim in lahkim orožjem, ter krepili svojo sposobnost za preprečevanje takšnega trgovanja, boj proti njemu in njegovo izkoreninjenje.
Člen 10
Sodelovanje pri boju proti terorizmu
Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen boja proti terorizmu ob polnem upoštevanju prava, vključno z Ustanovno listino ZN, pravom človekovih pravic, begunskim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom. V tem okviru in v skladu z Globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu, ki je vključena v Resolucijo Generalne skupščine ZN 60/288 ter v Skupno deklaracijo EU-ASEAN z dne 28. januarja 2003 o sodelovanju v boju proti terorizmu, se pogodbenici strinjata, da bosta okrepili sodelovanje pri preprečevanju in onemogočanju terorizma.
Pogodbenici to storita predvsem:
|
(a) |
v okviru polnega izvajanja Resolucije VS ZN 1373 in drugih ustreznih resolucij ZN ter s sprejetjem ukrepov za ratifikacijo in celovito izvajanje mednarodnih konvencij in instrumentov glede boja proti terorizmu in njegovega preprečevanja; |
|
(b) |
z rednimi posvetovanji o sodelovanju pri boju proti terorizmu in njegovem preprečevanju v okviru Skupnega odbora; |
|
(c) |
z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom ter z zagotavljanjem podpore za gradnjo zmogljivosti pri boju proti terorizmu in njegovem preprečevanju v okviru programov in instrumentov pogodbenic; |
|
(d) |
z izmenjavo stališč o sredstvih in načinih boja proti terorizmu in spodbujanja k terorističnim dejanjem, vključno s tehničnimi področji in usposabljanjem, ter z izmenjavo izkušenj pri preprečevanju terorizma; |
|
(e) |
s sodelovanjem, ki bo utrdilo mednarodno soglasje o boju proti terorizmu in njegov normativni okvir, ter s prizadevanjem za čim prejšnji dogovor o celoviti konvenciji o mednarodnem terorizmu, ki bo dopolnila veljavne instrumente ZN za boj proti terorizmu; |
|
(f) |
s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ZN, da bi učinkovito izvajale Globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu; |
|
(g) |
z izmenjavo najboljših praks na področju varstva človekovih pravic v boju proti terorizmu. |
Člen 11
Pravno sodelovanje
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali v pravnih zadevah, krepitvi pravne države in institucij na vseh ravneh na področjih delovanja pravosodja in kazenskega pregona.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri krepitvi sodne usposobljenosti in pravnega sistema na področjih, kot so civilno pravo, civilno procesno pravo, kazensko pravo in kazensko procesno pravo, ter si izmenjevali podatke, ki se nanašajo na pravne sisteme in zakonodajo.
3. Pogodbenici se strinjata tudi, da bosta sodelovali na področju mednarodnega kazenskega pravosodja. Pogodbenici menita, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ustreznimi ukrepi, sprejetimi na ustrezni ravni.
4. Pogodbenici menita, da je Mednarodno kazensko sodišče napredna in neodvisna institucija, katere cilj je doseganje mednarodnega miru in pravice. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali z namenom krepitve pravnega okvira, namenjenega preprečevanju in kaznovanju najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ter proučili možnost pristopa k Rimskemu statutu. Pogodbenici se strinjata, da bi bila dialog in sodelovanje o tej zadevi koristna.
NASLOV IV
SODELOVANJE NA PODROČJU TRGOVINE IN NALOŽB
Člen 12
Splošna načela
1. Pogodbenici z dialogom o dvostranskih in večstranskih trgovinskih ter s trgovino povezanih vprašanjih krepita dvostranske trgovinske odnose in spodbujata večstranski trgovinski sistem.
2. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali razvoj in razvejanost medsebojne trgovinske menjave na najvišji možni ravni in v njuno vzajemno korist. Zavezujeta se, da bosta z delovanjem v smeri odprave ovir v trgovini dosegli, da bodo pogoji za dostop na trg boljši in predvidljivejši, zlasti s pravočasno odpravo netarifnih ovir in trgovinskih omejitev ter s sprejetjem ukrepov za izboljšanje preglednosti, ob upoštevanju dela, ki ga na tem področju opravljajo mednarodne organizacije, katerih članici sta obe pogodbenici.
3. Ob zavedanju, da ima trgovina ključno vlogo pri razvoju ter da so se preferencialne trgovinske sheme, vključno s splošnim sistemom preferencialov, ter posebna in diferencirana obravnava, kakor jo opredeljuje STO, izkazale za koristne državam v razvoju, si pogodbenici prizadevata okrepiti posvetovanja glede njihovega učinkovitega izvajanja.
4. Pogodbenici pri izvajanju tega naslova upoštevata svojo stopnjo razvitosti.
5. Pogodbenici se medsebojno obveščata o razvoju trgovinskih in s trgovino povezanih politik, kot so kmetijska politika, politika o varnosti hrane, potrošniška ter okoljska politika.
6. Pogodbenici spodbujata dialog in sodelovanje, da bi razvili njune trgovinske in naložbene odnose, vključno z reševanjem trgovinskih težav, zagotavljanjem tehnične pomoči in programi gradnje zmogljivosti, da bi se reševala trgovinska vprašanja, med drugim na področjih, ki so navedena v okviru tega naslova.
7. Da bi razvili svoje potenciale in izkoristili svoje dopolnjevanje na gospodarskem področju, pogodbenici proučujeta in iščeta več priložnosti in rešitev, da bi okrepili svoje trgovinske in naložbene odnose, vključno po potrebi s pogajanji o prostotrgovinskih in drugih sporazumih, pri katerih obstaja vzajemni interes.
Člen 13
Razvoj trgovine
1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta razvijali, razvejali in povečevali medsebojno trgovino ter izboljšali konkurenčnost svojih proizvodov na domačih, regionalnih in mednarodnih trgih. V ta namen si pogodbenici v medsebojnem sodelovanju zlasti prizadevata za krepitev gradnje zmogljivosti na področjih, kot so strategije razvoja trgovine, optimizacija potencialov za trgovino, vključno z ugodnostmi v okviru splošnega sistema preferencialov, konkurenčnost, spodbujanje prenosa tehnologij med podjetji, preglednost politik, zakoni in drugi predpisi, podatki o trgih, institucionalni razvoj ter regionalno povezovanje v mreže.
2. Pogodbenici v celoti izkoriščata pomoč trgovini in druge dodatne programe pomoči, da bi okrepili medsebojno trgovino in naložbe.
Člen 14
Sanitarna in fitosanitarna vprašanja ter vprašanja dobrega počutja živali
1. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obstoječe pravice in obveznosti v okviru Sporazuma STO o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.
2. Pogodbenici krepita sodelovanje in izmenjujeta informacije o zakonodaji in postopkih na področju izvajanja, certificiranja, inšpekcij in nadzora glede sanitarnih in fitosanitarnih zadev pri trgovini med njima v okviru Sporazuma STO o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC), Office International des Épizooties (OIE) ter Codex Alimentarius.
3. Pogodbenici se nadalje strinjata, da bosta sodelovali v zadevah na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in spodbujali medsebojno sodelovanje na tem področju, in sicer prek gradnje zmogljivosti in tehnične pomoči, ki je prilagojena potrebam posamezne pogodbenice in jima pomaga, da upoštevata pravni okvir druga druge, vključno z varnostjo hrane, zdravja rastlin in živali ter uporabo mednarodnih standardov.
4. Pogodbenici se strinjata, da bosta po potrebi sodelovali glede vprašanj dobrega počutja živali, vključno s tehnično pomočjo in gradnjo zmogljivosti za razvoj standardov dobrega počutja živali.
5. Pogodbenici določita kontaktne točke za komunikacijo o vprašanjih iz tega člena.
Člen 15
Tehnične ovire v trgovini
1. Pogodbenici spodbujata uporabo mednarodnih standardov ter sodelujeta in si izmenjujeta informacije o standardih, tehničnih predpisih in postopkih ugotavljanja skladnosti, zlasti v okviru Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini.
2. Pogodbenici si prizadevata izmenjevati informacije že v zgodnjih fazah oblikovanja nove zakonodaje na področju tehničnih ovir v trgovini. V ta namen pogodbenici spodbujata vse ukrepe, katerih cilj je premoščanje vrzeli med njima pri ugotavljanju skladnosti in standardizaciji ter večje zbliževanje in združljivost med zadevnimi sistemi pogodbenic na tem področju. Pogodbenici se strinjata, da si bosta izmenjevali stališča o certificiranju tretjih strani in proučili možnost njegove uporabe, da bi se pospešili medsebojni trgovinski tokovi.
3. Sodelovanje v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini se med drugim izvaja z dialogom po ustreznih poteh, skupnimi projekti, tehnično pomočjo in programi gradnje zmogljivosti. Pogodbenici po potrebi določita kontaktne točke za komunikacijo o vprašanjih iz tega člena.
Člen 16
Sodelovanje v carinskih zadevah in olajševanje trgovine
1. Pogodbenici:
|
(a) |
si izmenjujeta izkušnje in najboljše prakse ter proučujeta možnosti za poenostavitev uvoznih, izvoznih in drugih carinskih postopkov; |
|
(b) |
zagotavljata preglednost carinskih predpisov in predpisov za olajševanje trgovine; |
|
(c) |
razvijata sodelovanje v carinskih zadevah in učinkovite vzajemne mehanizme upravne pomoči; |
|
(d) |
si prizadevata za usklajevanje stališč in skupne dejavnosti v okviru ustreznih mednarodnih pobud, ki vključujejo olajševanje trgovine. |
2. Pogodbenici bosta posebno pozornost med drugim namenjali:
|
(a) |
večji varnosti in zaščiti mednarodne trgovine; |
|
(b) |
zagotavljanju učinkovitejšega in uspešnejšega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov; |
|
(c) |
zagotavljanju usklajenega pristopa med olajševanjem trgovine ter bojem proti goljufijam in nepravilnostim. |
3. Brez poseganja v druge oblike sodelovanja iz tega sporazuma pogodbenici izražata svoj interes, da bosta v prihodnosti proučili možnost sklenitve protokolov o carinskem sodelovanju in vzajemni upravni pomoči v institucionalnem okviru iz tega sporazuma.
4. Pogodbenici si prizadevata uporabljati vire tehnične pomoči, da bi podprli izvajanje sodelovanja v carinskih zadevah in predpisov za olajševanje trgovine v skladu s tem sporazumom.
Člen 17
Naložbe
Pogodbenici z razvojem privlačnega in stabilnega okolja za naložbe spodbujata večje naložbene tokove prek stalnega dialoga, namenjenega spodbujanju razumevanja in sodelovanja pri investicijskih vprašanjih, raziskovanju upravnih mehanizmov za olajševanje investicijskih tokov ter spodbujanju stabilnih, preglednih in odprtih pravil ter zagotavljanja enakih pogojev za vlagatelje pogodbenic.
Člen 18
Politika konkurence
1. Pogodbenici ohranita zakone in druge predpise o konkurenci ter organe, pristojne za konkurenco. Te zakone uveljavljata na učinkovit, nediskriminatoren in pregleden način, da bi spodbujali pravno varnost na svojih ozemljih.
2. Pogodbenici bosta v ta namen lahko izvajali dejavnosti gradnje zmogljivosti in druge dejavnosti sodelovanja na področju razvoja in izvajanja zakonov in drugih predpisov o konkurenci, pri čemer bosta upoštevali razpoložljivost sredstev v okviru instrumentov in programov sodelovanja pogodbenic.
Člen 19
Storitve
Pogodbenici vzpostavita redni dialog, ki bo usmerjen zlasti v izmenjavo informacij o njunih zakonodajnih okoljih, da bi se opredelile najboljše prakse ter da bi se spodbujali medsebojni dostop do trgov, vključno z e-trgovanjem, dostop do kapitalskih in tehnoloških virov ter trgovina in storitve med obema regijama ter na trgih tretjih držav.
Člen 20
Varstvo pravic intelektualne lastnine
1. Pogodbenici ponovno potrjujeta, da je varstvo pravic intelektualne lastnine in celovito izvajanje mednarodnih zavez glede varstva pravic intelektualne lastnine velikega pomena, da se zagotovi primerna in učinkovita zaščita teh pravic v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi/sporazumi, kot sta Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in Mednarodna konvencija za varstvo novih rastlinskih sort (UPOV), vključno z učinkovitim izvrševanjem.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta izboljšali sodelovanje glede varstva intelektualne lastnine in izvrševanja, vključno glede ustreznih načinov olajšanja zaščite in registracije geografskih označb druge pogodbenice na svojem ozemlju ob upoštevanju mednarodnih pravil, praks in razvoja na tem področju ter svoje zmogljivosti.
3. Sodelovanje se izvaja v oblikah, o katerih sta se dogovorili pogodbenici, vključno z izmenjavo informacij in izkušenj o zadevah, kot so izvajanje, spodbujanje, razširjanje, racionalizacija, upravljanje, usklajevanje, varstvo, izvrševanje in učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, preprečevanje zlorab teh pravic ter boj proti ponarejanju in piratstvu, vključno z ustanavljanjem in krepitvijo organizacij za nadzor in zaščito teh pravic.
Člen 21
Krepitev sodelovanja gospodarskih akterjev
1. Pogodbenici spodbujata in lajšata delovanje gospodarskih in industrijskih zbornic ter sodelovanje med poklicnimi združenji pogodbenic, da bi spodbudili trgovino in naložbe na področjih, ki so v interesu obeh pogodbenic.
2. Pogodbenici spodbujata dialog med svojimi regulativnimi organi in akterji zasebnega sektorja, da bi razpravljali o nedavnem razvoju trgovinskega in naložbenega okolja, proučili razvojne potrebe zasebnega sektorja in si izmenjali stališča o okvirih politik za krepitev konkurenčnosti podjetij.
Člen 22
Posvetovanja
Da se zagotovi varen in predvidljiv dvostranski trgovinski odnos, se pogodbenici strinjata, da se bosta med sabo na zahtevo ene pogodbenice takoj, ko je to mogoče, posvetovali glede kakršnih koli različnih stališč, ki jih lahko zavzameta v zvezi s trgovino ali trgovinskimi zadevami iz tega naslova.
NASLOV V
SODELOVANJE NA PODROČJU PRAVOSODJA
Člen 23
Boj proti organiziranemu kriminalu
Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri boju proti organiziranemu, gospodarskemu in finančnemu kriminalu ter korupciji. Cilj takega sodelovanja je zlasti izvajanje in spodbujanje ustreznih mednarodnih standardov in instrumentov, kot so Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njeni dopolnilni protokoli ter Konvencija ZN proti korupciji, če je primerno.
Člen 24
Sodelovanje na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma
1. Pogodbenici se strinjata, da je treba sodelovati na področju preprečevanja tveganja, da bi bili njuni finančni sistemi zlorabljeni za pranje prihodkov iz kakršnih koli hujših kriminalnih dejavnosti, kakor priporoča Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali usposabljanje in tehnično pomoč, ki sta namenjena razvoju in izvajanju predpisov ter učinkovitemu delovanju mehanizmov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Sodelovanje omogoča zlasti izmenjavo ustreznih informacij med pristojnimi organi pogodbenic v okviru njunih zakonodaj na podlagi ustreznih standardov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, enakovrednih standardom, ki so jih sprejeli pogodbenici in mednarodni organi, dejavni na tem področju, kot je Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).
Člen 25
Sodelovanje v boju proti prepovedanim drogam
1. Pogodbenici sodelujeta, da zagotovita celosten in usklajen pristop z učinkovitim delovanjem in usklajevanjem pristojnih organov, vključno s področij pregona, carine, zdravstva, pravosodja in notranjih zadev ter drugih pomembnih področij, da bi zmanjšali dobavo (vključno s prepovedanim gojenjem maka ter proizvodnjo sintetičnih drog), trgovanje s prepovedanimi drogami in povpraševanje po njih, pa tudi njihov vpliv na uživalce drog in družbo kot celoto, ter da bi dosegli učinkovitejši nadzor nad predhodnimi sestavinami za prepovedane droge.
2. Pogodbenici se dogovorita o načinih sodelovanja za dosego teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, katerih pogodbenici sta, s politično deklaracijo in deklaracijo o vodilnih načelih zmanjšanja povpraševanja po drogah ter ukrepih za izboljšanje mednarodnega sodelovanja pri boju proti svetovnemu problemu drog, ki jih je junija 1998 na posebnem 20. zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina ZN, ter politično deklaracijo in akcijskim načrtom, sprejetim na 52. zasedanju Komisije ZN za droge marca 2009.
3. Sodelovanje med pogodbenicama vključuje tehnično in upravno pomoč, zlasti na naslednjih področjih: priprava nacionalne zakonodaje in politik; ustanovitev nacionalnih ustanov ter informacijskih središč in središč za spremljanje; usposabljanje osebja; raziskave v zvezi z drogami; prizadevanje za zmanjšanje povpraševanja po drogah ter škode, ki jo povzročajo; pravosodno in policijsko sodelovanje; ter učinkovit nadzor nad predhodnimi sestavinami za prepovedane droge, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo narkotičnih drog in psihotropnih snovi. Pogodbenici se lahko dogovorita o vključitvi drugih področij.
Člen 26
Varstvo osebnih podatkov
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta ustrezno sodelovali z namenom izboljšanja ravni varstva osebnih podatkov v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi, kot so standardi, ki jih vsebujejo mednarodni instrumenti, če veljajo za pogodbenici.
2. Sodelovanje pri varstvu osebnih podatkov lahko med drugim vključuje tehnično pomoč v obliki izmenjave informacij ter strokovnega znanja in izkušenj.
NASLOV VI
SOCIALNOEKONOMSKI RAZVOJ IN DRUGA PODROČJA SODELOVANJA
Člen 27
Sodelovanje na področju migracij
1. Pogodbenici ponovno potrjujeta pomembno vlogo skupnih prizadevanj pri upravljanju migracijskih tokov med njunima ozemljema. Da bi okrepili sodelovanje, pogodbenici vzpostavita poglobljen dialog o vseh vprašanjih v zvezi z migracijami. Skrbi v zvezi z migracijami se vključijo v nacionalne strategije za ekonomski in socialni razvoj držav izvora migrantov, tranzitnih držav in namembnih držav migrantov.
2. Sodelovanje med pogodbenicama temelji na posebnem ovrednotenju potreb, ki se izvede v vzajemnem posvetovanju med pogodbenicama in se izvaja v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Sodelovanje bo med drugim usmerjeno v:
|
(a) |
obravnavo glavnih vzrokov migracij; |
|
(b) |
vzpostavitev celostnega dialoga o zakonitih migracijah, na podlagi katerega bi pogodbenici soglasno vzpostavili mehanizem za spodbujanje možnosti za zakonite migracije; |
|
(c) |
izmenjavo izkušenj in praks glede pristopa k in izvajanja določb Konvencije o statusu beguncev, podpisane 28. julija 1951, in njenega protokola, podpisanega 31. januarja 1967, zlasti načel „nevračanja“ in „prostovoljne vrnitve“; |
|
(d) |
pravila o sprejemu, pa tudi na pravice in status sprejetih oseb, pošteno obravnavo in vključevanje oseb, ki niso državljani države, v kateri zakonito prebivajo, izobraževanje in usposabljanje, ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji; |
|
(e) |
izvajanje učinkovite in preventivne politike proti nezakonitemu priseljevanju, tihotapljenju migrantov in trgovanju z ljudmi, vključno z načini boja proti tihotapskim in preprodajalskim omrežjem ter zaščite žrtev takšnega trgovanja; |
|
(f) |
vrnitve oseb v humanih in dostojanstvenih pogojih, ki prebivajo nezakonito, vključno s spodbujanjem njihove prostovoljne vrnitve, ter ponovni sprejem takih oseb v skladu z odstavkom 3; |
|
(g) |
vprašanja vzajemnega interesa na področju vizumov in varnosti potnih listin; |
|
(h) |
vprašanja vzajemnega interesa na področju mejnega nadzora; |
|
(i) |
gradnjo tehničnih in človeških zmogljivosti. |
3. V okviru sodelovanja za preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja in brez poseganja v potrebo po zaščiti žrtev trgovanja z ljudmi se pogodbenici nadalje strinjata o naslednjem:
|
(a) |
ko pristojni organi Vietnama v skladu z nacionalnimi zakonodajami ali ustreznimi veljavnimi sporazumi ugotovijo, da ima oseba, ki naj bi bila ponovno sprejeta, vietnamsko državljanstvo, Vietnam ponovno sprejme vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju države članice, in sicer na podlagi zahteve pristojnega organa zadevne države članice in brez nepotrebnega odlašanja; |
|
(b) |
ko pristojni organi zadevne države članice v skladu z nacionalnimi zakonodajami ali ustreznimi veljavnimi sporazumi ugotovijo, katero državljanstvo ima oseba, ki naj bi bila ponovno sprejeta, vsaka država članica ponovno sprejme vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju Vietnama, in sicer na podlagi zahteve pristojnega vietnamskega organa in brez nepotrebnega odlašanja. |
Pogodbenici svojim državljanom v ta namen zagotovita ustrezne osebne dokumente. Če oseba, ki naj bi bila ponovno sprejeta, nima nobenih dokumentov ali drugih dokazil o državljanstvu, pristojni organi zadevne države članice ali Vietnama na zahtevo Vietnama ali zadevne države članice organizirajo razgovor z osebo, da bi ugotovili, katero državljanstvo ima.
4. Pogodbenici bosta ob upoštevanju svojih zakonov in postopkov okrepili sodelovanje na področju ponovnega sprejema, da se na zahtevo katere koli pogodbenice in v skladu z vzajemnim dogovorom organizirajo pogajanja o sporazumu med EU in Vietnamom o ponovnem sprejemu njunih državljanov.
Člen 28
Izobraževanje in usposabljanje
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja, ki spoštuje njuno raznovrstnost, da bi okrepili vzajemno razumevanje, ter da bosta spodbujali ozaveščenost o možnostih izobraževanja v EU in v Vietnamu.
2. Pogodbenici poleg tega pozornost namenita ukrepom v zvezi z ustvarjanjem vezi med njunimi visokošolskimi inštitucijami in strokovnimi agencijami in s spodbujanjem izmenjave informacij, strokovnega znanja in izkušenj, študentov, strokovnjakov in tehničnih virov, in sicer z izkoriščanjem infrastrukture, ki jo ponujajo programi Unije v jugovzhodni Aziji na področju izobraževanja in usposabljanja, ter izkušenj, ki sta jih pogodbenici pridobili na tem področju.
3. Obe strani se tudi strinjata, da bosta spodbujali izvajanje ustreznih programov za visokošolsko izobraževanje, kot so program Erasmus Mundus in programi usposabljanja za konferenčno tolmačenje, in podpirali sodelovanje izobraževalnih ustanov v EU in v Vietnamu na področju skupnih študijskih in raziskovalnih programov, da bi se spodbujala akademsko sodelovanje in mobilnost.
4. Pogodbenici se strinjata tudi, da bosta vzpostavili dialog o vprašanjih vzajemnega interesa, ki se nanašajo na modernizacijo visokošolskega izobraževalnega sistema ter tehničnega in poklicnega sistema usposabljanja, v katerega bi lahko vključili zlasti ukrepe tehnične pomoči, s katerimi bi med drugim izboljšali ogrodje kvalifikacij in zagotavljanje kakovosti.
Člen 29
Zdravstvo
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali na zdravstvenem področju, da bi izboljšali zdravstvene razmere in socialno varnost, zlasti z okrepitvijo zdravstvenega sistema, vključno z zdravstvenim varstvom in zdravstvenim zavarovanjem.
2. Sodelovanje zajema predvsem:
|
(a) |
programe s ciljem okrepiti zdravstveni sektor, vključno z izboljšanjem zdravstvenih sistemov, storitev in razmer ter socialne varnosti; |
|
(b) |
skupne dejavnosti v zvezi z epidemiologijo, vključno s sodelovanjem pri zgodnjem preprečevanju in nadzoru nad epidemijami, kot sta aviarna in pandemična influenca, ter drugimi glavnimi nalezljivimi boleznimi; |
|
(c) |
mednarodne sporazume na zdravstvenem področju, zlasti Okvirno konvencijo za nadzor nad tobakom in Mednarodni zdravstveni pravilnik; |
|
(d) |
standarde glede varnosti hrane, vključno z avtomatsko nadzorno mrežo za uvoz hrane, kakor je navedeno v členu 14; |
|
(e) |
izmenjavo informacij, izkušenj o politikah in predpisih, ki se nanašajo na farmacevtsko in medicinsko opremo, v skladu z vzajemnim dogovorom; |
|
(f) |
preprečevanje in nadzor nenalezljivih bolezni z izmenjavo informacij in dobrih praks, spodbujanjem zdravega življenjskega sloga, obravnavanjem glavnih dejavnikov zdravja ter nadzorom in upravljanjem teh bolezni. |
3. Pogodbenici priznavata pomembnost nadaljnje posodobitve zdravstvenega sektorja in se strinjata, da bosta okrepili gradnjo kapacitet in tehnično pomoč v zdravstvenem sektorju.
Člen 30
Okolje in naravni viri
1. Pogodbenici se strinjata glede potrebe po trajnostni ohranitvi in upravljanju naravnih virov ter biotske raznolikosti kot osnovi za razvoj sedanjih in prihodnjih generacij.
2. Pogodbenici se strinjata, da mora sodelovanje na tem področju spodbujati ohranjanje in izboljšanje okolja, da se doseže trajnostni razvoj. Pri vseh dejavnostih, ki jih izvajata pogodbenici v skladu s tem sporazumom, se upoštevajo zaključki svetovnega vrha o trajnostnem razvoju.
3. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali z namenom povečanja medsebojne podpore pri okoljskih politikah ter vključevanja okoljskih vidikov v vsa področja sodelovanja.
4. Pogodbenici si prizadevata za nadaljevanje in okrepitev njunega sodelovanja zlasti v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
spodbujanje dejavnega sodelovanja pogodbenic pri izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, h katerim sta pristopili, vključno z Baselsko, Stockholmsko in Rotterdamsko konvencijo; |
|
(b) |
spodbujanje okoljske ozaveščenosti in krepitev lokalnega sodelovanja, vključno s sodelovanjem domorodnih in lokalnih skupnosti pri prizadevanjih za varstvo okolja in trajnostni razvoj; |
|
(c) |
spodbujanje in uvajanje okoljskih tehnologij, proizvodov in storitev, vključno preko uporabe regulativnih in tržnih instrumentov; |
|
(d) |
preprečevanje nezakonitega čezmejnega premeščanja odpadkov, vključno z nevarnimi odpadki in ozonu škodljivimi snovmi; |
|
(e) |
izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, okolju neškodljivo ravnanje z odpadki, kemijska varnost, trajnostno integrirano gospodarjenje z vodnimi viri in spodbujanje trajnostne porabe in proizvodnje; |
|
(f) |
trajnostni razvoj in zaščita gozdov, vključno s spodbujanjem trajnostnega upravljanja gozdov, certificiranja gozdov, ukrepov za boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, ter vključevanja razvoja gozdarstva v razvoj lokalne skupnosti; |
|
(g) |
učinkovito upravljanje nacionalnih parkov ter priznavanje in varstvo območij z biotsko raznovrstnostjo in občutljivih ekosistemov, pri čemer ustrezno upoštevata lokalne in domorodne skupnosti, ki živijo na teh območjih ali blizu njih; |
|
(h) |
zaščita in ohranjanje obalnega in pomorskega okolja ter spodbujanje učinkovitega upravljanja morskih virov, da se doseže trajnostni pomorski razvoj; |
|
(i) |
zaščita tal, ohranjanje funkcij tal ter trajnostno upravljanje zemljišč; |
|
(j) |
krepitev zmogljivosti upravljanja zemljišč, pregledna ekonomika zemljišč in dobro delovanje nepremičninskega trga, ki temelji na načelu trajnostnega upravljanja zemljišč, ter ustrezne pravice za zainteresirane strani, da bi lahko pri uvajanju trajnostnega razvoja zagotovili učinkovito uporabo in okoljsko zaščito. |
5. Pogodbenici si v ta namen prizadevata okrepiti sodelovanje prek dvostranskih in večstranskih okvirov, vključno s programi tehnične pomoči, da bi spodbujale razvoj, prenos in uporabo okolju prijaznih tehnologij, ter prek pobud in partnerskih dogovorov, ki temeljijo na načelu vzajemne koristi za zgodnjo uresničitev razvojnih ciljev tisočletja.
Člen 31
Sodelovanje na področju podnebnih sprememb
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali za pospešitev boja proti podnebnim spremembam ter njihovemu vplivu na poslabševanje okolja in revščino, spodbujali politike za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje na njihove negativne učinke, zlasti na dvigovanje morske gladine, ter svoja gospodarstva vodili v smeri trajnostne nizkoogljične rasti.
2. Cilji sodelovanja so:
|
(a) |
boj proti podnebnim spremembam s splošnim ciljem prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, ki je varno in trajnostno naravnano, in sicer prek konkretnih ukrepov ublažitve podnebnih sprememb v skladu z načeli Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC); |
|
(b) |
izboljšanje energetske izkoristka gospodarstev pogodbenic s spodbujanjem energetske učinkovitosti, ohranjanja energije in uporabe varne in trajnostne obnovljive energije ter prehod na okolju prijazno proizvodnjo energije, ki prispeva k ustvarjanju temeljev za zeleno energetsko revolucijo; |
|
(c) |
spodbujanje vzorcev trajnostne porabe in proizvodnje v gospodarstvih pogodbenic, s čimer se prispeva k čim večjemu zmanjšanju pritiskov na ekosisteme, vključno s tlemi in podnebjem; |
|
(d) |
prilagajanje na neizogibne in škodljive vplive podnebnih sprememb, vključno z vključitvijo ukrepov za prilagajanje v strategije rasti in razvoja pogodbenic ter v načrtovanje na vseh področjih in na vseh ravneh. |
3. Da bi dosegli cilje iz odstavka 2, pogodbenici:
|
(a) |
okrepita dialog in sodelovanje v zvezi s politikami na tehnični ravni; |
|
(b) |
spodbujata sodelovanje glede dejavnosti raziskav in razvoja (R&R) in tehnologij z nizkimi emisijami; |
|
(c) |
okrepita sodelovanje glede ustreznih ukrepov ublažitve podnebnih sprememb na nacionalni ravni, načrtov za nizkoogljično rast, nacionalnih programov za prilagajanje na podnebne spremembe ter zmanjšanja tveganja naravnih nesreč; |
|
(d) |
okrepita gradnjo zmogljivosti in ustanove, da bi se spopadli z izzivi, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb; |
|
(e) |
spodbujata ozaveščanje, zlasti najranljivejšega prebivalstva in tistih, ki živijo na občutljivih območjih, ter pospešujeta sodelovanje lokalnih skupnosti pri odzivanju na podnebne spremembe. |
Člen 32
Kmetijstvo, gozdarstvo, reja živali, ribištvo in razvoj podeželja
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje, vključno preko okrepljenega dialoga in izmenjave izkušenj, na področju kmetijstva, gozdarstva, reje živali, ribištva in razvoja podeželja, še zlasti pa na naslednjih področjih:
|
(a) |
kmetijska politika in mednarodna kmetijska predvidevanja na splošno; |
|
(b) |
pospeševanje trgovine z rastlinami in živalmi ter njihovimi proizvodi med pogodbenicama ter razvoj in spodbujanje trga; |
|
(c) |
razvojna politika na podeželju; |
|
(d) |
politika kakovosti rastlin, živali, proizvodov vodnih živali in rastlin ter zlasti zaščitene geografske označbe in ekološka pridelava; trženje kakovostnih proizvodov, zlasti ekoloških proizvodov in proizvodov z geografskimi označbami (označevanje, certificiranje in nadzor); |
|
(e) |
dobro počutje živali; |
|
(f) |
razvoj trajnostnega in okolju prijaznega kmetijstva ter prenos biotehnologij; |
|
(g) |
podpora trajnostni in odgovorni dolgoročni pomorski in ribiški politiki, vključno z ohranjevanjem in upravljanjem obalnih in morskih virov; |
|
(h) |
spodbujanje prizadevanj za preprečevanje in boj proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovnim praksam ter nezakoniti sečnji in trgovini z gozdarskimi proizvodi z izvrševanjem zakonodaje, upravljanjem in trgovanjem na področju gozdov (FLEGT) ter sporazumom o prostovoljnem partnerstvu; |
|
(i) |
raziskovanje dednosti, izbor živalskih pasem in rastlinskih sort, vključno z izboljšanjem kakovosti rejnih živali, ter raziskovanje krme in prehrane za kopenske in vodne živali; |
|
(j) |
ublažitev negativnih učinkov podnebnih sprememb na kmetijsko proizvodnjo ter zmanjševanje revščine v oddaljenih območjih in na podeželju; |
|
(k) |
podpiranje in spodbujanje trajnostnega upravljanja gozdov, vključno s prilagajanjem na podnebne razmere in ublažitvijo njihovih negativnih učinkov. |
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta proučili možnosti za tehnično pomoč v rastlinski pridelavi in živalski proizvodnji, vključno vendar ne le z izboljšanjem produktivnosti živali in rastlin ter kakovostjo proizvodov, ter se nadalje strinjata, da bosta proučili programe gradnje zmogljivosti, ki imajo cilj vzpostaviti zmogljivost upravljanja na tem področju.
Člen 33
Sodelovanje na področju enakosti spolov
1. Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi politik in programov, povezanih z enakostjo spolov, ter institucionalne in upravne zmogljivosti ter pri podpiranju izvajanja nacionalnih strategij glede enakosti spolov, vključno s pravicami žensk in krepitvijo njihove vloge, da bi zagotovili pravično udeležbo moških in žensk na vseh področjih gospodarskega, kulturnega, političnega in družbenega življenja. Sodelovanje se zlasti osredotoča na izboljšanje dostopa žensk do potrebnih virov, da bi lahko v celoti uresničevale njihove temeljne pravice.
2. Pogodbenici spodbujata ustvarjanje ustreznega okvira za:
|
(a) |
zagotovitev, da se vprašanja, povezana z enakostjo spolov, ustrezno vključijo v vse razvojne strategije, politike in programe; |
|
(b) |
izmenjavo izkušenj in modelov za spodbujanje enakosti spolov ter spodbujanje sprejetja pozitivnih ukrepov v korist žensk. |
Člen 34
Sodelovanje na področju odstranjevanja ostankov vojne
Pogodbenici priznavata pomembnost sodelovanja na področju čiščenja min, bomb in drugih neeksplodiranih eksplozivnih sredstev ter spoštovanja mednarodnih pogodb, h katerim sta pristopili, ob upoštevanju drugih ustreznih mednarodnih instrumentov. Pogodbenici se zato strinjata, da bosta sodelovali:
|
(a) |
z izmenjavo izkušenj in dialogom, krepitvijo zmogljivosti upravljanja in usposabljanjem strokovnjakov, raziskovalcev in specializiranih strokovnjakov, vključno s pomočjo pri gradnji zmogljivosti, ob upoštevanju njunih domačih postopkov za reševanje zgoraj navedenih vprašanj; |
|
(b) |
z obveščanjem in izobraževanjem glede preprečevanja nesreč, ki jih povzročajo bombe in mine, rehabilitacijo in ponovnim vključevanjem žrtev bomb in min v skupnost. |
Člen 35
Sodelovanje na področju človekovih pravic
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic, vključno z izvajanjem mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, h katerim sta pristopili.
V ta namen bo zagotovljena tehnična pomoč.
2. Tako sodelovanje lahko vključuje:
|
(a) |
spodbujanje človekovih pravic in izobraževanje o njih; |
|
(b) |
krepitev institucij, povezanih s človekovimi pravicami; |
|
(c) |
krepitev obstoječega dialoga o človekovih pravicah; |
|
(d) |
krepitev sodelovanja v institucijah ZN, povezanih s človekovimi pravicami. |
Člen 36
Reforma javne uprave
Pogodbenici se na podlagi posebne ocene potreb, izvedene z medsebojnim posvetovanjem, strinjata o sodelovanju, namenjenem preoblikovanju in izboljšanju učinkovitosti njunih javnih uprav, med drugim:
|
(a) |
z izboljšanjem organizacijske učinkovitosti, vključno z decentralizacijo; |
|
(b) |
s povečanjem uspešnosti institucij pri zagotavljanju storitev; |
|
(c) |
z izboljšanjem upravljanja javnih financ in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenic; |
|
(d) |
z izboljšanjem pravnega in institucionalnega okvira; |
|
(e) |
z gradnjo zmogljivosti na področju načrtovanja in izvajanja politik (zagotavljanje javnih storitev, sestava proračuna in njegovo izvrševanje, boj proti korupciji); |
|
(f) |
z gradnjo zmogljivosti mehanizmov in agencij organov pregona; |
|
(g) |
z reformo državne uprave, agencij in upravnih postopkov; |
|
(h) |
z gradnjo zmogljivosti za posodobitev javne uprave. |
Člen 37
Združenja in nevladne organizacije
1. Pogodbenici priznavata vlogo in možen prispevek združenj in NVO, vključno s socialnimi partnerji, v procesu sodelovanja v okviru tega sporazuma.
2. V skladu z demokratičnimi načeli ter pravnimi in upravnimi določbami vsake pogodbenice lahko organizirana združenja in NVO:
|
(a) |
sodelujejo pri odločanju; |
|
(b) |
dobivajo informacije o in sodelujejo pri posvetovanjih o strategijah razvoja in sodelovanja ter sektorskih politikah, zlasti na področjih, ki jih zadevajo, vključno z vsemi stopnjami razvojnega procesa; |
|
(c) |
prejemajo finančna sredstva, če to dovoljujejo notranja pravila vsake pogodbenice, in podporo za gradnjo zmogljivosti na kritičnih področjih; |
|
(d) |
sodelujejo pri izvajanju programov sodelovanja na področjih, ki jih zadevajo. |
Člen 38
Kultura
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali večstransko sodelovanje na področju kulture, ki ustrezno spoštuje njuno raznovrstnost, da bi okrepili vzajemno razumevanje in poznavanje njunih kultur.
2. Pogodbenici si prizadevata sprejeti ustrezne ukrepe za spodbujanje kulturnih izmenjav in izvajanje skupnih pobud na različnih kulturnih področjih, vključno s sodelovanjem pri ohranjanju kulturne dediščine ob upoštevanju kulturne raznolikosti. Pogodbenici se zato strinjata, da bosta še naprej sodelovali v okviru azijsko-evropskega srečanja (ASEM) in podpirali dejavnosti Azijsko-evropske fundacije (ASEF). Pogodbenici v ta namen podpirata in spodbujata dejavnosti dolgoročnega partnerstva in sodelovanja med njunimi kulturnimi institucijami.
3. Pogodbenici se strinjata, da se bosta posvetovali in sodelovali v ustreznih mednarodnih forumih, kot je UNESCO, da bi uresničili skupne cilje ter spodbujali kulturno raznolikost in varstvo kulturne dediščine. V zvezi s tem se pogodbenici strinjata, da bosta spodbujali ratifikacijo in okrepili sodelovanje pri izvajanju Konvencije UNESCO o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je bila sprejeta 20. oktobra 2005, in posebno pozornost namenili političnemu dialogu, vključevanju kulture v trajnostni razvoj in zmanjšanju revščine, da se s podporo razvoja kulturne industrije spodbudi nastanek dinamičnega kulturnega sektorja. Pogodbenici si še naprej prizadevata spodbuditi še druge države, da bi ratificirale navedeno konvencijo.
Člen 39
Znanstveno in tehnološko sodelovanje
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili znanstveno in tehnološko sodelovanje na področjih vzajemnega interesa, vključno s področji industrije, energetike, prometa, okolja, zlasti podnebnih sprememb in gospodarjenja z naravnimi viri (npr. ribištva, gozdarstva in razvoja podeželja), kmetijstva in varnosti preskrbe s hrano, biotehnologij ter človekovega zdravja in zdravja živali, ob upoštevanju svojih politik in programov sodelovanja.
2. Cilji takšnega sodelovanja so med drugim:
|
(a) |
spodbujanje izmenjave informacij in znanja ter izkušenj o znanosti in tehnologiji, vključno z izmenjavo o izvajanju politik in programov; |
|
(b) |
spodbujanje trajnih odnosov in raziskovalnih partnerstev med znanstvenimi skupnostmi, raziskovalnimi centri, univerzami in industrijo; |
|
(c) |
spodbujanje usposabljanja človeških virov na področju znanosti in tehnologije; |
|
(d) |
okrepitev uporabe znanstvenih in tehnoloških raziskav za spodbujanje trajnostnega razvoja in izboljšanje kakovosti življenja. |
3. Sodelovanje poteka v naslednjih oblikah:
|
(a) |
skupni projekti in programi R&R; |
|
(b) |
izmenjava informacij, znanja in izkušenj s skupno organizacijo znanstvenih seminarjev in delavnic, srečanj, simpozijev in konferenc; |
|
(c) |
usposabljanje in izmenjava znanstvenikov, nižjih raziskovalcev prek mednarodnih shem mobilnosti in programov izmenjav, s čimer se zagotavlja največje možno razširjanje rezultatov raziskav, učenja in najboljših praks; |
|
(d) |
druge oblike, o katerih sta se skupno dogovorili pogodbenici. |
4. Pri tem sodelovanju pogodbenici dajeta prednost udeležbi njunih visokošolskih ustanov, raziskovalnih centrov in proizvodnih sektorjev, zlasti malih in srednjih podjetij. Dejavnosti sodelovanja bi morale temeljiti na načelih vzajemnosti, pravične obravnave in vzajemnih koristi ter zagotoviti ustrezno varovanje intelektualne lastnine.
5. Med drugim imajo pri sodelovanju posebno prednost naslednja področja:
|
(a) |
spodbujanje in pospeševanje dostopa do določenih raziskovalnih ustanov za izmenjavo in usposabljanje raziskovalcev; |
|
(b) |
spodbujanje vključevanja R&R v naložbene programe/projekte ter programe/projekte uradne razvojne pomoči. |
6. Pogodbenici si prizadevata po svojih zmožnostih zagotoviti finančne vire za podporo izvajanja dejavnosti znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v okviru tega sporazuma.
7. Pogodbenici se strinjata, da si bosta kar najbolj prizadevali povečati ozaveščenost javnosti glede možnosti, ki jih nudijo njuni programi za znanstveno in tehnološko sodelovanje.
Člen 40
Sodelovanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij
1. Ob priznavanju, da so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ključni elementi sodobnega življenja ter bistvenega pomena za gospodarski in družbeni razvoj, se pogodbenici strinjata, da si bosta izmenjavali stališča o svojih politikah na tem področju, da bi spodbudili ekonomski in socialni razvoj.
2. Sodelovanje na tem področju je med drugim osredotočeno na:
|
(a) |
olajševanje dialoga o različnih vidikih razvoja IKT; |
|
(b) |
gradnjo zmogljivosti na področju IKT, vključno z razvojem človeških virov; |
|
(c) |
medsebojno povezljivost in interoperabilnost omrežij in storitev pogodbenic ter jugovzhodne Azije; |
|
(d) |
standardizacijo in širjenje novih IKT; |
|
(e) |
spodbujanje sodelovanja R&R med pogodbenicama na področju IKT; |
|
(f) |
varnostna vprašanja/vidike IKT ter boj proti kibernetski kriminaliteti; |
|
(g) |
ugotavljanje skladnosti telekomunikacij, vključno z radijsko opremo; |
|
(h) |
sodelovanje ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks na področju uvajanja informacijske tehnologije v celotni družbi in javni upravi; |
|
(i) |
pospeševanje sodelovanja med ustreznimi institucijami in zastopniki pogodbenic na področjih avdiovizualnega in medijskega sektorja; |
|
(j) |
spodbujanje nadaljnjega sodelovanja med podjetji IKT pogodbenic, vključno s prenosom tehnologije. |
Člen 41
Promet
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta nadalje okrepili njuno sodelovanje na ustreznih področjih prometne politike, da bi izboljšali in povečali priložnosti za naložbe, izboljšali pretok blaga in potnikov, spodbujali pomorsko in letalsko varnost in zaščito, še zlasti iskanje in reševanje, boj proti piratstvu in širše zbliževanje predpisov, zmanjšali okoljske vplive prometa ter povečali učinkovitost njunih prometnih sistemov.
2. Cilj sodelovanja pogodbenic na tem področju je spodbujanje:
|
(a) |
izmenjave informacij o njunih prometnih politikah in praksah, zlasti v zvezi z mestnim, podeželjskim, morskim in letalskim prometom, načrtovanjem mestnega prometa, prometno logistiko, razvojem javnega prometa ter povezljivostjo in interoperabilnostjo večmodalnih prometnih mrež; |
|
(b) |
izmenjave informacij o evropskem globalnem satelitskem navigacijskem sistemu (Galileo) z uporabo ustreznih dvostranskih instrumentov in s poudarkom na regulativnih, industrijskih in tržnih razvojnih vprašanjih vzajemnega interesa; |
|
(c) |
skupnih ukrepov na področju storitev letalskih prevozov, med drugim z izvajanjem obstoječih sporazumov, s proučitvijo možnosti nadaljnjega razvoja odnosov ter tehničnega in regulativnega sodelovanja na področjih, kot so letalska varnost, letalska zaščita in upravljanje zračnega prometa, da se podpre regulativna konvergenca in odstranjevanje ovir za sklepanje poslov. Pogodbenici bosta na tej podlagi proučili možnosti za okrepljeno sodelovanje na področju civilnega letalstva; |
|
(d) |
dialoga na področju storitev pomorskih prevozov, ki so usmerjeni v neomejen dostop do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na tržni osnovi, v zaveze za postopno ukinitev obstoječih shem za rezervacije tovora, v vzdržnost pri uvajanju klavzul o delitvi tovora, v vzpostavitev v okviru storitev pomorskih prevozov, vključno s pomožnimi storitvami, klavzule nacionalne obravnave in klavzulo o državah z največjimi ugodnostmi v zvezi z dostopom do pomožnih in pristaniških storitev za plovila, ki jih upravljajo državljani ali podjetja druge pogodbenice, ter vprašanja, povezana s prevoznimi storitvami od vrat do vrat; |
|
(e) |
izvajanje zaščitnih in varnostnih standardov ter standardov za preprečevanje onesnaževanja, zlasti v zvezi s pomorskim in z letalskim prevozom, skupaj z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, vključno s sodelovanjem na ustreznih mednarodnih forumih, zato da bi zagotovili boljše izvajanje mednarodnih predpisov. Pogodbenici bosta v ta namen spodbujali tehnično sodelovanje in pomoč pri vprašanjih, povezanih z varstvom pri prevozih, vključno z iskanjem in reševanjem, preiskavami žrtev in nesreč. |
Člen 42
Energetika
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje na energetskem področju, da bi:
|
(a) |
zagotovili razvejanost oskrbe z energijo, da bi povečali varnost preskrbe z energijo in razvili nove inovativne in obnovljive oblike energije, vključno s trajnostno energijo iz biogoriv in biomase v skladu s pogoji v posameznih državah, vetrno in sončno energijo, ter proizvodnjo energije v hidroelektrarnah, ter podprli razvoj ustreznih političnih okvirov za ustvarjanje ugodnih pogojev za naložbe in enakih konkurenčnih pogojev za obnovljivo energijo in njeno vključitev v ustrezna področja politik; |
|
(b) |
dosegli racionalno rabo energije, k čemur se prispeva na straneh oskrbe in povpraševanja s spodbujanjem energetske učinkovitosti pri proizvodnji, prenosu, distribuciji in končni rabi energije; |
|
(c) |
podprli prenos tehnologij, namenjenih trajnostni proizvodnji in rabi energije; |
|
(d) |
okrepili gradnjo zmogljivosti in pospešili naložbe na tem področju na podlagi preglednih in nediskriminatornih trgovskih pravil; |
|
(e) |
proučili povezave med cenovno ugodnim dostopom do energetskih storitev in trajnostnim razvojem. |
2. Zato se pogodbenici strinjata, da bosta spodbujali stike in skupno raziskovanje ter okrepili projekte tehnične pomoči in gradnje zmogljivosti prek ustreznih regionalnih forumov o čisti proizvodnji in okoljski zaščiti v vzajemno korist pogodbenic. Obe strani bosta proučili nadaljnje možnosti za okrepljeno sodelovanje na področju jedrske varnosti in zaščite v okviru svojega obstoječega pravnega okvira in politik.
Člen 43
Turizem
1. Ob upoštevanju globalnega etičnega kodeksa v turizmu Svetovne turistične organizacije in trajnostnih načel iz „procesa lokalne agende 21“ je cilj pogodbenic izboljšati izmenjavo informacij in oblikovati najboljšo prakso, da bi zagotovili uravnotežen in trajnosten razvoj turizma.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta razvili sodelovanje med drugim glede:
|
(a) |
varovanja in največjega povečanja potenciala naravne in kulturne dediščine; |
|
(b) |
zmanjševanja negativnih učinkov turizma; |
|
(c) |
povečanja pozitivnega prispevka turistične dejavnosti k trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti, med drugim z razvojem ekološkega in kulturnega turizma, pri čemer bosta upoštevali celovitost in interese lokalnih in avtohtonih skupnosti; |
|
(d) |
tehnične pomoči in gradnje zmogljivosti, vključno s programi usposabljanja za oblikovalce politik in vodilne delavce v turizmu; |
|
(e) |
spodbujanja turistične industrije, vključno z organizatorji potovanj in turističnimi agencijami v obeh pogodbenicah, da bi nadalje razvila dvostransko sodelovanje, vključno z usposabljanjem. |
Člen 44
Industrijska politika in sodelovanje malih in srednjih podjetij
Pogodbenici se ob upoštevanju njunih gospodarskih politik in ciljev strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje na vseh področjih industrijske politike, ki jih štejeta za ustrezna, da bi izboljšali konkurenčnost malih in srednjih podjetij, med drugim:
|
(a) |
z izmenjavo informacij in izkušenj v zvezi z vzpostavitvijo pravnega okvira in drugih pogojev za mala in srednja podjetja za izboljšanje njihove konkurenčnosti; |
|
(b) |
s pospeševanjem stikov in izmenjav med gospodarskimi subjekti, s spodbujanjem skupnih naložb in z ustanavljanjem skupnih vlaganj ter informacijskih mrež prek obstoječih horizontalnih programov Unije, zlasti s spodbujanjem prenosa strojne in programske tehnologije med partnerji, vključno z novimi in naprednimi tehnologijami; |
|
(c) |
z zagotavljanjem informacij, spodbujanjem inovacij in izmenjavo dobrih praks o dostopu do financiranja in trgov, vključno z revizijskimi in računovodskimi storitvami zlasti za mikropodjetja in mala podjetja; |
|
(d) |
z olajševanjem in podporo ustreznih dejavnosti, ki so jih začeli izvajati v zasebnem sektorju in poslovnih združenjih pogodbenic; |
|
(e) |
s spodbujanjem socialne odgovornosti podjetij in odgovornih poslovnih praks, vključno s trajnostno porabo in proizvodnjo. To sodelovanje je dopolnjeno tudi z vidika potrošnika glede informacij o proizvodih in vloge potrošnika na trgu; |
|
(f) |
z izvajanjem skupnih raziskovalnih projektov, tehnične pomoči in s sodelovanjem v zvezi s standardi, tehničnimi predpisi in postopki ugotavljanja skladnosti v izbranih industrijskih panogah v skladu z medsebojnim dogovorom. |
Člen 45
Dialog o gospodarski politiki
Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju izmenjave informacij o njunih gospodarskih gibanjih in politikah ter pri izmenjavi izkušenj pri usklajevanju gospodarskih politik v okviru regionalnega gospodarskega sodelovanja in povezovanja prek obstoječih dvostranskih in večstranskih mehanizmov na področjih vzajemnega interesa, vključno z izmenjavo informacij o postopkih reform in kapitalizacijah državnih podjetij v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenic.
Člen 46
Sodelovanje na področju obdavčenja
1. Pogodbenici sta zavezani dobremu upravljanju na davčnem področju ter bosta uveljavili načela preglednosti in izmenjave informacij v okviru dvostranskih davčnih sporazumov med državami članicami in Vietnamom, da bi okrepili in razvili gospodarske dejavnosti, pri čemer upoštevata potrebo po razvoju ustreznega regulativnega in upravnega okvira. Pogodbenici se nadalje strinjata, da bosta okrepili njuno izmenjavo izkušenj, dialog in sodelovanje pri boju proti davčnim utajam in drugim škodljivim davčnim praksam.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje na davčnem področju, da bi okrepili svojo regulativno in upravno zmogljivost, med drugim prek izmenjave izkušenj in tehnične pomoči.
3. Pogodbenici bosta spodbujali učinkovito izvajanje dvostranskih davčnih sporazumov med državami članicami in Vietnamom ter podpirali proučitev o možnostih sklenitve novih takih sporazumov v prihodnosti.
Člen 47
Sodelovanje na področju finančnih storitev
Pogodbenici se strinjata, da bosta vzpostavili dialog, namenjen zlasti izmenjavi informacij in izkušenj glede njunih regulativnih okolij, in okrepili sodelovanje, da bi izboljšali računovodske, revizijske, nadzorniške in regulativne sisteme bančništva, zavarovalništva ter drugih področij finančnega sektorja, vključno s programi gradnje zmogljivosti na področjih vzajemnega interesa.
Člen 48
Sodelovanje na področju preprečevanja in ublažitve naravnih nesreč
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri preprečevanju naravnih nesreč in učinkovitem odzivanju nanje, da bi kar najbolj zmanjšali izgube življenj, lastnine, naravnih virov, okolja in kulturne dediščine ter vključili zmanjšanje tveganja naravnih nesreč v splošne politike v vse sektorje in področja ukrepanja na nacionalni in lokalni ravni.
2. Pogodbenici se na tej podlagi strinjata, da:
|
(a) |
si bosta izmenjavali informacije o spremljanju, ocenjevanju, napovedih in zgodnjem obveščanju v zvezi z naravnimi nesrečami; |
|
(b) |
bosta okrepili zmogljivost z izmenjavo izkušenj in najboljših praks pri preprečevanju naravnih nesreč in njihovi ublažitvi; |
|
(c) |
se bosta medsebojno podpirali na področju tehnologije, specializirane opreme in materialov, potrebnih za obvladovanje naravnih nesreč in nujne ukrepe; |
|
(d) |
bosta okrepili dialog med organi pogodbenic, pristojnimi za obvladovanje naravnih nesreč in nujne ukrepe, da bi spodbudili in okrepili sodelovanje na tem področju. |
Člen 49
Urbanistično in regionalno načrtovanje in razvoj
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje in partnerstvo na tem področju, ob priznavanju pomembne vloge urbanističnega in regionalnega načrtovanja in razvoja pri spodbujanju gospodarske rasti, zmanjševanju revščine in trajnostnega razvoja.
2. Sodelovanje na področju urbanističnega in regionalnega načrtovanja in razvoja lahko poteka v naslednjih oblikah:
|
(a) |
z izmenjavo izkušenj pri reševanju vprašanj, ki se nanašajo na trajnostno urbanistično in regionalno načrtovanje in razvoj, vključno:
|
|
(b) |
s podporo pri usposabljanju in gradnji zmogljivosti za vodilne delavce na centralni, regionalni in lokalni ravni na področju regionalnega in urbanističnega načrtovanja, upravljanja arhitekturnih vidikov in stavbne dediščine; |
|
(c) |
s sodelovanjem v okviru ustreznih mednarodnih organizacij, kot sta HABITAT ZN in Svetovni mestni forum, prek skupnih raziskovalnih programov in organizacije delavnic in seminarjev za izmenjavo informacij in izkušenj v urbanističnem načrtovanju in razvoju, vključno s širjenjem mestnih območij, urbanističnim projektiranjem, prostorskim razvojem in razvojem tehnične infrastrukture. |
3. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje, si izmenjevali izkušnje in informacije na ravni njunih regionalnih organov in organov, pristojnih za urbanizem, da bi rešili zapletene urbanistične probleme s spodbujanjem trajnostnega razvoja.
Člen 50
Delo, zaposlovanje in socialne zadeve
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje na področju dela, zaposlovanja in socialnih zadev, vključno s sodelovanjem v zvezi z delom, regionalno in socialno kohezijo, zdravstvom in varnostjo pri delu, enakostjo spolov, vseživljenjskim razvojem znanja in spretnosti, razvojem človeških virov, mednarodnimi migracijami in dostojnim delom ter socialno varnostjo, da bi okrepili socialno razsežnost globalizacije.
2. Pogodbenici ponovno potrjujeta potrebo po podpiranju procesa globalizacije, ki je koristen za vse, ter spodbujanju polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela kot ključnega elementa trajnostnega razvoja in zmanjšanja revščine, kot to potrjujeta Resolucija Generalne skupščine ZN 60/1 in ministrska deklaracija Ekonomsko-socialnega sveta ZN na visoki ravni iz julija 2006. Sodelovanje med pogodbenicama poteka skladno z ter upošteva značilnosti in raznolikost gospodarskih in socialnih razmer.
3. Pogodbenici ponovno potrjujeta, da sta zavezani k spoštovanju, spodbujanju in uresničevanju mednarodno priznanih standardov dela, kot so določeni v konvencijah Mednarodne organizacije dela (MOD), h katerima sta pristopili, in na katere se sklicuje deklaracija MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali in zagotavljali tehnično pomoč, da bi ustrezno spodbujali ratifikacijo mednarodno priznanih standardov dela in učinkovito izvajali standarde dela, ki sta jih pogodbenici ratificirali.
4. Pogodbenici si v skladu z zakoni, pogoji in postopki, ki veljajo v državi gostiteljici in so navedeni v ustreznih mednarodnih pogodbah in konvencijah, h katerim sta pristopili, prizadevata zagotoviti, da državljani druge pogodbenice, zakonito zaposleni na ozemlju države gostiteljice, niso predmet kakršne koli diskriminacije na podlagi državljanstva, ki bi se med drugim nanašala na pogoje dela, prejemke ali odpuščanje, v primerjavi s pogoji, ki veljajo za druge državljane tretjih držav.
5. Oblike sodelovanja lahko vključujejo posebne programe in projekte na podlagi vzajemnega dogovora ter gradnjo zmogljivosti, izmenjavo mnenj glede politik in pobude o temah skupnega interesa na dvostranski in večstranski ravni, kot je raven ASEM, EU-ASEAN in MOD.
Člen 51
Statistika
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje pri usklajevanju in razvijanju statističnih metod, vključno z zbiranjem, obdelavo, analizo in razširjanjem statističnih podatkov.
2. Pogodbenici se v ta namen strinjata, da bosta okrepili sodelovanje, vključno prek regionalnih in mednarodnih forumov, z gradnjo zmogljivosti in drugimi projekti tehnične pomoči, vključno z zagotavljanjem sodobne statistične programske opreme, da bi okrepili kakovost statistike.
NASLOV VII
INSTITUCIONALNI OKVIR
Člen 52
Skupni odbor
1. Pogodbenici se strinjata, da se ustanovi Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki obeh strani na najvišji možni ravni in katerega naloge so:
|
(a) |
zagotavljati pravilno delovanje in izvajanje tega sporazuma; |
|
(b) |
določati prednostne naloge glede na cilje tega sporazuma; |
|
(c) |
spremljati razvoj obsežnega partnerstva med pogodbenicama in dajati priporočila o spodbujanju ciljev tega sporazuma; |
|
(d) |
ustrezno zahtevati informacije od odborov in drugih organov, ustanovljenih v skladu z drugimi sporazumi, sklenjenimi med pogodbenicama, ter proučiti kakršna koli poročila, ki jih ti predložijo; |
|
(e) |
izmenjevati mnenja in dajati predloge o kakršnem koli vprašanju v skupnega interesa, vključno s prihodnjimi ukrepi in viri, ki so na voljo za njihovo izvajanje; |
|
(f) |
reševati razlike, ki bi izhajale iz uporabe ali razlage tega sporazuma; |
|
(g) |
proučiti vse informacije, ki jih predloži ena od pogodbenic glede izpolnjevanja obveznosti, in se posvetovati z drugo pogodbenico z namenom najti rešitev, sprejemljivo za obe pogodbenici v skladu s členom 57. |
2. Skupni odbor se praviloma sestaja letno, izmenično v Hanoju in Bruslju, na sporazumno določen datum. Po dogovoru med pogodbenicama se lahko skličejo tudi izredna zasedanja Skupnega odbora. Skupnemu odboru pogodbenici predsedujeta izmenično. Dnevni red zasedanj Skupnega odbora pogodbenici določita sporazumno.
3. Skupni odbor ustanovi pododbore in posebne delovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog. Ti pododbori in delovne skupine o svojih dejavnostih podrobno poročajo Skupnemu odboru na vsakem njegovem zasedanju.
4. Pogodbenici se strinjata, da je naloga Skupnega odbora tudi zagotavljati pravilno delovanje vseh sektorskih sporazumov ali protokolov, ki so bili sklenjeni ali bodo sklenjeni med pogodbenicama.
5. Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.
NASLOV VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 53
Sredstva za sodelovanje
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta, v kolikor to omogočajo njuna sredstva in predpisi, zagotovili ustrezna sredstva, vključno s finančnimi sredstvi, da bi izpolnili cilje sodelovanja iz tega sporazuma.
2. Pogodbenici spodbujata Evropsko investicijsko banko, da v skladu s svojimi postopki in finančnimi merili nadaljuje svoje delovanje v Vietnamu.
Člen 54
Evolutivna klavzula
1. Pogodbenici lahko s skupnim dogovorom razširita področje uporabe tega sporazuma, da bi okrepili raven sodelovanja, vključno z njegovo dopolnitvijo s sporazumi ali protokoli glede določenih področij ali dejavnostih. Taki posebni sporazumi so sestavni del celotnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in del skupnega institucionalnega okvira.
2. V okviru izvajanja tega sporazuma lahko vsaka pogodbenica oblikuje predloge za razširitev obsega sodelovanja, pri čemer upošteva izkušnje, pridobljene z izvajanjem tega sporazuma.
Člen 55
Drugi sporazumi
1. Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije niti ta sporazum niti ukrepi, sprejeti v skladu z njim, ne vplivajo na pristojnosti držav članic, da izvajajo dvostranske dejavnosti sodelovanja z Vietnamom ali da sklepajo, kadar je to ustrezno, nove sporazume o partnerstvu in sodelovanju z Vietnamom.
2. Ta sporazum ne vpliva na uporabo ali izvajanje zavez, ki jih imata pogodbenici v zvezi s tretjimi stranmi.
3. Obstoječi sporazumi, ki se nanašajo na posebna področja sodelovanja, ki spadajo v področje uporabe tega sporazuma, veljajo za del celotnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in so del skupnega institucionalnega okvira.
Člen 56
Uporaba in razlaga Sporazuma
1. Vsaka pogodbenica lahko na Skupni odbor naslovi kakršno koli razhajanje glede uporabe ali razlage tega sporazuma.
2. Skupni odbor lahko takšno razhajanje razreši s priporočilom.
Člen 57
Izpolnjevanje obveznosti
1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, ki so potrebni za izpolnjevanje njunih obveznosti iz tega sporazuma, in zagotovita, da so ti ukrepi skladni s cilji in nameni iz tega sporazuma.
2. Če katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila njenih obveznosti iz tega sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe.
3. Preden pogodbenica to stori, predloži Skupnemu odboru, razen v primerih bistvenih kršitev Sporazuma, vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev primera, da bi našli rešitev, sprejemljivo za pogodbenici.
4. Pogodbenici se strinjata, da za namene pravilne razlage in praktične uporabe tega sporazuma pojem „ustrezni ukrepi“ iz člena 57(2) pomeni ukrepe, ki so sprejeti v skladu z mednarodnim pravom in so sorazmerni neizpolnitvi obveznosti iz tega sporazuma. Pri izbiri teh ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj motijo delovanje tega sporazuma. O teh ukrepih se takoj uradno obvesti drugo pogodbenico, pri čemer se na zahtevo druge pogodbenice o njih posvetuje Skupni odbor.
Člen 58
Sredstva
Za lažje sodelovanje v okviru tega sporazuma se pogodbenici strinjata, da bosta uradnikom in strokovnjakom, vključenim v izvajanje sodelovanja, v skladu z notranjimi pravili in predpisi pogodbenic zagotovili sredstva, potrebna za izvajanje njihovih nalog.
Člen 59
Izjave
Izjave k temu sporazumu so sestavni del tega sporazuma.
Člen 60
Ozemeljska uporaba
Ta sporazum se po eni strani uporablja na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o Evropski uniji pod pogoji iz navedene pogodbe, in po drugi strani na ozemlju Socialistične republike Vietnam.
Člen 61
Opredelitev pogodbenic
Za namene tega sporazuma „pogodbenici“ po eni strani pomeni Unijo ali njene države članice ali Unijo in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili ter po drugi strani Socialistično republiko Vietnam.
Člen 62
Nacionalna varnost in razkritje informacij
Nič v tem sporazumu se ne razlaga v smislu, da bi morala katera od pogodbenic predložiti kakršne koli informacije, za razkritje katerih meni, da so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi.
Člen 63
Začetek veljavnosti in trajanje
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan v mesecu po dnevu, ko zadnja pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico, da so končani pravni postopki, potrebni v ta namen.
2. Ta sporazum velja za obdobje petih let. Njegova veljavnost se samodejno podaljšuje za nadaljnja obdobja enega leta, razen če ena od pogodbenic drugo pogodbenico šest mesecev pred iztekom katerega koli nadaljnjega obdobja enega leta pisno uradno obvesti o svoji nameri, da tega sporazuma ne podaljša.
3. Kakršne koli spremembe tega sporazuma se opravijo z dogovorom med pogodbenicama. Kakršne koli spremembe začnejo veljati šele potem, ko druga pogodbenica uradno obvesti prvo pogodbenico, da so končani vsi potrebni uradni postopki.
4. Ta sporazum lahko odpove katera koli pogodbenica s pisnim obvestilom o odpovedi, ki ga pošlje drugi pogodbenici. Odpoved začne veljati šest mesecev po tem, ko druga pogodbenica uradno obvestilo prejme.
Člen 64
Uradna obvestila
Uradna obvestila v skladu s členom 63 se predložijo generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije oziroma ministrstvu za zunanje zadeve Vietnama.
Člen 65
Verodostojna besedila
Ta sporazum je sestavljen v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in vietnamskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.
Съставено в Брюксел на двадесет и седми юни две хиляди и дванадесета година.
Hecho en Bruselas, el veintisiete de junio de dos mil doce.
V Bruselu dne dvacátého sedmého června dva tisíce dvanáct.
Udfærdiget i Bruxelles den syvogtyvende juni to tusind og tolv.
Geschehen zu Brüssel am siebenundzwanzigsten Juni zweitausendzwölf.
Kahe tuhande kaheteistkümnenda aasta juunikuu kahekümne seitsmendal päeval Brüsselis.
Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι εφτά Ιουνίου δύο χιλιάδες δώδεκα.
Done at Brussels on the twenty-seventh day of June in the year two thousand and twelve.
Fait à Bruxelles, le vingt-sept juin deux mille douze.
Fatto a Bruxelles, addì ventisette giugno duemiladodici.
Briselē, divi tūkstoši divpadsmitā gada divdesmit septītajā jūnijā.
Priimta du tūkstančiai dvyliktų metų birželio dvidešimt septintą dieną Briuselyje.
Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenkettedik év június havának huszonhetedik napján.
Magħmul fi Brussell, fis-sebgħa u għoxrin jum ta’ Ġunju tas-sena elfejn u tnax.
Gedaan te Brussel, de zevenentwintigste juni tweeduizend twaalf.
Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego siódmego czerwca roku dwa tysiące dwunastego.
Feito em Bruxelas, em vinte e sete de junho de dois mil e doze.
Întocmit la Bruxelles la douăzeci și șapte iunie două mii doisprezece.
V Bruseli dňa dvadsiateho siedmeho júna dvetisícdvanásť.
V Bruslju, dne sedemindvajsetega junija leta dva tisoč dvanajst.
Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäseitsemäntenä päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattakaksitoista.
Som skedde i Bryssel den tjugosjunde juni tjugohundratolv.
Voor het Koninkrijk België
Pour le Royaume de Belgique
Für das Königreich Belgien
Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.
Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.
Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.
За Република България
Za Českou republiku
For Kongeriget Danmark
Für die Bundesrepublik Deutschland
Eesti Vabariigi nimel
Thar cheann Na hÉireann
For Ireland
Για την Ελληνική Δημοκρατία
Por el Reino de España
Pour la République française
Per la Repubblica italiana
Για την Κυπριακή Δημοκρατία
Latvijas Republikas vārdā –
Lietuvos Respublikos vardu
Pour le Grand-Duché de Luxembourg
A Magyar Köztársaság részéről
Għal Malta
Voor het Koninkrijk der Nederlanden
Für die Republik Österreich
W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej
Pela República Portuguesa
Pentru România
Za Republiko Slovenijo
Za Slovenskú republiku
Suomen tasavallan puolesta
För Republiken Finland
För Konungariket Sverige
For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland
За Европейския съюз
Por la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
PRILOGA
SKUPNA IZJAVA O STATUSU TRŽNEGA GOSPODARSTVA
Pogodbenici okrepita sodelovanje z namenom, da bi v skladu z ustreznimi postopki čim prej dosegli zgodnje priznanje statusa tržnega gospodarstva Vietnama.
ENOSTRANSKA IZJAVA EVROPSKE UNIJE O SPLOŠNEM SISTEMU PREFERENCIALOV
Evropska unija priznava velik pomen splošnega sistema preferencialov za razvoj trgovine in bo nadaljevala sodelovanje, med drugim na podlagi dialoga, izmenjav in dejavnosti gradnje zmogljivosti, da bi zagotovila optimalno uporabo sistema s strani Vietnama v skladu z ustreznimi postopki pogodbenic in razvijajočo se trgovinsko politiko EU.
SKUPNA IZJAVA GLEDE ČLENA 24 (SODELOVANJE NA PODROČJU BOJA PROTI PRANJU DENARJA IN FINANCIRANJU TERORIZMA)
Pogodbenici se strinjata, da bo Skupni odbor pripravil seznam pristojnih organov za izmenjavo ustreznih informacij iz tega člena.
SKUPNA IZJAVA GLEDE ČLENA 57 (IZPOLNITEV OBVEZNOSTI)
Pogodbenici se strinjata, da za namene pravilne razlage in praktične uporabe tega sporazuma pojem „bistvenih kršitev Sporazuma“ iz člena 57(3) v skladu s členom 60(3) Dunajske konvencije o pogodbenem pravu iz leta 1969 (v nadaljnjem besedilu: Dunajska konvencija) pomeni:
|
(a) |
zavrnitev sporazuma, ki je Dunajska konvencija ne dovoljuje, ali |
|
(b) |
kršenje bistvenega elementa Sporazuma, kot je opisano v členu 1(1) in (2) in členu 8. |
V primerih bistvenih kršitev Sporazuma se o ukrepu nemudoma uradno obvesti drugo pogodbenico. Skupni odbor na zahtevo druge pogodbenice opravi nujna posvetovanja v obdobju do 30 dni, s katerimi temeljito prouči vse vidike ali podlago za ukrep, da bi se našla rešitev, sprejemljiva za pogodbenici.
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/43 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/2118
z dne 28. oktobra 2016
o podpisu, v imenu Unije, in začasni uporabi Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 31(1) in člena 37 navedene pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 212(1) v povezavi s členom 218(5) in drugim odstavkom člena 218(8) navedene pogodbe,
ob upoštevanju skupnega predloga Evropske komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 8. decembra 2010 pooblastil Komisijo in visokega predstavnika za začetek pogajanj o okvirnem sporazumu s Kanado, s katerim bi se nadomestila skupna politična izjava iz leta 1996 o odnosih med EU in Kanado. |
|
(2) |
Ob upoštevanju tesnih zgodovinskih vezi in čedalje močnejših povezav med pogodbenicama ter njune želje, da medsebojne odnose ambiciozno ter inovativno okrepita in razširita, so bila pogajanja o Sporazumu o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) uspešno zaključena s parafiranjem Sporazuma 8. septembra 2014 v Ottawi. |
|
(3) |
Člen 30 Sporazuma določa začasno uporabo Sporazuma pred začetkom njegove veljavnosti. |
|
(4) |
Sporazum bi bilo treba podpisati v imenu Unije. Do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev, bi bilo treba Sporazuma delno uporabljati začasno v skladu s členom 30 Sporazuma – |
|
(5) |
Podpis Sporazuma v imenu Unije in začasna uporaba delov Sporazuma ne posega v delitev pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami v skladu s Pogodbama– |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. V imenu Unije se odobri podpis Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma.
2. Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.
Člen 3
1. Do začetka veljavnosti Sporazuma se v skladu s členom 30 Sporazuma in na podlagi uradnih obvestil iz navedenega člena med Unijo in Kanado začasno uporabljajo naslednji deli Sporazuma, vendar le, kolikor se nanašajo na zadeve, ki so v pristojnosti Unije, vključno z zadevami, ki sodijo v pristojnost Unije, da opredeli in izvaja skupne zunanje in varnostne politike:
|
(a) |
naslov I: člen 1; |
|
(b) |
naslov II: člen 2; |
|
(c) |
naslov III: člen 4(1), člen 5 in člen 7(b); |
|
(d) |
naslov IV:
|
|
(e) |
naslov V: člen 23(2); |
|
(f) |
naslov VI: členi 26, 27 in 28; |
|
(g) |
naslov VII: členi 29, 30, 31, 32, 33 in 34, kolikor so te določbe omejene na namen zagotavljanja začasne uporabe Sporazuma. |
2. Generalni sekretariat Sveta v Uradnem listu Evropske unije objavi datum, s katerim se začne Sporazum začasno uporabljati.
Člen 4
Ta sklep začne veljati dan po sprejetju.
V Bruslju, 28. oktobra 2016
Za Svet
Predsednik
M. LAJČÁK
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/45 |
SPORAZUM O STRATEŠKEM PARTNERSTVU
med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani
EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,
ter
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA HRVAŠKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
MADŽARSKA,
REPUBLIKA MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,
na eni strani ter
KANADA
na drugi strani,
v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, –
NA PODLAGI dolgoletnega prijateljstva med prebivalci Evrope in Kanade, ki temelji na obsežnih zgodovinskih, kulturnih, političnih in gospodarskih vezeh,
OB UPOŠTEVANJU napredka od Okvirnega sporazuma iz leta 1976 o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in Kanado, Izjave iz leta 1990 o čezatlantskih odnosih med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Kanado, Skupne politične izjave iz leta 1996 o odnosih med EU in Kanado ter Skupnega akcijskega načrta EU in Kanade, Agende o partnerstvu med EU in Kanado iz leta 2004 ter Sporazuma med Evropsko unijo in Kanado iz leta 2005 o vzpostavitvi okvira za udeležbo Kanade v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje,
V POTRDITEV zavezanosti demokratičnim načelom in človekovim pravicam, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah,
V SKUPNEM PREPRIČANJU, da širjenje orožja za množično uničevanje pomeni eno od najresnejših groženj za mednarodno varnost,
IZHAJAJOČ IZ dolgoletne tradicije sodelovanja pri spodbujanju mednarodnih načel miru, varnosti in pravne države,
V POTRDITEV odločenosti za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu na dvostranski in večstranski ravni,
NA PODLAGI skupne zavezanosti zmanjšanju revščine, spodbujanju vključujoče gospodarske rasti in podpiranju držav v razvoju pri njihovih prizadevanjih za politične in gospodarske reforme,
OB PRIZNAVANJU želje po spodbujanju gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja,
S PONOSNIM SKLICEVANJEM na obsežne medosebne stike med njunimi državljani ter skupne zavezanosti varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,
OB PRIZNAVANJU pomembne vloge, ki jo lahko imajo učinkovite multilateralne organizacije pri spodbujanju sodelovanja in doseganju pozitivnih rezultatov v zvezi s svetovnimi vprašanji in izzivi,
OB UPOŠTEVANJU njunih dinamičnih trgovinskih in naložbenih odnosov, ki se bodo z učinkovitim izvajanjem celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma še okrepili,
OB UPOŠTEVANJU dejstva, da so določbe tega sporazuma, ki sodijo v področje uporabe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujoče za Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske unije, razen če Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko uradno obvesti Kanado, da so za Združeno kraljestvo ali Irsko kot del Evropske unije zavezujoče v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če navedene določbe za Združeno kraljestvo in/ali Irsko kot del Evropske unije prenehajo biti zavezujoče v skladu s členom 4a Protokola št. 21, Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko nemudoma obvesti Kanado o morebitni spremembi njunega stališča, pri čemer te določbe zanju ostanejo zavezujoče. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen navedenima pogodbama,
OB UPOŠTEVANJU institucionalnih sprememb v Evropski uniji po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe,
OB POTRDITVI statusa, ki ga imata kot strateški partnerici, ter njune odločenosti za nadaljnjo krepitev in razvoj medsebojnih odnosov ter mednarodnega sodelovanja na podlagi vzajemnega spoštovanja in dialoga, da bi uresničevali skupne interese in vrednote,
V PREPRIČANJU, da bi se moralo takšno sodelovanje oblikovati pragmatično in postopoma v skladu z razvojem njunih politik –
STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
NASLOV I
TEMELJI SODELOVANJA
Člen 1
Splošna načela
1. Pogodbenici izražata podporo skupnim vrednotam, kot so navedene v Ustanovni listini Združenih narodov.
2. Pogodbenici si ob upoštevanju njunega strateškega odnosa prizadevata za večjo skladnost pri razvoju sodelovanja na dvostranski, regionalni in večstranski ravni.
3. Pogodbenici izvajata ta sporazum na podlagi skupnih vrednot ter načel dialoga, vzajemnega spoštovanja, enakovrednega partnerstva, multilateralizma, soglasja in spoštovanja mednarodnega prava.
NASLOV II
ČLOVEKOVE PRAVICE, TEMELJNE SVOBOŠČINE, DEMOKRACIJA IN PRAVNA DRŽAVA
Člen 2
Varovanje in spodbujanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin
1. Spoštovanje demokratičnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določene v Splošni deklaraciji človekovih pravic ter obstoječih mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah in drugih pravno zavezujočih aktih, katerih pogodbenice so Unija ali njene države članice in Kanada, je temelj notranje in mednarodne politike posameznih pogodbenic ter predstavlja bistveni element tega sporazuma.
2. Pogodbenici si prizadevata sodelovati na tem področju in zagotoviti spoštovanje teh pravic in načel v svojih politikah ter spodbujata druge države, naj ravnajo v skladu s temi mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah in pravno zavezujočimi akti ter uresničujejo obveznosti, ki jih imajo na področju človekovih pravic.
3. Pogodbenici sta zavezani k spodbujanju demokracije, vključno s svobodnim in pravičnim volilnim postopkom, ki je v skladu z mednarodnimi standardi. Posamezna pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o svojih misijah za opazovanje volitev in jo po potrebi povabi k sodelovanju.
4. Pogodbenici priznavata pomembnost pravne države za varstvo človekovih pravic in za učinkovito delovanje institucij upravljanja v demokratični državi. To vključuje obstoj neodvisnega pravosodnega sistema, enakosti pred zakonom, pravico do poštenega sojenja in dostop posameznikov do učinkovitega pravnega sredstva.
NASLOV III
MEDNARODNI MIR IN VARNOST TER UČINKOVIT MULTILATERALIZEM
Člen 3
Orožje za množično uničevanje
1. Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi subjekti, ena od najresnejših groženj za mednarodno stabilnost in varnost.
2. Pogodbenici zato soglašata, da bosta s sodelovanjem prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako da bosta popolnoma spoštovali in izvajali obveznosti iz mednarodnih sporazumov o razoroževanju in neširjenju orožja ter iz resolucij Varnostnega Sveta ZN. Poleg tega po potrebi še naprej sodelujeta, da bi v okviru režimov za nadzor izvoza, katerih pogodbenici sta obe, podpirali prizadevanja za neširjenje orožja. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma.
3. Pogodbenici se poleg navedenega strinjata, da bosta sodelovali ter prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev tako, da:
|
(a) |
po potrebi sprejmeta ukrepe za podpis, ratifikacijo ali pristop k vsem relevantnim mednarodnim pogodbam o razoroževanju in neširjenju orožja ter popolnoma izvajata vse obveznosti na podlagi pogodb, katerih pogodbenici sta, ter spodbujata druge države, da te pogodbe spoštujejo; |
|
(b) |
ohranjata učinkovit sistem nacionalnega nadzora izvoza, s katerim se nadzoruje izvoz blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologij z dvojno uporabo, ter preprečujeta nezakonito posredovanje pri trgovini s takšnih blagom in tranzit takšnega blaga, in ki vključuje učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza; |
|
(c) |
se borita proti širjenju kemičnega, biološkega in toksičnega orožja. Pogodbenici soglašata, da bosta s sodelovanjem v ustreznih forumih spodbujali pristop vseh držav k mednarodnim konvencijam, vključno s Konvencijo o kemičnem orožju (Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju) ter Konvencijo o prepovedi biološkega in toksičnega orožja (Konvencija o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju). |
4. Pogodbenici soglašata z uvedbo rednih srečanj na visoki ravni med EU in Kanado, da bi izmenjali mnenja o načinih za okrepitev sodelovanja v zvezi z vrsto vprašanj na področju neširjenja orožja in razoroževanja.
Člen 4
Osebno in lahko orožje
1. Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovane zaloge in nenadzorovano širjenje tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.
2. Pogodbenici soglašata, da bosta izvajali svoje zaveze za preprečevanje nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, v okviru relevantnih mednarodnih instrumentov, vključno z Akcijskim programom ZN za preprečevanje vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njim in njihovo izkoreninjenje, ter tudi obveznosti, ki izhajajo iz resolucij Varnostnega sveta ZN.
3. Pogodbenici si prizadevata sprejeti ukrepe za preprečevanje nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem ter z usklajevanjem, dopolnjevanjem in iskanjem sinergij v okviru njunega sodelovanja po potrebi podpirati druge države v boju proti nezakonitemu trgovanju z osebnim in lahkim orožjem ter strelivom zanj na svetovni, regionalni in nacionalni ravni.
Člen 5
Mednarodno kazensko sodišče
1. Pogodbenici potrjujeta, da najhujše oblike kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovane ter da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ukrepi na nacionalni ravni in z izboljševanjem sodelovanja na mednarodni ravni, med drugim z Mednarodnim kazenskim sodiščem (MSP).
2. Pogodbenici sta zavezani spodbujanju vsesplošne ratifikacije Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča ali pristopa vseh držav k njemu ter podpiranju njegovega učinkovitega nacionalnega izvajanja v državah, ki so pogodbenice Mednarodnega kazenskega sodišča.
Člen 6
Sodelovanje v boju proti terorizmu
1. Pogodbenici priznavata, da je boj proti terorizmu njuna skupna prioriteta, in poudarjata, da ga je treba izvajati ob spoštovanju pravne države, mednarodnega prava, zlasti Ustanovne listine Združenih narodov in relevantnih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, človekovih pravic, mednarodnega prava o beguncih in humanitarnega prava ter temeljnih svoboščin.
2. Pogodbenici vodita posvetovanja na visoki ravni o boju proti terorizmu in navežeta priložnostne stike, da bi spodbujali učinkovite skupne protiteroristične operacije ter mehanizme sodelovanja, kadar je to mogoče. To vključuje redne izmenjave informacij o seznamih teroristov, strategijah za preprečevanje nasilnega ekstremizma in pristopih k novim izzivom na področju boja proti terorizmu.
3. Pogodbenici sta zavezani spodbujanju celovitega mednarodnega pristopa k boju proti terorizmu pod okriljem Združenih narodov. Prizadevata si zlasti sodelovati pri krepitvi mednarodnega soglasja na tem področju, da bi se spodbujalo celovito izvajanje globalne strategije Združenih narodov za boj proti terorizmu in relevantnih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, kot je ustrezno.
4. Pogodbenici še naprej tesno medsebojno sodelujeta v okviru Globalnega foruma za boj proti terorizmu in njegovih delovnih skupin.
5. Pogodbenici se ravnata po mednarodnih priporočilih za preprečevanje financiranja terorizma, ki jih je izdala Projektna skupina za finančno ukrepanje.
6. Pogodbenici še naprej ustrezno sodelujeta za krepitev protiterorističnih zmogljivosti drugih držav na področju preprečevanja in odkrivanja terorističnih dejavnosti ter odzivanja nanje.
Člen 7
Sodelovanje pri spodbujanju mednarodnega miru in stabilnosti
Pogodbenici pri uresničevanju skupnih interesov v okviru spodbujanja mednarodnega miru in varnosti ter učinkovitih multilateralnih institucij in politik:
|
(a) |
nadaljujeta prizadevanja za nadaljnjo krepitev čezatlantske varnosti ob upoštevanju osrednje vloge obstoječe čezatlantske varnostne strukture med Evropo in Severno Ameriko; |
|
(b) |
krepita skupna prizadevanja v podporo kriznemu upravljanju in gradnji zmogljivosti ter izboljšujeta svoje sodelovanje na tem področju, tudi glede operacij in misij, ki jih izvaja EU. Pogodbenici si prizadevata lajšati sodelovanje v teh dejavnostih, med drugim z zgodnjimi posvetovanji in izmenjavo informacij o načrtovanju, če menita, da je to primerno. |
Člen 8
Sodelovanje v multilateralnih, regionalnih in mednarodnih forumih ter organizacijah
1. Pogodbenici sta zavezani multilateralizmu ter prizadevanjem za izboljšanje učinkovitosti regionalnih in mednarodnih forumov in organizacij, kot so Združeni narodi ter njihove specializirane organizacije in agencije, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO), Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ter drugih multilateralnih forumov.
2. Pogodbenici zagotavljata učinkovite mehanizme za posvetovanje ob robu multilateralnih forumov. V Združenih narodih poleg svojih obstoječih dialogov na področju človekovih pravic in demokracije vzpostavita trajne mehanizme za posvetovanje v okviru Sveta za človekove pravice, Generalne skupščine Združenih narodov ter uradov Združenih narodov na Dunaju in po potrebi v drugih organih, o katerih se dogovorita pogodbenici.
3. Pogodbenici si poleg tega prizadevata posvetovati se glede volitev, da zagotovita učinkovito zastopanost v multilateralnih organizacijah.
NASLOV IV
GOSPODARSKI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
Člen 9
Dialog in vodilna svetovna vloga pri gospodarskih vprašanjih
Pogodbenici si ob spoznanju, da je mogoče vzdržno globalizacijo in večjo blaginjo doseči le z odprtim svetovnim gospodarstvom, ki temelji na tržnih načelih, učinkovitih predpisih in močnih svetovnih institucijah, prizadevata:
|
(a) |
pokazati vodilno vlogo pri spodbujanju stabilnih gospodarskih politik in preudarnega finančnega upravljanja tako na nacionalni ravni kot v okviru regionalnih in mednarodnih prizadevanj; |
|
(b) |
voditi redni politični dialog na visoki ravni o makroekonomskih vprašanjih, po potrebi z vključitvijo predstavnikov centralnih bank, s ciljem sodelovanja pri vprašanjih skupnega interesa; |
|
(c) |
po potrebi spodbujati pravočasen in učinkovit dialog o svetovnih gospodarskih vprašanjih skupnega interesa ter krepiti medsebojno sodelovanje v multilateralnih organizacijah in forumih, v katerih sodelujeta, kot so OECD, skupini G-7 in G-20, Mednarodni denarni sklad (MDS), Svetovna banka in Svetovna trgovinska organizacija (STO). |
Člen 10
Spodbujanje proste trgovine in krepitev naložb
1. Pogodbenici s sodelovanjem spodbujata trajnostno povečevanje in razvoj medsebojne trgovine in naložb v vzajemno korist, kot je določeno v celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu.
2. Pogodbenici si prizadevata sodelovati za nadaljnjo krepitev STO kot najbolj učinkovitega okvira za močen, vključujoč in na pravilih temelječ svetovni trgovinski sistem.
3. Pogodbenici še naprej sodelujeta na carinskem področju.
Člen 11
Sodelovanje na davčnem področju
Pogodbenici z namenom krepitve in razvoja medsebojnega gospodarskega sodelovanja spoštujeta in uporabljata načela dobrega upravljanja na davčnem področju, tj. preglednost, izmenjavo informacij in preprečevanje škodljivih davčnih praks, v okviru foruma OECD o škodljivih davčnih praksah in kodeksa ravnanja Unije na področju podjetniškega obdavčevanja. Prizadevata si sodelovati pri spodbujanju in izboljševanju izvajanja teh načel na mednarodni ravni.
Člen 12
Trajnostni razvoj
1. Pogodbenici ponovno potrjujeta, da sta zavezani zadovoljevanju sedanjih potreb na način, ki ne ogroža potreb prihodnjih generacij. Strinjata se, da je spoštovanje načela trajnostnega razvoja pogoj za dolgoročno vzdržno gospodarsko rast.
2. Pogodbenici še naprej spodbujata odgovorno in učinkovito rabo virov ter ozaveščata o gospodarskih in družbenih stroških okoljske škode ter z njo povezanih posledic za dobrobit ljudi.
3. Pogodbenici z dialogom, izmenjavo dobrih praks, dobrim upravljanjem in stabilnim finančnim upravljanjem še naprej podpirata prizadevanja za spodbujanje trajnostnega razvoja.
4. Pogodbenici veže skupni cilj zmanjšanja revščine in podpiranja vključujočega gospodarskega razvoja po vsem svetu, za dosego tega cilja pa sodelujeta, kadar koli je to mogoče.
5. V ta namen pogodbenici vzpostavita reden politični dialog o razvojnem sodelovanju, da bi izboljšali usklajevanje politik o vprašanjih skupnega interesa ter povečali kakovost in učinkovitost razvojnega sodelovanja v skladu z mednarodno sprejetimi načeli o učinkovitosti pomoči. Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi odgovornosti in preglednosti s poudarkom na izboljšanju razvojnih rezultatov ter priznavata pomembnost vključevanja različnih akterjev, med drugim iz zasebnega sektorja in civilne družbe, v razvojno sodelovanje.
6. Pogodbenici priznavata pomen energetskega sektorja za gospodarsko blaginjo ter mednarodni mir in stabilnost. Strinjata se, da je treba izboljšati in razvejiti oskrbo z energijo, spodbujati inovacije in povečati energetsko učinkovitost, da bi se povečale energetske možnosti, energetska varnost ter trajnostna in dostopna energija. Pogodbenici vodita dialog na visoki ravni o energiji ter z nadaljnjim sodelovanjem na dvostranski in večstranski ravni podpirata odprte in konkurenčne trge, izmenjujeta dobre prakse, spodbujata znanstveno osnovane in pregledne predpise ter razpravljata o možnostih sodelovanja na področju energetike.
7. Pogodbenici pripisujeta velik pomen zaščiti in ohranjanju okolja ter priznavata potrebo po visokih standardih okoljskega varstva, da bi se okolje ohranilo za prihodnje generacije.
8. Pogodbenici se zavedata globalne nevarnosti, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, ter priznavata potrebo po takojšnjem in nadaljnjem ukrepanju za zmanjšanje izpustov, da bi se koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ustalile na ravni, ki preprečuje nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Zlasti si prizadevata najti inovativne rešitve za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Pogodbenici priznavata globalno razsežnost tega izziva in še naprej podpirata mednarodna prizadevanja za pravičen, učinkovit, celovit in na pravilih temelječ režim na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki bi veljal za vse pogodbenice Konvencije, vključno s sodelovanjem pri nadaljnjih korakih glede pariškega sporazuma.
9. Pogodbenici vodita dialog na visoki ravni o okolju in podnebnih spremembah, da bi izmenjali dobre prakse ter spodbujali učinkovito in vključujoče sodelovanje pri vprašanju podnebnih sprememb ter pri drugih vprašanjih, ki se navezujejo na varstvo okolja.
10. Pogodbenici priznavata pomen dialoga in sodelovanja na dvostranski in večstranski ravni na področju zaposlovanja, socialnih zadev in dostojnega dela, zlasti v kontekstu globalizacije in demografskih sprememb. Prizadevata si spodbujati sodelovanje ter izmenjavo informacij in izkušenj pri vprašanjih s področja zaposlovanja in socialnih vprašanjih. Pogodbenici poleg tega potrjujeta svojo zavezanost spoštovanju, spodbujanju in uresničevanju mednarodno priznanih delovnih standardov, h katerim sta se zavezali, kot so standardi iz Deklaracije Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ki je bila sprejeta leta 1998, ter ukrepov na podlagi te deklaracije.
Člen 13
Dialog na drugih področjih skupnega interesa
Pogodbenici si ob priznavanju skupne zaveze k poglobitvi in razširitvi njune dolgoletne angažiranosti ter ob upoštevanju obstoječega sodelovanja prizadevata v ustreznih dvostranskih in večstranskih forumih spodbujati dialog med strokovnjaki ter izmenjavo dobrih praks na področjih skupnega interesa. Ta med drugim zajemajo kmetijstvo, ribištvo, mednarodno oceansko in pomorsko politiko, razvoj podeželja, mednarodni promet, zaposlovanje in vprašanja, povezana s polarnimi območji, vključno z znanostjo in tehnologijo. To lahko po potrebi vključuje tudi izmenjavo informacij o zakonodajnih, regulativnih in upravnih praksah ter o postopkih odločanja.
Člen 14
Dobrobit državljanov
1. Pogodbenici ob priznavanju pomembnosti razširitve in poglobitve njunega dialoga in sodelovanja pri vrsti vprašanj, ki vplivajo na dobrobit njunih državljanov ter svetovne skupnosti na splošno, spodbujata in lajšata dialog, posvetovanje in po možnosti sodelovanje pri obstoječih in novih vprašanjih skupnega interesa, ki vplivajo na dobrobit državljanov.
2. Pogodbenici priznavata pomembnost varstva potrošnikov ter spodbujata izmenjavo informacij in dobrih praks na tem področju.
3. Pogodbenici spodbujata medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij o svetovnih zdravstvenih vprašanjih ter o pripravljenosti in odzivu na izredne svetovne razmere s področja javnega zdravja.
Člen 15
Sodelovanje na področju znanja, raziskav, inovacij in komunikacijske tehnologije
1. Pogodbenici ob upoštevanju pomembnosti novega znanja za soočanje s svetovnimi izzivi še naprej spodbujata sodelovanje na področju znanosti, tehnologije, raziskav in inovacij.
2. Pogodbenici priznavata, da so informacijske in komunikacijske tehnologije ključni elementi moderne družbe in socialno-ekonomskega razvoja, ter si prizadevata sodelovati in po potrebi izmenjavati mnenja o nacionalnih, regionalnih in mednarodnih politikah na tem področju.
3. Pogodbenici priznavata, da je zagotavljanje varnosti in stabilnosti interneta ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin svetovni izziv, ter si prizadevata sodelovati na dvostranski in večstranski ravni v okviru dialoga ter izmenjav strokovnega znanja in izkušenj.
4. Pogodbenici priznavata, da ima uporaba vesoljskih sistemov vse pomembnejšo vlogo pri uresničevanju njunih ciljev na področju socialno-ekonomske, okoljske in mednarodne politike. Še naprej krepita sodelovanje pri razvoju in uporabi opreme za vesoljske dejavnosti za podporo državljanov, podjetij in vladnih organizacij.
5. Pogodbenici si prizadevata nadaljevati sodelovanje na področju statistike, pri čemer poseben poudarek namenjata dejavnemu spodbujanju izmenjave dobrih praks in politik.
Člen 16
Spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov, izobraževanja in mladih ter medosebnih stikov
1. Pogodbenici sta ponosni na dolgoletne kulturne, jezikovne in tradicionalne vezi, ki so vzpostavile mostove razumevanja med njima. Čezatlantske vezi obstajajo na vseh ravneh državnega upravljanja in družbe ter imajo velik vpliv na celotno kanadsko in evropsko družbo. Pogodbenici si prizadevata te vezi krepiti in iskati nove načine za spodbujanje odnosov prek medosebnih stikov. Prizadevata si za izmenjavo mnenj prek nevladnih organizacij in možganskih trustov, ki združujejo mlade ter druge gospodarske in socialne partnerje, da bi te odnose razširili in poglobili ter obogatili izmenjavo idej pri iskanju rešitev za skupne izzive.
2. Pogodbenici priznavata obsežne odnose, ki so se z leti razvili med njima na področju znanosti, izobraževanja, športa, kulture, turizma in mobilnosti mladih, ter pozdravljata in po potrebi spodbujata nenehno sodelovanje pri razširjanju teh vezi.
3. Pogodbenici si prizadevata spodbujati raznolikost kulturnih izrazov, po potrebi tudi s spodbujanjem načel in ciljev Konvencije Unesca iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.
4. Pogodbenici si po potrebi prizadevata spodbujati in lajšati izmenjave, sodelovanje ter dialog med njunimi kulturnimi ustanovami in strokovnjaki s kulturnega področja.
Člen 17
Odpornost na nesreče in obvladovanje izrednih razmer
Da bi pogodbenici prispevali k zmanjšanju posledic naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter povečanju odpornosti družbe in infrastrukture, potrjujeta skupno zavezanost spodbujanju ukrepov preprečevanja, pripravljenosti, odzivanja in obnove, po potrebi tudi prek sodelovanja na dvostranski in večstranski ravni.
NASLOV V
PRAVICA, SVOBODA IN VARNOST
Člen 18
Pravosodno sodelovanje
1. Pogodbenici si v okviru pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah prizadevata okrepiti obstoječe sodelovanje na področju vzajemne pravne pomoči in izročitev na podlagi zadevnih mednarodnih sporazumov. Poleg tega si v mejah svojih pooblastil in pristojnosti prizadevata krepiti obstoječe mehanizme in po potrebi preučita možnosti za razvoj novih mehanizmov, s katerimi bi se olajšalo mednarodno sodelovanje na tem področju. Če je primerno, lahko to vključuje pristop k zadevnim mednarodnim instrumentom in njihovo izvajanje ter tesnejše sodelovanje z Eurojustom.
2. Po potrebi pogodbenici v mejah svojih pristojnosti razvijata pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, predvsem glede pogajanj, ratifikacije in izvajanja multilateralnih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, vključno s konvencijami Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu glede mednarodnega pravosodnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščite otrok.
Člen 19
Sodelovanje v boju proti prepovedanim drogam
1. Pogodbenici v mejah svojih pooblastil in pristojnosti sodelujeta za zagotovitev uravnoteženega in celovitega pristopa k problematiki drog. Svoja prizadevanja osredotočita na:
|
— |
krepitev struktur za boj proti prepovedanim drogam; |
|
— |
zmanjšanje ponudbe prepovedanih drog, nedovoljenega prometa z njimi in povpraševanja po njih; |
|
— |
obravnavo zdravstvenih in socialnih posledic zlorabe prepovedanih drog ter |
|
— |
čim večjo učinkovitost struktur, namenjenih zmanjševanju preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi. |
2. Pogodbenici sodelujeta za dosego teh ciljev ter, če je mogoče, usklajujeta programe tehnične pomoči in spodbujata države, ki še niso ratificirale ali še ne izvajajo obstoječih mednarodnih konvencij o nadzoru nad drogami, katerih pogodbenice so Unija ali države članice in Kanada, naj to storijo. Pogodbenici se pri svojem ukrepanju ravnata po splošno sprejetih načelih, ki so skladna z ustreznimi mednarodnimi konvencijami o nadzoru nad drogami, ter spoštujeta krovne cilje Politične deklaracije in Akcijskega načrta Združenih narodov iz leta 2009 o mednarodnem sodelovanju pri oblikovanju celovite in uravnotežene strategije za spoprijemanje s svetovno problematiko drog.
Člen 20
Sodelovanje organov kazenskega pregona ter boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji
1. Pogodbenici sta zavezani sodelovanju v boju proti organiziranemu, gospodarskemu in finančnemu kriminalu ter korupciji, ponarejanju, tihotapljenju in nezakonitim transakcijam ob spoštovanju vzajemnih mednarodnih obveznosti na tem področju, vključno z učinkovitim sodelovanjem pri izterjavi materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj korupcije.
2. Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost razvoju medsebojnega sodelovanja na področju kazenskega pregona, tudi v okviru nadaljnjega sodelovanja z Europolom.
3. Poleg tega si pogodbenici prizadevata sodelovati v okviru mednarodnih forumov, da bi po potrebi spodbujali ustrezno spoštovanje in izvajanje Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenih dopolnilnih protokolov, katerih pogodbenici sta obe.
4. Pogodbenici si prav tako po potrebi prizadevata spodbujati izvajanje Konvencije Združenih narodov proti korupciji, med drugim z delovanjem močnega revizijskega mehanizma, ob upoštevanju načel preglednosti in udeležbe civilne družbe.
Člen 21
Pranje denarja in financiranje terorizma
1. Pogodbenici priznavata potrebo po sodelovanju pri preprečevanju zlorabe njunih finančnih sistemov za pranje premoženjske koristi, pridobljene s katero koli vrsto kaznivega dejanja, vključno z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in korupcijo, ter pri boju proti financiranju terorizma. To sodelovanje zajema tudi zaplembo materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, na podlagi pravnih okvirov in zakonodaje pogodbenic.
2. Pogodbenici si v skladu s svojimi pravnimi okviri in zakonodajo izmenjata relevantne informacije ter izvajata ustrezne ukrepe za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, pri čemer se ravnata po priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje in standardih, ki so jih sprejeli drugi ustrezni mednarodni organi, dejavni na tem področju.
Člen 22
Kibernetska kriminaliteta
1. Pogodbenici priznavata, da je kibernetska kriminaliteta globalen problem, na katerega se je treba odzvati globalno. V ta namen z izmenjavo informacij in praktičnega znanja na podlagi njunih pravnih okvirov in zakonodaje krepita sodelovanje pri preprečevanju kibernetske kriminalitete in boju proti njej. Po potrebi si prizadevata sodelovati pri zagotavljanju pomoči in podpore drugim državam pri razvoju učinkovitih zakonov, politik in praks za preprečevanje kibernetske kriminalitete in boj proti njej, kjer koli se že pojavi.
2. Pogodbenici si v skladu s svojimi pravnimi okviri in zakonodajo izmenjata informacije na področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje preiskovalcev kibernetske kriminalitete, izvajanje preiskav kibernetske kriminalitete in digitalna forenzika.
Člen 23
Migracije, azil in upravljanje meja
1. Pogodbenici ponovno potrjujeta, da sta zavezani sodelovanju in izmenjavi mnenj v okviru svojih zakonov in drugih predpisov na področju migracij (vključno z zakonitimi migracijami, nedovoljenimi migracijami, trgovino z ljudmi, migracijami in razvojem), azila, vključevanja, vizumov in upravljanja meja.
2. Pogodbenici imata skupni cilj, da bi vsi njuni državljani potovali med Unijo in Kanado brez vizumov. Pogodbenici sodelujeta in si po najboljših močeh prizadevata za čimprejšnjo uvedbo režima potovanj brez vizumov med njunima ozemljema za vse državljane z veljavnim potnim listom.
3. Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in nadzoru nedovoljenih migracij. V ta namen:
|
(a) |
Kanada na zahtevo posamezne države članice in, če ni drugače določeno v posebnem sporazumu, brez nadaljnjih formalnosti ponovno sprejme vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju te države članice; |
|
(b) |
vsaka država članica na zahtevo Kanade in, če ni drugače določeno v posebnem sporazumu, brez nadaljnjih formalnosti ponovno sprejme vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju Kanade; |
|
(c) |
države članice in Kanada svojim državljanom v ta namen zagotovijo ustrezne potne listine; |
|
(d) |
si pogodbenici prizadevata začeti pogajanja za poseben sporazum, ki bi določal obveznosti glede ponovnega sprejema, vključno s ponovnim sprejemom državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva. |
Člen 24
Konzularna zaščita
1. Kanada dovoli državljanom Unije, da uživajo zaščito diplomatskih in konzularnih predstavništev katere koli države članice, če država članica njihovega državljanstva nima dostopnega stalnega predstavništva v Kanadi.
2. Države članice dovolijo kanadskim državljanom, da na ozemlju katere koli države članice, na katerem Kanada nima dostopnega stalnega predstavništva, uživajo zaščito diplomatskih in konzularnih predstavništev katere koli druge države, ki jo imenuje Kanada.
3. Z odstavkoma 1 in 2 se pogodbenici odpovedujeta kakršnim koli zahtevam za priglasitev in odobritev, ki bi se sicer lahko uporabile z namenom, da se državljanom Unije ali Kanade omogoči zastopanje po državi, ki ni država njihovega državljanstva.
4. Pogodbenici vsako leto pregledata upravno delovanje odstavkov 1 in 2.
Člen 25
Varstvo osebnih podatkov
1. Pogodbenici priznavata potrebo po varstvu osebnih podatkov in si prizadevata sodelovati pri spodbujanju visokih mednarodnih standardov.
2. Pogodbenici priznavata pomembnost varstva temeljnih pravic in svoboščin, vključno s pravico do zasebnosti v povezavi z varstvom osebnih podatkov. V ta namen se zavezujeta, da bosta v okviru svojih zakonov in drugih predpisov spoštovali obveznosti, ki sta jih sprejeli v zvezi s temi pravicami, kar velja tudi za njune dejavnosti za preprečevanje terorizma in boj proti njemu ter drugim hujšim kaznivim dejanjem, ki so transnacionalna po svoji naravi, vključno z organiziranim kriminalom.
3. Pogodbenici v okviru svojih zakonov in drugih predpisov še naprej sodelujeta na dvostranski in večstranski ravni prek dialoga ter po potrebi z izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj v zvezi z varstvom osebnih podatkov.
NASLOV VI
POLITIČNI DIALOG IN MEHANIZMI POSVETOVANJA
Člen 26
Politični dialog
Pogodbenici si prizadevata na učinkovit in pragmatičen način okrepiti medsebojni dialog in posvetovanja, da bi podprli razvoj njunega partnerstva, poglobili medsebojne odnose ter v okviru multilateralnih prizadevanj spodbujali skupne interese in vrednote.
Člen 27
Mehanizmi posvetovanja
1. Pogodbenici vzpostavita dialog v obliki stalnih stikov, izmenjav in posvetovanj, ki vključujejo naslednje:
|
(a) |
srečanja na vrhu na ravni voditeljev držav ali vlad, ki jih Unija in Kanada organizirata letno ali v medsebojnem dogovoru ter jih gostita izmenično; |
|
(b) |
srečanja na ravni zunanjih ministrov; |
|
(c) |
posvetovanja na ministrski ravni o vprašanjih skupnega interesa, ki se dotikajo različnih politik; |
|
(d) |
posvetovanja na ravni visokih uradnikov in na delovni ravni o vprašanjih skupnega interesa ali informativne sestanke in sodelovanje pri pomembnem razvoju dogodkov v pogodbenicah ali mednarodnih dogodkov; |
|
(e) |
spodbujanje izmenjave delegacij med Evropskim parlamentom in parlamentom Kanade. |
2. Skupni ministrski odbor
|
(a) |
Ustanovi se skupni ministrski odbor. |
|
(b) |
Skupni ministrski odbor:
|
3. Skupni odbor za sodelovanje
|
(a) |
Pogodbenici ustanovita Skupni odbor za sodelovanje. |
|
(b) |
Pogodbenici zagotovita, da Skupni odbor za sodelovanje:
|
|
(c) |
Pogodbenici zagotovita, da se Skupni odbor za sodelovanje sestane enkrat letno izmenično v Uniji in Kanadi, da se na zahtevo ene od pogodbenic skličejo posebne seje Skupnega odbora za sodelovanje, da Skupnemu odboru za sodelovanje sopredsedujeta en visok uradnik iz Kanade in ene visok uradnik iz Unije ter se da odbor dogovori o svojem mandatu, vključno z udeležbo opazovalcev. |
|
(d) |
Skupni odbor za sodelovanje sestavljajo predstavniki pogodbenic, pri določanju ravni sodelovanja pa se ustrezno spodbuja načelo učinkovitosti in gospodarnosti. |
|
(e) |
Pogodbenici se strinjata, da lahko Skupni odbor za sodelovanje v okviru stalnega in celovitega pregleda stanja odnosov med pogodbenicama od odborov in podobnih organov, ustanovljenih na podlagi obstoječih dvostranskih sporazumov med pogodbenicama, zahteva, da mu redno poročajo o svojih dejavnostih. |
Člen 28
Izpolnjevanje obveznosti
1. Pogodbenici v duhu medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki je temelj tega sporazuma, sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, ki so potrebni za izpolnjevanje njunih obveznosti iz tega sporazuma.
2. Če se pri izvajanju ali razlagi tega sporazuma pojavijo vprašanja ali razhajanja, pogodbenici okrepita prizadevanja, da bi s posvetovanjem in sodelovanjem zadevna vprašanja rešili pravočasno in sporazumno. Na zahtevo posamezne pogodbenice se vprašanja ali primeri razhajanja predložijo Skupnemu odboru za sodelovanje, ki o njih podrobneje razpravlja in jih preuči. Pogodbenici se lahko skupaj odločita tudi, da bosta ta vprašanja predložili posebnim pododborom, ki poročajo Skupnemu odboru za sodelovanje. Pogodbenici zagotovita, da se Skupni odbor za sodelovanje ali imenovani pododbori sestanejo v razumnem roku, da lahko prek zgodnjega obveščanja, temeljite preučitve dejstev, po potrebi vključno s strokovnimi nasveti in znanstvenimi dokazi, ter učinkovitim dialogom razrešijo morebitna razhajanja pri izvajanju ali razlagi tega sporazuma.
3. Pogodbenici ob ponovni potrditvi močne zavezanosti človekovim pravicam in neširjenju orožja menita, da se posebno resna in pomembna kršitev obveznosti iz členov 2(1) in 3(2) lahko šteje za posebno nujen primer. Pogodbenici menita, da „posebno resna in pomembna kršitev“ določb člena 2(1) nastopi v razmerah izredne teže in narave, kot so državni udar ali huda kazniva dejanja, ki ogrožajo mir, varnost in dobrobit mednarodne skupnosti.
4. Kadar se lahko razmere v tretji državi zaradi njihove teže in narave štejejo za enakovredne posebno nujnemu primeru, si pogodbenici prizadevata izvesti urgentna posvetovanja, ki jih lahko zahteva katera koli od njiju, da izmenjata mnenja o razmerah in preučita možne odzive.
5. Če kljub majhni verjetnosti posebno nujen primer nepričakovano nastopi na ozemlju ene od pogodbenic, lahko katera koli pogodbenica zadevo predloži skupnemu ministrskemu odboru. Skupni ministrski odbor lahko zaprosi Skupni odbor za sodelovanje, naj v 15 dneh izvede urgentna posvetovanja. Pogodbenici zagotovita relevantne informacije in dokaze, ki so potrebni za temeljito proučitev ter pravočasno in učinkovito rešitev posebno nujnega primera. Če Skupnemu odboru za sodelovanje ne uspe razrešiti zadevnih razmer, lahko zadevo predloži Skupnemu odboru ministrov za obravnavo po nujnem postopku.
|
6. |
|
7. Poleg tega pogodbenici priznavata, da je posebno resna in pomembna kršitev človekovih pravic ali zavez glede neširjenja orožja, kot je določena v odstavku 3, lahko razlog za prenehanje Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado v skladu s členom 30.9 navedenega sporazuma.
8. Ta sporazum ne vpliva na razlago ali uporabo drugih sporazumov med pogodbenicama. Zlasti določbe o reševanju sporov iz tega sporazuma v ničemer ne posegajo v določbe o reševanju sporov iz drugih sporazumov med pogodbenicama ali jih nadomeščajo.
NASLOV VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 29
Varnost in razkritje informacij
1. Ta sporazum se ne razlaga na način, ki bi posegal v zakone in druge predpise Unije, držav članic ali Kanade o dostopu javnosti do uradnih dokumentov.
2. Ta sporazum se ne razlaga kot zahteva, da posamezna pogodbenica zagotovi kakršne koli informacije, če meni, da je razkritje zadevnih informacij v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi.
Člen 30
Začetek veljavnosti in prenehanje
1. Pogodbenici se medsebojno obvestita o zaključku notranjih postopkih, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma. Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu zadnjega uradnega obvestila.
2. Ne glede na odstavek 1 Unija in Kanada začasno uporabljata dele tega sporazuma, kakor je določeno v tem odstavku, do začetka njegove veljavnosti ter v skladu z njunimi notranjimi postopki in zakonodajo, ki se uporablja.
Sporazum se začne začasno uporabljati prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, ko se Unija in Kanada uradno medsebojno obvestita o naslednjem:
|
(a) |
Unija uradno obvesti Kanado o zaključku v ta namen potrebnih notranjih postopkov in navede dele Sporazuma, ki se začasno uporabljajo, in |
|
(b) |
Kanada uradno obvesti Unijo o zaključku v ta namen potrebnih notranjih postopkov in potrdi, da soglaša z deli Sporazuma, ki se začasno uporabljajo. |
3. Posamezna pogodbenica lahko ta sporazum odpove s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Odpoved začne veljati šest mesecev po uradnem obvestilu.
Člen 31
Sprememba
Pogodbenici lahko ta sporazum spremenita s pisnim soglasjem. Sprememba začne veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu zadnjega uradnega obvestila, s katerim se pogodbenici uradno obvestita o zaključku vseh notranjih postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti spremembe.
Člen 32
Uradna obvestila
Pogodbenici vsa uradna obvestila v skladu s členoma 30 in 31 predložita generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije in kanadskemu ministrstvu za zunanje zadeve, trgovino in razvoj ali njihovima naslednikoma.
Člen 33
Ozemeljska uporaba
Ta sporazum se na eni strani uporablja za ozemlja, za katera se uporabljajo pogodbe, na katerih temelji Evropska unija, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, ter na drugi strani za Kanado.
Člen 34
Opredelitev pogodbenic
V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Evropsko unijo ali njene države članice oziroma Evropsko unijo in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Kanado na drugi strani.
Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, ki so za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.
Съставено в Брюксел на тридесети октомври през две хиляди и шестнадесета година.
Hecho en Bruselas, el treinta de octubre de dos mil dieciséis.
V Bruselu dne třicátého října dva tisíce šestnáct.
Udfærdiget i Bruxelles den tredivte oktober to tusind og seksten.
Geschehen zu Brüssel am dreißigsten Oktober zweitausendsechzehn.
Kahe tuhande kuueteistkümnenda aasta oktoobrikuu kolmekümnendal päeval Brüsselis.
Έγινε στις Βρυξέλλες, στις τριάντα Οκτωβρίου δύο χιλιάδες δεκαέξι.
Done at Brussels on the thirtieth day of October in the year two thousand and sixteen.
Fait à Bruxelles, le trente octobre deux mille seize.
Sastavljeno u Bruxellesu tridesetog listopada godine dvije tisuće šesnaeste.
Fatto a Bruxelles, addì trenta ottobre duemilasedici.
Briselē, divi tūkstoši sešpadsmitā gada trīsdesmitajā oktobrī.
Priimta du tūkstančiai šešioliktų metų spalio trisdešimtą dieną Briuselyje.
Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenhatodik év október havának harmincadik napján.
Magħmul fi Brussell, fit-tletin jum ta' Ottubru fis-sena elfejn u sittax.
Gedaan te Brussel, dertig oktober tweeduizend zestien.
Sporządzono w Brukseli dnia trzydziestego października roku dwa tysiące szesnastego.
Feito em Bruxelas, em trinta de outubro de dois mil e dezasseis.
Întocmit la Bruxelles la treizeci octombrie două mii șaisprezece.
V Bruseli tridsiateho októbra dvetisícšestnásť.
V Bruslju, dne tridesetega oktobra leta dva tisoč šestnajst.
Tehty Brysselissä kolmantenakymmenentenä päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattakuusitoista.
Som skedde i Bryssel den trettionde oktober år tjugohundrasexton.
Voor het Koninkrijk België
Pour le Royaume de Belgique
Für das Königreich Belgien
Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.
Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.
Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.
За Република България
Za Českou republiku
For Kongeriget Danmark
Für die Bundesrepublik Deutschland
Eesti Vabariigi nimel
Thar cheann Na hÉireann
For Ireland
Για την Ελληνική Δημοκρατία
Por el Reino de España
Pour la République française
Za Republiku Hrvatsku
Per la Repubblica italiana
Για την Κυπριακή Δημοκρατία
Latvijas Republikas vārdā –
Lietuvos Respublikos vardu
Pour le Grand-Duché de Luxembourg
Magyarország részéről
Għar-Repubblika ta' Malta
Voor het Koninkrijk der Nederlanden
Für die Republik Österreich
W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej
Pela República Portuguesa
Pentru România
Za Republiko Slovenijo
Za Slovenskú republiku
Suomen tasavallan puolesta
För Republiken Finland
För Konungariket Sverige
For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland
За Европейския съюз
Por la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Za Europsku uniju
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
For Canada
Pour le Canada
UREDBE
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/66 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2119
z dne 2. decembra 2016
o spremembi Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (EU) št. 113/2010 glede prilagoditve seznama carinskih postopkov in opredelitve podatkov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 (1) ter zlasti člena 3(2), člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 471/2009 določa skupni okvir za sistematično pripravo evropskih statističnih podatkov v zvezi z blagovno menjavo z državami nečlanicami. Glavni vir podatkov za navedene statistične podatke so podatki, pridobljeni iz carinskih deklaracij. Navedena uredba je bila pripravljena, da bi se upoštevale posebne in nove carinske poenostavitve, ki se bodo izvajale na podlagi Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: Modernizirani carinski zakonik). To je zadevalo zlasti „samooceno“, ki bi vključevala opustitev predložitve deklaracije carini in postopek centraliziranega carinjenja, kadar bi bilo mogoče carinske uvozne ali izvozne formalnosti izpolniti v več kot eni državi članici. |
|
(2) |
Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Unije) je razveljavila Modernizirani carinski zakonik in od 1. maja 2016 nadomestila carinske določbe iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (4). |
|
(3) |
Področje uporabe zunanjetrgovinske statistike je treba uskladiti s carinskimi postopki carinskega zakonika Unije. |
|
(4) |
Uredba (ES) št. 471/2009 je bila izvedena z Uredbo Komisije (EU) št. 113/2010 (5) in je odražala carinske določbe iz Moderniziranega carinskega zakonika. Po celoviti uporabi carinskega zakonika Unije od 1. maja 2016 naprej bi se spremembe carinskih določb v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov in pripravo zunanjetrgovinske statistike morale odražati v Uredbi (ES) št. 471/2009 in Uredbi (EU) št. 113/2010. |
|
(5) |
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/578 (6) določa delovni program iz člena 280 Uredbe (EU) št. 952/2013 in se nanaša na elektronske carinske sisteme, ki bodo razviti v okviru carinskega zakonika Unije. |
|
(6) |
Do razpoložljivosti navedenih elektronskih sistemov Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 (7) (v nadaljnjem besedilu: prehodni delegirani akt) določa prehodne ukrepe za izmenjavo in shranjevanje informacij med carinskimi organi ter med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti. |
|
(7) |
Glede carinske poenostavitve centraliziranega carinjenja iz člena 179 carinskega zakonika Unije iz metodoloških razlogov ni nujno, da sta uvoz in izvoz, ki ju zajema ta postopek, dodeljena namembni državi članici ali državi članici dejanskega izvoza, saj bi bilo vse zadevno gibanje blaga znotraj Skupnosti med temi državami članicami in državo članico, v kateri je blago ob prepustitvi v carinski postopek, lahko bolje in bolj dosledno zajeto s statističnimi podatki o trgovanju znotraj EU. |
|
(8) |
Vendar bi bilo treba statistične opredelitve glede zadevnih držav članic spremeniti, tako da se na eni strani opredeli gospodarsko pomembno gibanje po carinjenju (pri uvozu) ali pred carinjenjem (pri izvozu). |
|
(9) |
Statistične opredelitve navedenih zadevnih držav članic bi morale biti tudi dosledno usklajene z določbami glede carinjenja na podlagi centraliziranega carinjenja, pri čemer bi morala informacije v zvezi s carinjenjem od države članice, ki nadzoruje carinjenje, prejeti le država članica, ki je v postopku carinjenja določena kot sodelujoča država članica. |
|
(10) |
Za usklajeno pripravo zunanjetrgovinske statistike bi bilo treba opredelitve nekaterih drugih podatkovnih elementov prilagoditi, tako da bodo odražale spremembe, uvedene s carinskim zakonikom Unije. |
|
(11) |
Uredbi (ES) št. 471/2009 in (EU) št. 113/2010 bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
|
(12) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za statistične podatke v zvezi z blagovno menjavo z državami nečlanicami – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 3(1) Uredbe (ES) št. 471/2009 se nadomesti z naslednjim:
„1. Zunanjetrgovinska statistika evidentira uvoz in izvoz blaga.
Države članice evidentirajo izvoz, kadar blago zapusti statistično ozemlje Skupnosti
|
(a) |
v skladu z enim od naslednjih carinskih postopkov iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Unije):
|
|
(b) |
z uporabo člena 258 carinskega zakonika Unije; |
|
(c) |
z uporabo člena 269(3) carinskega zakonika Unije; |
|
(d) |
z uporabo člena 270 carinskega zakonika Unije za zaključek postopka aktivnega oplemenitenja. |
Države članice evidentirajo uvoz, kadar blago vstopi na statistično ozemlje Skupnosti v skladu z enim od naslednjih carinskih postopkov iz carinskega zakonika Unije:
|
(a) |
sprostitev v prosti promet, vključno s posebno rabo; |
|
(b) |
postopek aktivnega oplemenitenja. |
Člen 2
Uredba (EU) št. 113/2010 se spremeni:
|
1. |
člen 4 se spremeni:
|
|
2. |
člen 6(3) in (4) se nadomesti z naslednjim: „3. Za uvoz velja naslednje:
4. Za izvoz velja naslednje:
(*2) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).“;" |
|
3. |
v členu 7(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Pri uvozu podatki o državi odpreme/izvoza navajajo državo članico ali državo nečlanico, iz katere je bilo blago prvotno odpremljeno v državo članico, v kateri je blago ob prepustitvi v carinski postopek, če ni prišlo do trgovinskega posla (npr. prodaje ali oplemenitenja) niti zadržanja, ki nista povezana s prevozom blaga v vmesni državi članici ali v tretji državi. Če je prišlo do takega zadržanja ali trgovinskega posla, podatki navajajo zadnjo vmesno državo članico ali državo nečlanico.“; |
|
4. |
člen 13 se nadomesti z naslednjim: „Člen 13 Identifikacija subjekta, ki trguje Podatki o subjektu, ki trguje, so ustrezna identifikacijska številka, ki je pri uvozu dodeljena uvozniku in pri izvozu izvozniku.“; |
|
5. |
v členu 15(4) se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Organi, pristojni za dodelitev registracijske in identifikacijske številke gospodarskega subjekta (številka EORI), na zahtevo nacionalnih statističnih organov zagotovijo dostop do podatkov, ki so na voljo v elektronskem sistemu v zvezi s številko EORI iz člena 7 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (*3). (*3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).“ " |
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. decembra 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 152, 16.6.2009, str. 23.
(2) Uredba (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) (UL L 145, 4.6.2008, str. 1).
(3) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
(4) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).
(5) Uredba Komisije (EU) št. 113/2010 z dne 9. februarja 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi z zajetjem trgovanja, opredelitvijo podatkov, pripravo statistike blagovne menjave glede na značilnosti podjetij in glede na valuto računa ter posebnim blagom ali gibanji (UL L 37, 10.2.2010, str. 1).
(6) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/578 z dne 11. aprila 2016 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 99, 15.4.2016, str. 6).
(7) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/70 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2120
z dne 2. decembra 2016
o spremembi Uredbe (ES) št. 1033/2006 glede določb iz člena 3(1)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti) (1) in zlasti člena 3(5) Uredbe,
po posvetovanju z Odborom za enotno nebo,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 2(2)(16) Uredbe Komisije (ES) št. 1033/2006 (2) se nanaša na opredelitve, določene v zvezku 1 Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) Postopki za navigacijske službe zračnega prometa – operacije zrakoplovov (PANS-OPS, dok. 8168), in še posebej na njegovo četrto izdajo iz leta 1993, ki vključuje spremembo št. 13. Od sprejetja Uredbe (ES) št. 1033/2006 je ICAO navedeni dokument spremenila in sprejela njegovo peto izdajo iz leta 2006, vključno s spremembo št. 6. |
|
(2) |
Priloga k Uredbi (ES) št. 1033/2006 se nanaša na določbe iz Priloge 2 ICAO – Pravila letenja, natančneje na njeno 10. izdajo iz julija 2005, vključno z vsemi spremembami do št. 42. Po sprejetju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 428/2013 (3) so začela veljati skupna pravila letenja, kakor so bila sprejeta z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012 (4), in bila pred kratkim nadalje posodobljena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1185 (5). Navedena skupna pravila letenja se, zlasti v oddelku 4 Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 923/2012, nanašajo na določbe v zvezi z načrti leta in zato nadomeščajo prejšnja sklicevanja na Prilogo 2 ICAO. |
|
(3) |
Priloga k Uredbi (ES) št. 1033/2006 se nanaša na določbe, določene v dokumentu ICAO Postopki za navigacijske službe zračnega pometa – Upravljanje zračnega prometa PANS-ATM, dok. 4444), natančneje na njegovo 15. izdajo iz leta 2007, ki vključuje spremembo 4. Od sprejetja Izvedbene Uredbe (EU) št. 428/2013 je ICAO navedeni dokument spremenila in nedavno vključila spremembo št. 6. Priloga k Uredbi (ES) št. 1033/2006 se nanaša tudi na določbe v dokumentu ICAO Regionalni dodatni postopki (dok. 7030), natančneje na njegovo peto izdajo iz leta 2008, vključno s spremembo št. 7. Od sprejetja Izvedbene uredbe (EU) št. 428/2013 je ICAO navedeni dokument spremenila in nedavno vključila spremembo št. 9. |
|
(4) |
Sklicevanja v Uredbi (ES) št. 1033/2006 na Prilogo 2 ICAO, dok. 8168, dok. 4444 in dok. 7030 je treba posodobiti, da se državam članicam omogoči izpolnitev mednarodnih pravnih obveznosti in zagotovi skladnost z mednarodnim regulativnim okvirom ICAO. |
|
(5) |
Uredbo (ES) št. 1033/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1033/2006 se spremeni:
|
1. |
V členu 2(2) se točka (16) nadomesti z naslednjim:
|
|
2. |
Priloga se nadomesti z besedilom iz priloge k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. decembra 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 96, 31.3.2004, str. 26.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1033/2006 z dne 4. julija 2006 o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo (UL L 186, 7.7.2006, str. 46).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 428/2013 z dne 8. maja 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1033/2006 glede določb ICAO iz člena 3(1) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 929/2010 (UL L 127, 9.5.2013, str. 23).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil letenja in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010 (UL L 281, 13.10.2012, str. 1).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1185 z dne 20. julija 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012 glede posodobitve in dopolnitve skupnih pravil letenja in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa (del C SERA) ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 730/2006 (UL L 196, 21.7.2016, str. 3).
PRILOGA
„PRILOGA
Določbe iz člena 3(1)
|
1. |
Oddelek 4 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012 (1). |
|
2. |
Oddelek 4.4 poglavja 4 (Načrti letov) in odstavek 11.4.2.2 poglavja 11 (Sporočila o premikih) PANS-ATM ICAO, dok. 4444 (petnajsta izdaja iz leta 2007, vključno z vsemi spremembami do št. 6). |
|
3. |
Poglavje 2 (Načrti letov) in odstavek 6.12.3 poglavja 6 (Ocene meja) regionalnih dodatnih postopkov, dok. 7030, Evropski (EUR) regionalni dodatni postopki (peta izdaja iz leta 2008, vključno z vsemi spremembami do št. 9). |
(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil letenja in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010 (UL L 281, 13.10.2012, str. 1).“
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/73 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2121
z dne 2. decembra 2016
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. decembra 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor
Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
CL |
115,2 |
|
MA |
94,5 |
|
|
TN |
200,0 |
|
|
TR |
118,4 |
|
|
ZZ |
132,0 |
|
|
0707 00 05 |
EG |
191,7 |
|
MA |
79,2 |
|
|
TR |
154,7 |
|
|
ZZ |
141,9 |
|
|
0709 93 10 |
MA |
99,5 |
|
TR |
145,0 |
|
|
ZZ |
122,3 |
|
|
0805 10 20 |
TR |
62,2 |
|
ZA |
59,7 |
|
|
ZZ |
61,0 |
|
|
0805 20 10 |
MA |
63,7 |
|
TR |
71,7 |
|
|
ZZ |
67,7 |
|
|
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90 |
JM |
114,6 |
|
MA |
63,3 |
|
|
PE |
95,4 |
|
|
TR |
82,6 |
|
|
ZZ |
89,0 |
|
|
0805 50 10 |
TR |
80,5 |
|
ZZ |
80,5 |
|
|
0808 10 80 |
US |
100,7 |
|
ZA |
164,3 |
|
|
ZZ |
132,5 |
|
|
0808 30 90 |
CN |
98,6 |
|
TR |
126,8 |
|
|
ZZ |
112,7 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/75 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/2122
z dne 2. decembra 2016
o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah
(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 8158)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2) in zlasti člena 10(4) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri pticah, vključno s perutnino. Okužba domače perutnine z virusi aviarne influence povzroča dve glavni obliki navedene bolezni, ki se ločita po virulenci. Nizkopatogena oblika na splošno povzroča samo blage simptome, medtem ko visokopatogena oblika povzroča visoko umrljivost pri večini vrst perutnine. Navedena bolezen lahko resno vpliva na donosnost reje perutnine. |
|
(2) |
Čeprav virusi aviarne influence večinoma prizadenejo ptice, se lahko občasno in v nekaterih okoliščinah okužijo tudi ljudje. |
|
(3) |
Pri izbruhu aviarne influence v državi članici (v nadaljnjem besedilu: zadevna država članica) obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni razširi na druga gospodarstva, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu. Posledično se lahko s trgovino z živimi pticami ali drugimi pticami v ujetništvu ali njihovimi proizvodi razširi iz zadevnih držav članic v druge države članice ali tretje države. |
|
(4) |
Direktiva Sveta 2005/94/ES (3) določa nekatere preventivne ukrepe v zvezi z nadzorom in zgodnjim odkrivanjem aviarne influence ter minimalne ukrepe za obvladovanje, ki se morajo izvajati v primeru izbruha navedene bolezni pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu. Navedena direktiva določa vzpostavitev okuženih in ogroženih območij v primeru izbruha visokopatogene aviarne influence. Ta regionalizacija se uporablja zlasti za ohranitev zdravstvenega statusa ptic na preostalem ozemlju s preprečevanjem vnosa patogenega organizma in zagotavljanjem zgodnjega odkrivanja bolezni. |
|
(5) |
Virus visokopatogene aviarne influence A podtipa H5N8 se lahko razširi z divjimi pticami med selitvami na dolge razdalje. Madžarska, Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Nizozemska, Danska, Švedska Finska in Romunija so navedeni virus odkrile pri številnih divjih pticah različnih vrst, ki so bile večinoma mrtve. Po teh ugotovitvah v navedenih državah članicah so bili izbruhi z istim podtipom virusa potrjeni pri perutnini na Madžarskem, v Nemčiji, Avstriji ter na Danskem, Švedskem in Nizozemskem. |
|
(6) |
Kot odziv na trenutno epidemijo so bili sprejeti številni izvedbeni sklepi Komisije o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 pri perutnini v nekaterih državah članicah. Po izbruhih visokopatogene aviarne influence na Madžarskem ter v Nemčiji in Avstriji so bili sprejeti izvedbeni sklepi Komisije (EU) 2016/1968 (4), (EU) 2016/2011 (5) in (EU) 2016/2012 (6) ter so bila v navedenih državah članicah v skladu z Direktivo 2005/94/ES vzpostavljena okužena in ogrožena območja. Navedeni izvedbeni sklepi določajo, da morajo okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v navedenih državah članicah v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena v prilogah k navedenim izvedbenim sklepom. |
|
(7) |
Poleg tega je bila po nadaljnjih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na Madžarskem Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/1968 spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/2010 (7). Po nadaljnjih izbruhih v Nemčiji in na Madžarskem sta bili nato Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/1968 in Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2011 spremenjeni z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/2064 (8). |
|
(8) |
Po obvestilu o prvih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na Danskem, Švedskem in Nizozemskem so bili sprejeti izvedbeni sklepi Komisije (EU) 2016/2065 (9), (EU) 2016/2086 (10) in (EU) 2016/2085 (11). |
|
(9) |
Komisija je v vseh primerih v skladu z Direktivo 2005/94/ES proučila ukrepe, ki so jih sprejele zadevne države članice, in presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki so jih določili pristojni organi zadevnih držav članic, dovolj oddaljene od vsakega gospodarstva, na katerem je bil potrjen izbruh. |
|
(10) |
Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije nemudoma opredeliti okužena in ogrožena območja, določena v zadevnih državah članicah. |
|
(11) |
Trenutne epidemiološke razmere so zelo dinamične in se nenehno spreminjajo. S stalnim nadzorom aviarne influence v državah članicah se še naprej odkriva virus visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 pri divjih pticah. Prisotnost navedenega virusa pri divjih pticah pomeni nenehno nevarnost za neposredni ali posredni vnos virusa aviarne influence na gospodarstva s perutnino in tveganje za morebitno naknadno širjenje virusa aviarne influence z okuženega gospodarstva s perutnino na druga gospodarstva s perutnino. |
|
(12) |
Glede na spreminjajoče se epidemiološke razmere v Uniji in ob upoštevanju sezonskega značaja kroženja virusa pri divjih pticah obstaja tveganje, da bo v prihodnjih mesecih v Uniji prišlo do nadaljnjih izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8. Komisija zato stalno ocenjuje epidemiološke razmere in pregleduje ukrepe. |
|
(13) |
Zato je zaradi jasnosti in da bi bile države članice, tretje države in deležniki seznanjeni s trenutnimi epidemiološkimi razmerami, primerno v enem aktu Unije našteti vsa okužena in ogrožena območja, ki so jih pristojni organi zadevnih držav članic vzpostavili v skladu z Direktivo 2005/94/ES, in določiti trajanje navedene regionalizacije ob upoštevanju epidemiologije visokopatogene aviarne influence. |
|
(14) |
Izvedbene sklepe (EU) 2016/1968, (EU) 2016/2011, (EU) 2016/2012, (EU) 2016/2065, (EU) 2016/2085 in (EU) 2016/2086 bi bilo zato treba razveljaviti in jih nadomestiti s tem aktom. |
|
(15) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
S tem sklepom se na ravni Unije vzpostavijo okužena in ogrožena območja, ki jih države članice iz Priloge k temu sklepu (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) vzpostavijo v skladu s členom 16(1) Direktive 2005/94/ES po izbruhu ali izbruhih aviarne influence pri perutnini ali pticah v ujetništvu, ki jo povzroča visokopatogena influenca podtipa H5N8, in določi obdobje izvajanja ukrepov v skladu s členom 29(1) in členom 31 Direktive 2005/94/ES.
Člen 2
Zadevne države članice zagotovijo, da:
|
(a) |
okužena območja, ki jih v skladu s členom 16(1)(a) Direktive 2005/94/ES vzpostavijo njihovi pristojni organi, obsegajo vsaj okužena območja iz dela A Priloge k temu sklepu; |
|
(b) |
se ukrepi, ki se morajo izvajati na okuženih območjih, kot je določeno v členu 29(1) Direktive 2005/94/ES, ohranijo vsaj do datumov za okužena območja iz dela A Priloge k temu sklepu. |
Člen 3
Zadevne države članice zagotovijo, da:
|
(a) |
ogrožena območja, ki jih v skladu s členom 16(1)(b) Direktive 2005/94/ES vzpostavijo njihovi pristojni organi, obsegajo vsaj ogrožena območja iz dela B Priloge k temu sklepu; |
|
(b) |
se ukrepi, ki se morajo izvajati na ogroženih območjih, kot je določeno v členu 31 Direktive 2005/94/ES, ohranijo vsaj do datumov za ogrožena območja iz dela B Priloge k temu sklepu. |
Člen 4
Izvedbeni sklepi (EU) 2016/1968, (EU) 2016/2011, (EU) 2016/2012, (EU) 2016/2065, (EU) 2016/2085 in (EU) 2016/2086 se razveljavijo.
Člen 5
Ta sklep se uporablja do 31. maja 2017.
Člen 6
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 2. decembra 2016
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.
(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.
(3) Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, 14.1.2006, str. 16).
(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1968 z dne 9. novembra 2016 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Madžarskem (UL L 303, 10.11.2016, str. 23).
(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2011 z dne 16. novembra 2016 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 v Nemčiji (UL L 310, 17.11.2016, str. 73).
(6) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2012 z dne 16. novembra 2016 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 v Avstriji (UL L 310, 17.11.2016, str. 81).
(7) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2010 z dne 16. novembra 2016 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/1968 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Madžarskem (UL L 310, 17.11.2016, str. 69).
(8) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2064 z dne 24. novembra 2016 o spremembi prilog k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/1968 in Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2011 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Madžarskem in v Nemčiji (UL L 319, 25.11.2016, str. 47).
(9) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2065 z dne 24. novembra 2016 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Danskem (UL L 319, 25.11.2016, str. 65).
(10) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2086 z dne 28. novembra 2016 o nekaterih začasnih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Švedskem (UL L 321, 29.11.2016, str. 80).
(11) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2085 z dne 28. novembra 2016 o nekaterih začasnih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Nizozemskem (UL L 321, 29.11.2016, str. 76).
PRILOGA
DEL A
Okužena območja v zadevnih državah članicah, kot so navedena v členih 1 in 2:
Država članica: Danska
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES |
|
dele občine Helsingør (oznaka ADNS 02217), ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N56.0739; E12.5144 |
13.12.2016 |
Država članica: Nemčija
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES |
||||||||||||||||||||||||
|
Kreis Schleswig-Flensburg: Ab Ortsteil Triangel, Gemeinde Nübel Richtung Norden auf die Schleswiger Straße bis zur Gemeindegrenze Nübel/Tolk, entlang dieser Gemeindegrenze bis zur Schleswiger Straße, östlich am Ortsteil Wellspang vorbei bis zur Gemeindegrenze Böklund, südlich an der Gemeindegrenze entlang bis zur Kattbeker Straße, links ab bis zur Hans-Christophersen-Allee, diese rechts weiter, übergehend in Bellig und Struxdorf bis zur Gemeindegrenze Struxdorf/Böel, an dieser entlang Richtung Süden bis Ortsteil Boholzau, rechts auf Gemeindegrenze Struxdorf/Twedt bis zur Straße Boholz, diese links weiter auf Boholzau und Buschau, bis Ortsteil Buschau, links ab auf Buschau, dann rechts weiter auf Buschau, gleich wieder links auf Lücke bis zur B 201, rechts weiter Richtung Süden bis links Höckerberg, weiter Osterholz bis Sportplatz, dann rechts auf Verbindungsstraße zur Straße Friedenstal, links weiter bis zur Gemeindegrenze Loit/Steinfeld, dieser folgen bis Gemeindegrenze Steinfeld/Taarstedt, dieser links folgen bis Gemeindegrenze Taarstedt/Ulsnis, rechts weiter auf dieser Gemeindegrenze, weiter auf der Gemeindegrenze Taarstedt/Goltoft und Taarstedt/Brodersby und Taarstedt/Schaalby bis Heerweg, dann links weiter auf Heerweg bis Hauptstraße, weiter rechts auf Hauptstraße bis Raiffeisenstraße, rechts weiter auf Hauptstraße bis B 201, links weiter auf B 201 bis Ortsteil Triangel |
5.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Stadt Lübeck: Von der Kreisgrenze entlang des Sonnenbergsredder bis zum Parkplatz im Waldusener Forst, Richtung Waldhusener Weg, Waldhusener Weg folgend bis zur B75, über die B75 Richtung Solmitzstraße, von der Dummersdorfer Straße zum Neuenteilsredder bis Weg Dummersbarn bis zur Trave, die Trave entlang, Richtung Pötenitzer Wiek, die Landstraße querend zur Lübecker Bucht, Landesgrenze über den Wasserweg zur Strandpromenade, hinüber zur Berlingstraße, über Godewind und Fahrenberg, über Steenkamp zu Rödsaal, Timmendorfer Weg Richtung B76, die B76 überqueren und Bollbrügg folgen, entlang der Kreisgrenze zu Ostholstein bis Sonnenbergsredder |
5.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Kreis Ostholstein: In der Gemeinde Ratekau nachfolgend beschriebenes Gebiet: Travemünder Straße bis zur Kreisgrenze zur Stadt Lübeck; Ab der Kreisgrenze Ortsteil Kreuzkamp, Offendorfer Straße gen Norden entlang dem Sonnenbergsredder – K15. Vor Warnsdorf entlang des Bachverlaufs bis zum Schloss Warnsdorf. Der Schlossstr. und der Niendorfer Str. bis zur Tarvemünder Straße |
5.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Quedlinburg die Ortsteile
|
19.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Ballenstedt der Ortsteil
|
19.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Thale die Ortsteile
|
19.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Stadt Ueckermünde |
17.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Grambin |
17.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Liepgarten der Ortsteil
|
17.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Mesekenhagen die Ortsteile
|
12.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Wackerow die Ortsteile
|
12.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Neuenkirchen der Ortsteil
|
12.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Neu Boltenhagen die Ortsteile
|
12.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Kemnitz der Ortsteil
|
12.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Katzow der Ortsteil
|
12.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Kenz-Küstrow die Ortsteile
|
10.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Stadt Barth einschließlich Ortsteile
|
10.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Sundhagen der Ortsteil
|
12.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Sundhagen die Ortsteile
|
10.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Stadt Sassnitz die Ortsteile
|
10.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Sagard: der See am Kreideabbaufeld nördlich von Dargast |
10.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Demen der Ort und die Ortsteile
|
17.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Landkreis Cloppenburg Gemeinde Barßel Ortsteil Harkebrügge Vom Schnittpunkt Bahnlinie/östliche Gemeindegrenze Barßel entlang der Gemeindegrenze in südlicher Richtung bis zur Bismarckstraße, entlang dieser in westlicher Richtung bis zur Dorfstraße in Harkebrügge, entlang der Dorfstraße in südlicher Richtung bis zur Glittenbergstraße, entlang dieser in westlicher Richtung, dann entlang Kreisstraße, Straße Am Scharrelerdamm und entlang der westlichen Gemeindegrenze nach Norden bis zur Bahnlinie in Elisabethfehn und von dort entlang der Bahnlinie in östlicher Richtung bis zum Ausgangspunkt Bahnlinie/östliche Gemeindegrenze |
15.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Landkreis Ammerland Gemeinde Edewecht Schnittpunkt Kreisgrenze/Kortemoorstraße, Kortemoorstraße, Hübscher Berg, Lohorster Straße, Wittenberger Straße, Edewechter Straße, Rothenmethen, Kanalstraße, Am Voßbarg, Wirtschaftweg zwischen „Am Voßbarg“ und „Am Jagen“, Am Jagen, Edewechter Straße, Ocholter Straße, Nordloher Straße, Bahnlinie Richtung Barßel bis Kreisgrenze, entlang der Kreisgrenze in südöstliche Richtung bis zum Schnittpunkt Kreisgrenze / Kortemoorstraße |
15.12.2016 |
Država članica: Madžarska
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES |
|
severno po cesti 5402 v smeri od Jászszentlászló proti Kiskunmajsa, dva kilometra od Jászszentlászló severozahodno po cesti 5404 v smeri od Szank proti Kiskunmajsa, en kilometer od Szank južno od križišča ceste 5405 s cesto, ki povezuje Szank in Kiskunmajsa-Bodoglár južno po cesti 5402, ki povezuje Kiskunhalas s Kiskunmajsa, 3,5 kilometra od meje notranjega ozemlja Kiskunmajsa na jugu, po cesti 5409, 2,7 kilometra od meje notranjega ozemlja Kiskunmajsa na jugu, dva kilometra od Kígyós severno na jugu, 1,5 kilometra od meje notranjega ozemlja Csólyospálos jugozahodno na meji okrožja, tri kilometre jugozahodno od stičišča meje okrožja s cesto 5404, od Csólyospálos proti meji okrožja po meji okrožja, stičišče ceste 5411 vzhodno od Kömpöc z mejo okrožja po meji okrožja severno, 1,5 kilometra od ceste 5411 zahodno, dva kilometra od meje notranjega ozemlja Kömpöc severozahodno do meje okrožja, 0,5 kilometra zahodno od končne točke meje okrožja severno severozahodno, stičišče meje okrožja s cesto 5412 zahodno 0,5 kilometra, nato severozahodno do začetne točke; poleg tega pa še dele občin Mórahalom in Kistelek v okrožju Csongrád, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46,419599, E19,858897; N46,393889 |
21.12.2016 |
|
dele občin Kiskunfélegyháza, Kecskemét in Kiskunmajsa v okrožju Bács-Kiskun, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.682422, E19.638406 in N46.685278, E 19.64; poleg tega pa še vsa pozidana območja v občinah Bugac (razen Bugac-Alsómonostor) in Móricgát-Erdőszéplak |
3.12.2016 |
|
dele občine Kiskunhalas v okrožju Bács-Kiskun, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.268418, E19.573609 in N46.229847; E19.619350; poleg tega pa še vse pozidano območje v občini Kelebia-Újfalu |
5.12.2016 |
|
dele občine Mórahalom v okrožju Csongrád, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.342763, E19.886990; poleg tega pa še vsa pozidana območja v občinah Forráskút, Üllés in Bordány |
15.12.2016 |
|
dele občine Kunszentmárton v okrožju Jász-Nagykun-Szolnok, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.8926211; E20.367360 in N46.896193, E20.388287; poleg tega pa še vsa pozidana območja v občini Öcsöd |
16.12.2016 |
|
dele občine Kiskunmajsa v okrožju Bács-Kiskun, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.584528, E19.665409 |
17.12.2016 |
Država članica: Nizozemska
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES |
||||||||||||
|
Biddinghuizen
|
19.12.2016 |
Država članica: Avstrija
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES |
|
Gemeinden Bregenz, Hard, Fußach, Lauterach |
14.12.2016 |
Država članica: Švedska
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES |
|
dele občine Helsingborg (oznaka ADNS 01200), ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah N56,053495 in E12,848939 (WGS84). |
23.12.2016 |
DEL B
Ogrožena območja v zadevnih državah članicah, kot so navedena v členih 1 in 3:
Država članica: Danska
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES |
|
območje delov občin Helsingør, Gribskov in Fredensborg, ki je večje od območja, opisanega pod okuženim območjem, in ki je znotraj kroga s polmerom 10 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N56.0739; E12.5144. |
22.12.2016 |
|
dele občine Helsingør (oznaka ADNS 02217), ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N56.0739; E12.5144 |
14.12.2016 do 22.12.2016 |
Država članica: Nemčija
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES |
||||||||||||||||||||||||
|
Kreis Schleswig-Flensburg: Entlang der äußeren Gemeindegrenze Schleswig, weiter auf äußere Gemeindegrenze Lürschau, weiter auf äußere Gemeindegrenze Idstedt, weiter auf äußere Gemeindegrenze Stolk, weiter auf äußere Gemeindegrenze Klappholz, weiter auf äußere Gemeindegrenze Havetoft, weiter auf obere Gemeindegrenze Mittelangeln, weiter auf obere Gemeindegrenze Mohrkirch, weiter auf äußere Gemeindegrenze Saustrup, weiter auf äußere Gemeindegrenze Wagersrott, weiter auf äußere Gemeindegrenze Dollrottfeld, weiter auf äußere Gemeindegrenze Boren bis zur Kreisgrenze, an der Kreisgrenze entlang bis |
14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Kreis Rendsburg-Eckernförde:
|
14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Kreis Schleswig-Flensburg: Südlich an der Gemeindegrenze Borwedel entlang, weiter auf unterer Gemeindegrenze Fahrdorf bis zur Gemeindegrenze Schleswig |
14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Stadt Lübeck: Von der Kreisgrenze über den Wasserweg durch den Petroleumhafen, weiter durch die Trave, Verlängerung des Sandbergs, die B75 queren Richtung Heiligen-Geist Kamp, weiter über die Arnimstraße und Edelsteinstraße, über Heiweg Richtung Wesloer Tannen bzw. Brandenbaumer Tannen, die Landesgrenze entlang, die Landstraße überqueren, am Wasser entlang bis zur Kreisgrenze zu Ostholstein, die Kreisgrenze entlang zum Petroleumhafen |
14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Kreis Ostholstein: Die Gemeinden Ratekau, Bad Schwartau und Timmendorfer Strand sowie der nachfolgend beschriebene Bereich der Gemeinde Scharbeutz: Dem Straßenverlauf der L 102 ab der Straße Bövelstredder folgend bis zur B76, der Bundestraße bis zur Wasserlinie folgend, weiter bis zur Gemeindegrenze Timmendorfer Strand |
14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Ditfurt |
28.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Stadt Quedlinburg die Ortsteile
|
28.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Stadt Ballenstedt die Ortsteile
|
28.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Stadt Harzgerode die Ortsteile
|
28.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Blankenburg die Orte und Ortsteile
|
28.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Stadt Thale die Ortsteile
|
28.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Selmsdorf die Orte und Ortsteile
|
14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Lüdersdorf der Ort
|
14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Schönberg der Ort
|
14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Dassow die Orte und Ortsteile
|
14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Stadt Torgelow der Ortsteil
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Stadt Eggesin mit dem Ortsteil
sowie den Wohnsiedlungen
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Stadt Ueckermünde die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Mönkebude |
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Leopoldshagen |
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Meiersberg |
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Liepgarten die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Luckow die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Vogelsang-Warsin |
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Lübs die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Ferdinandshof die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Die Stadt Wolgast und die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Hansestadt Greifswald die Stadtteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Hansestadt Greifswald die Stadtteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Hansestadt Greifswald die Stadtteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Groß Kiesow die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Karlsburg die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Lühmannsdorf die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Wrangelsburg die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Züssow der Ortsteil
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Neuenkirchen die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Wackerow die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Hinrichshagen die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Mesekenhagen der Ortsteil
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Levenhagen die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Diedrichshagen die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Brünzow die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Hanshagen der Ortsteil
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Katzow die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Kemnitz die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Loissin die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Lubmin gesamt |
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Neu Boltenhagen die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Rubenow die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Wusterhusen die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Kenz-Küstrow ohne die im Sperrbezirk liegenden Ortsteile |
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Löbnitz die Ortsteile
|
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Divitz-Spoldershagen die Ortsteile
|
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Stadt Barth: restliches Gebiet außerhalb des Sperrbezirks |
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Fuhlendorf die Ortsteile
|
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Pruchten gesamt |
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Ostseebad Zingst gesamt |
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Hansestadt Stralsund die Stadtteile
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Wendorf die Ortsteile
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Neu Bartelshagen gesamt |
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Groß Kordshagen gesamt |
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Kummerow der Ortsteil
|
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Groß Mohrdorf: Großes Holz westlich von Kinnbackenhagen ohne Ortslage Kinnbackenhagen |
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Altenpleen die Ortsteile
|
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Velgast: Karniner Holz und Bussiner Holz nördlich der Bahnschiene sowie Ortsteil Manschenhagen |
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Karnin gesamt |
20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Stadt Grimmen die Ortsteile
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Wittenhagen die Ortsteile
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Elmenhorst die Ortsteile
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Zarrendorf gesamt |
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Süderholz die Ortsteile
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Süderholz die Ortsteile
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Sundhagen alle nicht im Sperrbezirk befindlichen Ortsteile |
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Lietzow gesamt |
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Stadt Sassnitz: Gemeindegebiet außerhalb des Sperrbezirkes |
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Sagard gesamt |
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Glowe die Ortsteile
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Seebad Lohme gesamt |
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Garz/Rügen
|
21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Garz/Rügen der Ortsteil
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Gustow die Ortsteile
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Poseritz der Ortsteil
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Ostseebad Binz der Ortsteil
|
22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Gneven der Ortsteil
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Langen Brütz der Orsteil
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Barnin die Orte, Ortsteile und Ortslagen
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Bülow der Ort und Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Stadt Crivitz die Orte und Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Demen der Ortsteil
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Zapel der Ort und die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Friedrichsruhe die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Zölkow der Ort und die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Dabel der Ort und die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Kobrow der Ort und die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Stadt Sternberg die Gebiete
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Stadt Brüel die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Kuhlen-Wendorf der Ort und die Ortsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Weitendorf die Orsteile
|
26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Stadt Ueckermünde |
18.12.2016 do 26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Gemeinde Grambin |
18.12.2016 do 26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Liepgarten der Ortsteil
|
18.12.2016 do 26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Kreis Schleswig-Flensburg: Ab Ortsteil Triangel, Gemeinde Nübel Richtung Norden auf die Schleswiger Straße bis zur Gemeindegrenze Nübel/Tolk, entlang dieser Gemeindegrenze bis zur Schleswiger Straße, östlich am Ortsteil Wellspang vorbei bis zur Gemeindegrenze Böklund, südlich an der Gemeindegrenze entlang bis zur Kattbeker Straße, links ab bis zur Hans-Christophersen-Allee, diese rechts weiter, übergehend in Bellig und Struxdorf bis zur Gemeindegrenze Struxdorf/Böel, an dieser entlang Richtung Süden bis Ortsteil Boholzau, rechts auf Gemeindegrenze Struxdorf/Twedt bis zur Straße Boholz, diese links weiter auf Boholzau und Buschau, bis Ortsteil Buschau, links ab auf Buschau, dann rechts weiter auf Buschau, gleich wieder links auf Lücke bis zur B 201, rechts weiter Richtung Süden bis links Höckerberg, weiter Osterholz bis Sportplatz, dann rechts auf Verbindungsstraße zur Straße Friedenstal, links weiter bis zur Gemeindegrenze Loit/Steinfeld, dieser folgen bis Gemeindegrenze Steinfeld/Taarstedt, dieser links folgen bis Gemeindegrenze Taarstedt/Ulsnis, rechts weiter auf dieser Gemeindegrenze, weiter auf der Gemeindegrenze Taarstedt/Goltoft und Taarstedt/Brodersby und Taarstedt/Schaalby bis Heerweg, dann links weiter auf Heerweg bis Hauptstraße, weiter rechts auf Hauptstraße bis Raiffeisenstraße, rechts weiter auf Hauptstraße bis B 201, links weiter auf B 201 bis Ortsteil Triangel |
6.12.2016 do 14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Stadt Lübeck: Von der Kreisgrenze entlang des Sonnenbergsredder bis zum Parkplatz im Waldusener Forst, Richtung Waldhusener Weg, Waldhusener Weg folgend bis zur B75, über die B75 Richtung Solmitzstraße, von der Dummersdorfer Straße zum Neuenteilsredder bis Weg Dummersbarn bis zur Trave, die Trave entlang, Richtung Pötenitzer Wiek, die Landstraße querend zur Lübecker Bucht, Landesgrenze über den Wasserweg zur Strandpromenade, hinüber zur Berlingstraße, über Godewind und Fahrenberg, über Steenkamp zu Rödsaal, Timmendorfer Weg Richtung B76, die B76 überqueren und Bollbrügg folgen, entlang der Kreisgrenze zu Ostholstein bis Sonnenbergsredder |
6.12.2016 do 14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Kreis Ostholstein: In der Gemeinde Ratekau nachfolgend beschriebenes Gebiet: Travemünder Straße bis zur Kreisgrenze zur Stadt Lübeck; Ab der Kreisgrenze Ortsteil Kreuzkamp, Offendorfer Straße gen Norden entlang dem Sonnenbergsredder – K15. Vor Warnsdorf entlang des Bachverlaufs bis zum Schloss Warnsdorf. Der Schlossstr. und der Niendorfer Str. bis zur Tarvemünder Straße |
6.12.2016 do 14.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Mesekenhagen die Ortsteile
|
13.12.2016 do 21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Wackerow die Ortsteile
|
13.12.2016 do 21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Neuenkirchen der Ortsteil
|
13.12.2016 do 21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Neu Boltenhagen die Ortsteile
|
13.12.2016 do 21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Kemnitz der Ortsteil
|
13.12.2016 do 21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Katzow der Ortsteil
|
13.12.2016 do 21.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Kenz-Küstrow die Ortsteile
|
11.12.2016 do 20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Stadt Barth einschließlich Ortsteile
|
11.12.2016 do 20.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Sundhagen der Ortsteil
|
13.12.2016 do 22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Sundhagen die Ortsteile
|
11.12.2016 do 22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Stadt Sassnitz die Ortsteile
|
11.12.2016 do 22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Sagard: der See am Kreideabbaufeld nördlich von Dargast |
11.12.2016 do 22.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Demen der Ort und die Ortsteile
|
18.12.2016 do 26.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Quedlinburg die Ortsteile
|
20.12.2016 do 29.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Ballenstedt der Ortsteil
|
20.12.2016 do 29.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
In der Gemeinde Thale die Ortsteile
|
20.12.2016 do 29.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Landkreis Cloppenburg Von der Kreuzung B 401/B 72 in nördlicher Richtung entlang der B 72 bis zur Kreisgrenze, von dort entlang der Kreisgrenze in östlicher und südöstlicher Richtung bis zur L 831 in Edewechterdamm, von dort entlang der L 831 (Altenoyther Straße) in südwestlicher Richtung bis zum Lahe-Ableiter, entlang diesem in nordwestlicher Richtung bis zum Buchweizendamm, entlang diesem weiter über Ringstraße, Zum Kellerdamm, Vitusstraße, An der Mehrenkamper Schule, Mehrenkamper Straße und Lindenweg bis zur K 297 (Schwaneburger Straße), entlang dieser in nordwestlicher Richtung bis zur B 401 und entlang dieser in westlicher Richtung bis zum Ausgangspunkt Kreuzung B 401/B 72 |
24.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Landkreis Ammerland Schnittpunkt Kreisgrenze/Edamer Straße, Edamer Straße, Hauptstraße, Auf der Loge, Zur Loge, Lienenweg, Zur Tonkuhle, Burgfelder Straße, Wischenweg, Querensteder Straße, Langer Damm, An den Feldkämpen, Pollerweg, Ocholter Straße, Westerstede Straße, Steegenweg, Rostruper Straße, Rüschendamm, Torsholter Hauptstraße, Südholter Straße, Westersteder Straße, Westerloyer Straße, Strohen, In der Loge, Buernstraße, Am Damm, Moorweg, Plackenweg, Ihausener Straße, Eibenstraße, Eichenstraße, Klauhörner Straße, Am Kanal, Aper Straße, Stahlwerkstraße, Ginsterweg, Am Uhlenmeer, Grüner Weg, Südgeorgsfehner Straße, Schmuggelpadd, Wasserzug Bitsche bzw. Kreisgrenze, Hauptstraße, entlang Kreisgrenze in südöstlicher Richtung bis zum Schnittpunkt Kreisgrenze/Edamer Straße Das Beobachtungsgebiet umfasst alle an beiden Straßenseiten gelegenen Tierhaltungen |
24.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||
|
Landkreis Leer Gemeinde Detern Anfang an der Kreisgrenze Cloppenburg-Leer auf der B72 Höhe Ubbehausen. In nördlicher Richtung Ecke „Borgsweg“/ „Lieneweg“ weiter in nördlicher Richtung auf den „Deelenweg“. Diesem wieder folgend auf den „Handwieserweg“. Diesem nordöstlich folgend auf die „Barger Straße“ und weiter nördlich auf die Straße „Am Barger Schöpfswerkstief“. Dieser östlich folgend, dann nördlich auf die Straße „Fennen“ weiter und dieser nördlich folgend auf die Straße „Zur Wassermühle“. Nördlich über die Jümme dem Aper Tief folgend in Höhe des „Französischer Weg“ auf die „Osterstraße“. Von dort Richtung Kreisgrenze zum Landkreis Ammerland und dieser weiter folgend zum Ausgangspunkt Höhe Ubbehausen |
24.12.2016 |
Država članica: Madžarska
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES |
|
območje delov občin Orosháza in Mezőkovácsháza v okrožju Békés ter delov občine Makó v okrožju Csongrád, ki je večje od območja, opisanega pod okuženim območjem, in ki je znotraj kroga s polmerom 10 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.39057; E20.74251; poleg tega pa še vsa pozidana območja v občinah Békéssámson, Kaszaper, Végegyháza in Mezőhegyes ter celotni upravni območji občin Pitvaros in Csanádalberti |
6.12.2016 |
|
Območje, ki ga omejujejo naslednje ceste: cesta 52 od stičišča cest M5 in 52 pri Kecskemét do stiščišča s cesto 5301. Od tu cesta 5301 do stičišča s cesto 5309. Cesta 5309 do Kiskunhalas. Od Kiskunhalas cesta 5408 meje okrožja. Po meji okrožja do ceste M5 in do začetne točke stičiča cest 52 in M5. |
21.12.2016 |
|
severno po cesti 5402 v smeri od Jászszentlászló proti Kiskunmajsa, dva kilometra od Jászszentlászló severozahodno po cesti 5404 v smeri od Szank proti Kiskunmajsa, en kilometer od Szank južno od križišča ceste 5405 s cesto, ki povezuje Szank in Kiskunmajsa-Bodoglár južno po cesti 5402, ki povezuje Kiskunhalas s Kiskunmajsa, 3,5 kilometra od meje notranjega ozemlja Kiskunmajsa na jugu, po cesti 5409, 2,7 kilometra od meje notranjega ozemlja Kiskunmajsa na jugu, dva kilometra od Kígyós severno na jugu, 1,5 kilometra od meje notranjega ozemlja Csólyospálos jugozahodno na meji okrožja, tri kilometre jugozahodno od stičišča meje okrožja s cesto 5404, od Csólyospálos proti meji okrožja po meji okrožja, stičišče ceste 5411 vzhodno od Kömpöc z mejo okrožja po meji okrožja severno, 1,5 kilometra od ceste 5411 zahodno, dva kilometra od meje notranjega ozemlja Kömpöc severozahodno do meje okrožja, 0,5 kilometra vzhodno od končne točke meje okrožja severno severozahodno, stičišče meje okrožja s cesto 5412 zahodno 0,5 kilometra, nato severozahodno do začetne točke; poleg tega pa še deli občin Mórahalom in Kistelek v okrožju Csongrád, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46,419599, E19,858897; N46,393889 |
22.12.2016 do 30.12.2016 |
|
območje delov občin Kiskunfélegyháza, Kecskemét, Kiskőrös in Kiskunmajsa v okrožju Bács-Kiskun, ki je večje od območja, opisanega pod okuženim območjem, in ki je znotraj kroga s polmerom 10 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.682422, E19.638406 in N46.685278, E 19.64 |
12.12.2016 |
|
dele občin Kiskunfélegyháza, Kecskemét in Kiskunmajsa v okrožju Bács-Kiskun, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.682422, E19.638406 in N46.685278, E 19.64; poleg tega pa še vsa pozidana območja v občinah Bugac (razen Bugac-Alsómonostor) in Móricgát-Erdőszéplak |
4.12.2016 do 12.12.2016 |
|
območje delov občin Kiskunhalas in Jánoshalma v okrožju Bács-Kiskun ter delov občine Mórahalom v okrožju Csongrád, ki je večje od območja, opisanega pod okuženim območjem, in ki je znotraj kroga s polmerom 10 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.268418, E19.573609 in N46.229847; E19.619350; poleg tega pa še vse pozidano območje v občini Balotaszállás |
20.12.2016 |
|
dele občine Kiskunhalas v okrožju Bács-Kiskun, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.268418; E19.573609 in N46.229847; E19.619350; poleg tega pa še vse pozidano območje v občini Kelebia-Újfalu |
12.12.2016 do 20.12.2016 |
|
območje delov občin Kiskunhalas in Jánoshalma v okrožju Bács-Kiskun ter delov občine Mórahalom v okrožju Csongrád, ki je večje od območja, opisanega pod okuženim območjem, in ki je znotraj kroga s polmerom 10 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.229847; E19.619350 |
14.12.2016 |
|
območje delov občin Mórahalom, Kistelek in Szeged v okrožju Csongrád ter delov občine Kiskunmajsa v okrožju Bács-Kiskun, ki je večje od območja, opisanega pod okuženim območjem, in ki je znotraj kroga s polmerom 10 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.342763; E19.886990 |
24.12.2016 |
|
dele občine Mórahalom v okrožju Csongrád, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.342763, E19.886990; poleg tega pa še vsa pozidana območja v občinah Forráskút, Üllés in Bordány |
16.12.2016 do 24.12.2016 |
|
območje delov občin Kunszentmárton in Mezőtúr v okrožju Jász-Nagykun ter delov občine Szarvas v okrožju Békés, ki je večje od območja, opisanega pod okuženim območjem, in ki je znotraj kroga s polmerom 10 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.8926211, E20.367360 in N46.896193, E20.388287; poleg tega pa še vsa pozidana območja v občinah Békésszentandrás in Kunszentmárton |
25.12.2016 |
|
dele občine Kunszentmárton v okrožju Jász-Nagykun-Szolnok, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.8926211, E20.367360 in N46.896193, E20.388287; poleg tega pa še vse pozidano območje v občini Öcsöd |
17.12.2016 do 25.12.2016 |
|
območje delov občin Kiskunmajsa in Kiskunfélegyháza v okrožju Bács-Kiskun, ki je večje od območja, opisanega pod okuženim območjem, in ki je znotraj kroga s polmerom 10 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.584528, E19.665409 |
26.12.2016 |
|
dele občine Kiskunmajsa v okrožju Bács-Kiskun, ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah GPS N46.584528, E19.665409 |
18.12.2016 do 26.12.2016 |
Država članica: Nizozemska
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Biddinghuizen
|
28.12.2016 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Biddinghuizen
|
20.12.2016 do 28.12.2016 |
Država članica: Avstrija
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES |
|
Gemeinden Langen, Buch, Schwarzach, Kennelbach, Wolfurt, Bildstein, Dornbirn, Lustenau, Lochau, Höchst, Hörbranz, Gaißau, Eichenberg |
23.12.2016 |
|
Gemeinden Bregenz, Hard, Fußach, Lauterach |
15.12.2016 do 23.12.2016 |
Država članica: Švedska
|
Območje zajema: |
Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES |
|
območje delov občin Helsingborg, Ängelholm, Bjuv in Åstorp (oznaka ADNS 01200), ki je večje od območja, opisanega pod okuženim območjem, in ki je znotraj kroga s polmerom 10 kilometrov s središčem na koordinatah N56,053495 in E12,848939 (WGS84). |
1.1.2017 |
|
dele občine Helsingborg (oznaka ADNS 01200), ki jih zajema krog s polmerom 3 kilometrov s središčem na koordinatah N56,053495 in E12,848939 (WGS84). |
24.12.2016 do 1.1.2017 |
PRIPOROČILA
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/101 |
PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2016/2123
z dne 30. novembra 2016
o harmonizaciji področja uporabe in pogojev za splošna dovoljenja za prenos za oborožene sile in naročnike iz točke (a) člena 5(2) Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 7711)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 5 Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) so države članice dolžne objaviti vsaj štiri splošna dovoljenja za prenos. |
|
(2) |
Splošna dovoljenja za prenos so ključni element poenostavljenega sistema za izdajanje dovoljenj, ki je bil vzpostavljen z Direktivo 2009/43/ES. |
|
(3) |
Razlike v področju uporabe splošnih dovoljenj za prenos, ki jih objavijo države članice, v smislu zajetih obrambnih proizvodov in različni pogoji, ki se uporabljajo za prenose teh proizvodov, bi lahko ovirali izvajanje Direktive 2009/43/ES in doseganje njenega cilja poenostavitve. Harmonizacija področja uporabe in pogojev za prenose v okviru splošnih dovoljenj za prenos, ki jih objavijo države članice, je pomembna, da se zagotovi privlačnost in uporaba navedenih dovoljenj. |
|
(4) |
Predstavniki držav članic v odboru, ustanovljenem s členom 14 Direktive 2009/43/ES, so predlagali, da bi se harmonizacija področja uporabe in pogojev za prenose v okviru splošnih dovoljenj za prenos, ki jih objavijo države članice, lahko dosegla s sprejetjem priporočila Komisije. |
|
(5) |
Smernice, določene v tem priporočilu, so rezultat pogajanj z državami članicami o harmonizaciji področja uporabe in pogojev za splošna dovoljenja za prenos za oborožene sile in naročnike iz točke (a) člena 5(2) Direktive 2009/43/ES (v nadaljnjem besedilu: SDP-OS). |
|
(6) |
To priporočilo se šteje kot podlaga za SDP-OS držav članic. Pri obrambnih proizvodih, navedenih pod točko 1.1 tega priporočila, gre za minimalen obseg in neizčrpen seznam proizvodov, za katere države članice dovoljujejo prenos v okviru svojih SDP-OS. To pomeni, da je lahko s SDP-OS, ki jih objavijo države članice, dovoljen tudi prenos drugih obrambnih proizvodov iz Priloge k Direktivi 2009/43/ES, ki niso navedeni v tem priporočilu. |
|
(7) |
Države članice opozarjajo, da jih zavezujejo obveznosti iz prava EU, kot je Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP (2), in tudi mednarodne zaveze na področju nadzora izvoza. |
|
(8) |
To priporočilo se uporablja za Skupni seznam vojaškega blaga Evropske unije, kot je določen v Prilogi k Direktivi 2009/43/ES. To priporočilo se bo po potrebi posodobilo, da se upoštevajo prihodnje posodobitve Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
1. SPLOŠNA DOVOLJENJA ZA PRENOS ZA OBOROŽENE SILE IN NAROČNIKE IZ TOČKE (A) ČLENA 5(2) DIREKTIVE 2009/43/ES
1.1 Obrambni proizvodi, upravičeni do prenosa v skladu s splošnim dovoljenjem za prenos za oborožene sile in naročnike iz točke (a) člena 5(2) Direktive 2009/43/ES
Naslednje kategorije ML s podtočkami so podniz seznama obrambnih proizvodov iz Priloge k Direktivi 2009/43/ES. Splošna dovoljenja za prenos za oborožene sile in naročnike iz točke (a) člena 5(2) navedene direktive (v nadaljevanju: SDP-OS) dovoljujejo najmanj prenos obrambnih proizvodov, opredeljenih s kategorijami ML, ki so navedene v nadaljevanju. Države članice se lahko odločijo, da v svoja SDP-OS vključijo več kategorij ML in ustrezne obrambne proizvode.
Seznam kategorij ML, ki morajo biti zajete kot minimum:
|
— |
ML 4. Podtočki (a) in (b). Vključeno je vso blago, razen:
Izključeno je tudi naslednje orožje:
|
|
— |
ML 5. Vključeno je vse blago, razen:
|
|
— |
ML 6. Vključeno je vse blago, razen:
|
|
— |
ML 7. Podtočka (g). |
|
— |
ML 9. Vse blago, razen:
|
|
— |
ML 10. Vse blago, razen:
|
|
— |
ML 11. Podtočka (a). Samo naslednje blago:
|
|
— |
ML 13. Podtočki (c) in (d). |
|
— |
ML 14. Vse blago, razen naprave za usposabljanje za delo z lahkimi prenosnimi raketnimi sistemi zračne obrambe. |
|
— |
ML 15. Podtočke (b), (c), (d) in (e). |
|
— |
ML 16. Vse blago, razen:
|
|
— |
ML 17. Podtočke (a), (b), (d), (e), (j), (k), (l), (m), (n), (o) in (p). Vse blago, razen:
|
|
— |
ML 21. Podtočki (a) in (b). Samo naslednje blago in le, če je dovoljeno v drugih kategorijah v zadevnem splošnem dovoljenju:
|
|
— |
ML 22. Podtočka (a). Vse tehnologije, razen tistih, ki so potrebne za razvoj in proizvodnjo, in le, če so dovoljene v drugih kategorijah v istem splošnem dovoljenju za prenos. |
1.2 Pogoji, ki se vključijo v splošno dovoljenje za prenos za oborožene sile
Naslednji seznam pogojev ni izčrpen. Vendar drugi pogoji, ki jih država članica doda v splošno dovoljenje za prenos za oborožene sile, ne smejo nasprotovati pogojem, navedenim v nadaljevanju, ali jih spodkopavati.
|
— |
Geografska veljavnost: Evropski gospodarski prostor (EU 28 ter Islandija in Norveška (3)). |
|
— |
Ponovni prenosi znotraj EGP so dovoljeni brez predhodnega nadzora, lahko se zahteva le naknadno poročanje. |
|
— |
SDP-OS je namenjeno končni uporabi upravičenih prejemnikov iz točke (a) člena 5(2) Direktive 2009/43/ES. Nadaljnje prodaje, ki niso znane v času prenosa, se štejejo za nov izvoz. Glede novega izvoza so za nadzor izvoza ali prenosa, ki je posledica naknadne prodaje, ki ni znana v času prenosa, odgovorni pristojni organi države članice prejemnice. |
|
— |
Za namene naknadnega preverjanja v okviru SDP-OS bi morale države članice zagotoviti, da dobavitelji poročajo o uporabi SDP-OS v skladu z minimalnimi zahtevami iz člena 8(3) Direktive 2009/43/ES. |
2. NADALJNJI UKREPI
Države članice so pozvane, naj to priporočilo uveljavijo najpozneje do 1. julija 2017.
Države članice se spodbujajo, da Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih za uveljavitev tega priporočila.
3. NASLOVNIKI
To priporočilo je naslovljeno na države članice.
V Bruslju, 30. novembra 2016
Za Komisijo
Elżbieta BIEŃKOWSKA
Članica Komisije
(1) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).
(2) Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).
(3) Sklep Skupnega odbora EGP št. 111/2013 z dne 14. junija 2013 (UL L 318, 28.11.2013, str. 12), s katerim je bila Direktiva 2009/43/ES vključena v Sporazum EGP, je vključeval izrecno spremembo besedila: „Ta direktiva se ne uporablja za Lihtenštajn.“
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/105 |
PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2016/2124
z dne 30. novembra 2016
o harmonizaciji področja uporabe in pogojev v zvezi s splošnimi dovoljenji za prenos certificiranim prejemnikom iz člena 9 Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 7728)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 5 Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) morajo države članice objaviti najmanj štiri splošna dovoljenja za prenos. |
|
(2) |
Splošna dovoljenja za prenos so ključni element poenostavljenega sistema za izdajanje dovoljenj, ki je bil uveden z Direktivo 2009/43/ES. |
|
(3) |
Razlike v področju uporabe splošnih dovoljenj za prenos, ki jih objavijo države članice v zvezi z obrambnimi proizvodi, za katere veljajo, in različni pogoji, ki se uporabljajo za prenose teh proizvodov, bi lahko ovirale izvajanje Direktive 2009/43/ES in dosego njenega cilja glede poenostavitve. Harmonizacija področja uporabe in pogojev za prenose na podlagi splošnih dovoljenj za prenos, ki jih objavijo države članice, je pomembna za zagotovitev večje privlačnosti in uporabe navedenih licenc. |
|
(4) |
Predstavniki držav članic v odboru, ustanovljenem s členom 14 Direktive 2009/43/ES, so predlagali, da bi bilo harmonizacijo področja uporabe in pogojev za prenose na podlagi splošnih dovoljenj za prenos, ki jih objavijo države članice, mogoče doseči s sprejetjem priporočila Komisije. |
|
(5) |
Smernice iz tega priporočila so rezultat pogajanj z državami članicami o harmonizaciji področja uporabe in pogojih za prenose na podlagi splošnih dovoljenj za prenos prejemnikom, ki so bili certificirani v skladu s členom 9 Direktive 2009/43/ES (v nadaljnjem besedilu: SDP-CP). |
|
(6) |
To priporočilo šteje kot podlaga za SDP-CP držav članic. Obrambni proizvodi, navedeni pod točko 1.1 tega priporočila, so najmanjši možni in neizčrpni seznam proizvodov, za katere države članice dovoljujejo prenos na podlagi svojih SDP-CP. To pomeni, da lahko SDP-CP, ki ga objavi država članica, omogoča tudi prenos drugih obrambnih proizvodov iz Priloge k Direktivi 2009/43/ES, ki niso navedeni v tem priporočilu. |
|
(7) |
Države članice pripominjajo, da jih zavezujejo obveznosti na podlagi evropskega prava, kot je Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP (2), in mednarodne obveznosti na področju nadzora izvoza. |
|
(8) |
To priporočilo se uporablja za skupni seznam vojaške opreme Evropske unije iz Priloge k Direktivi 2009/43/ES. To priporočilo bo po potrebi posodobljeno, da bi odražalo prihodnje posodobitve skupnega seznama vojaške opreme Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
1. SPLOŠNA DOVOLJENJA ZA PRENOS PREJEMNIKOM, CERTIFICIRANIM V SKLADU S ČLENOM 9(2) DIREKTIVE 2009/43/ES
1.1 Obrambni proizvodi, ki so upravičeni do prenosa na podlagi splošnega dovoljenja za prenos, prejemnikom, certificiranim v skladu s členom 9 Direktive 2009/43/ES
Naslednje kategorije ML s podtočkami so podskupina seznama obrambnih proizvodov iz Priloge k Direktivi 2009/43/ES. Splošno dovoljenje za prenos prejemnikom, certificiranim v skladu s členom 9 navedene direktive (v nadaljnjem besedilu: SDP-CP) omogoča najmanj prenos obrambnih proizvodov, navedenih v naslednjih kategorijah ML. Države članice se lahko odločijo, da v svoje SDP-CR vključijo več kategorij ML z ustreznimi obrambnimi proizvodi.
Seznam nujno vključenih kategorij ML:
|
— |
ML 6. Vključena je vsa oprema razen naslednje:
|
|
— |
ML 9. Vsa oprema razen naslednje:
|
|
— |
ML 10. Vsa oprema razen naslednje:
|
|
— |
ML 11. Podtočka (a). Zgolj naslednja oprema:
|
|
— |
ML 13. Podtočki (c) in (d). |
|
— |
ML 15. Podtočki (c) in (d). |
|
— |
ML 16. Vsa oprema razen:
|
|
— |
ML 17. Podtočke (a), (b), (d), (e), (j), (k), (l), (m), (n), (o) in (p). Vsa oprema razen naslednje:
|
|
— |
ML 21. Podtočka (a). Zgolj naslednja oprema in le, če je odobrena v okviru drugih kategorij v istem splošnem dovoljenju za prenos:
|
|
— |
ML 22. Podtočka (a). Vse tehnologije, razen tistih, ki se zahtevajo za razvoj in proizvodnjo in le, če so odobrene v drugih kategorijah v istem splošnem dovoljenju za prenos. |
1.2 Pogoji, ki se vključijo v splošno dovoljenje za prenos certificiranim prejemnikom
Naslednji seznam pogojev ni izčrpen. Vendar drugi pogoji, ki jih država članica doda v SDP-CP, ne smejo nasprotovati naslednjim pogojem ali jih ogrožati.
|
— |
Geografsko področje uporabe: Evropski gospodarski prostor (EU 28 + Islandija in Norveška (3)). |
|
— |
Ponovni prenosi znotraj EGP so dovoljeni brez predhodnih kontrol; zahteva se lahko le naknadno poročanje. |
|
— |
Ponovni izvoz: države članice dovolijo sprostitev morebitnih izvoznih omejitev v eni ali obeh naslednjih primerih:
V obeh primerih ponovnega izvoza lahko nacionalni pristojni organ iz države članice porekla zaprosi dobavitelja za izjavo o uporabi, ki jo zagotovi prejemnik, certificiran v skladu s členom 9 Direktive 2009/43/ES. |
|
— |
Za naknadno preverjanje v okviru SDP-CP bi morale države članice zagotoviti, da dobavitelji poročajo o uporabi SDP-CP v skladu z minimalnimi zahtevami glede poročanja iz člena 8(3) Direktive 2009/43/ES. |
2. NADALJNJI UKREPI
Države članice se poziva k uveljavitvi tega priporočila najpozneje do 1. julija 2017.
Države članice se spodbuja, da Komisijo obvestijo o vseh ukrepih, sprejetih za uveljavitev tega priporočila.
3. NASLOVNIKI
To priporočilo je naslovljeno na države članice.
V Bruslju, 30. novembra 2016
Za Komisijo
Elżbieta BIEŃKOWSKA
Članica Komisije
(1) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).
(2) Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).
(3) Sklep Skupnega odbora EGP št. 111/2013 z dne 14. junija 2013 o spremembi Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) k Sporazumu EGP (UL L 318, 28.11.2013, str. 12), ki je vključil Direktivo 2009/43/ES v Sporazum EGP, je vseboval izrecno prilagoditveno besedilo: „Ta direktiva se ne uporablja za Lihtenštajn.“
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/109 |
PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2016/2125
z dne 30. novembra 2016
o smernicah za ukrepe za samourejanje, ki jih sprejme industrija v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 15(1) Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa, da če izdelek izpolnjuje merila, navedena v odstavku 2, zanj velja izvedbeni ukrep ali ukrep za samourejanje (samoreguliranje). |
|
(2) |
Člen 15(2) Direktive 2009/125/ES določa merila za izdelke, za katere velja izvedbeni ukrep ali ukrep za samourejanje, vključno s tem, da izdelek predstavlja pomemben obseg prodaje v Uniji (okvirno več kot 200 000 enot letno), da ima pomemben okoljski vpliv in pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov, pri čemer se upošteva, da ni druge ustrezne zakonodaje Unije in da obstajajo tržne pomanjkljivosti ter velike razlike glede okoljske učinkovitosti izdelkov z enako uporabnostjo, ki so na voljo na trgu. |
|
(3) |
Člen 17 Direktive 2009/125/ES določa, da se lahko prostovoljni sporazumi ali drugi ukrepi za samourejanje predstavijo kot alternativa izvedbenim ukrepom za skupino izdelkov (proizvodov) in se ocenijo vsaj na podlagi Priloge VIII k Direktivi. |
|
(4) |
Za izdelke bi bilo treba namesto obveznih izvedbenih ukrepov uporabljati alternativne rešitve, kot so na primer prostovoljni sporazumi za samourejanje v industriji, ki jih predvideva člen 17 Direktive 2009/125/ES, če bi cilje politike s takimi ukrepi lahko dosegli hitreje ali ceneje kot z obveznimi ukrepi. |
|
(5) |
Komisija je pripravila smernice za ukrepe za samourejanje, ki jih sprejme industrija, da bi olajšala oblikovanje in izvajanje takšnih ukrepov in zagotovila doslednost ukrepov za samourejanje. |
|
(6) |
Smernice obravnavajo zlasti seznam meril iz Priloge VIII k Direktivi 2009/125/ES, ki jih Komisija lahko uporabi za ugotavljanje ustreznosti pobud za samourejanje kot alternative izvedbenim ukrepom. Ta merila se nanašajo na odprtost sodelovanja, dodano vrednost, zastopanost, opredeljene in zastavljene cilje, sodelovanje civilne družbe, spremljanje in poročanje, stroškovno učinkovitost uporabe pobud za samourejanje, trajnost in združljivost pobud. |
|
(7) |
Priloga VIII k Direktivi 2009/125/ES določa, da seznam meril ni zaključen, člen 17 navedene direktive pa določa, da se ukrepi za samourejanje ocenijo vsaj na podlagi Priloge VIII. Smernice bi se morale zlasti osredotočiti na vprašanja o tem, kako bi bilo treba upravljati delovanje ukrepa za samourejanje, kdo lahko sodeluje, o obveščanju in spremljanju, poročanju in skladnosti. |
|
(8) |
O smernicah je potekala razprava z državami članicami in zainteresiranimi skupinami v okviru Posvetovalnega foruma za okoljsko primerno zasnovo, ustanovljenega na podlagi člena 18 Direktive 2009/125/ES. |
|
(9) |
V skladu s točko 6 Priloge VIII k Direktivi 2009/125/ES morajo ukrepi za samourejanje vsebovati dobro zasnovan sistem poročanja in spremljanja. Komisija bi morala s pomočjo Posvetovalnega foruma za okoljsko primerno zasnovo in odbora iz člena 19(1) Direktive 2009/125/ES spremljati izvajanje ukrepov za samourejanje in preučiti možnost uvedbe obveznih izvedbenih ukrepov, če cilji ukrepov za samourejanje niso doseženi – |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
|
1. |
Industrija bi morala upoštevati smernice iz Priloge. Upoštevanje teh smernic bo pripomoglo k temu, da bo Komisija obravnavala ukrep za samourejanje (samoreguliranje) v zvezi z okoljsko primerno zasnovo kot ustrezno alternativo izvedbenemu ukrepu. |
|
2. |
Priporočilo bi moralo biti objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. |
V Bruslju, 30. novembra 2016
Za Komisijo
Miguel ARIAS CAÑETE
Član Komisije
(1) Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).
PRILOGA
1. CILJI
Samourejanje (samoreguliranje) pomeni, da poslovni ali industrijski sektorji na lastno pobudo oblikujejo pravila ravnanja ali omejitve delovanja in so odgovorni za njihovo izvrševanje. Popolno samourejanje je neobičajno in na ravni Unije na splošno vključuje Komisijo, ki sproži in spodbuja pripravo ukrepov za samourejanje. V okviru boljšega pravnega urejanja (1) Komisija dobro zasnovane neregulativne pristope obravnava kot alternativne rešitve politike.
Direktiva 2009/125/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) v svojem okviru predvideva prostovoljne sporazume ali druge ukrepe za samourejanje kot alternativo izvedbenim uredbam in jim, kadar je verjetno, da bi cilje politike s takimi ukrepi lahko dosegli hitreje ali ceneje kot z obveznimi ukrepi, daje prednost (2). Direktiva sicer določa okvirna merila za ocenjevanje ukrepov za samourejanje (3), vendar so člani Posvetovalnega foruma za okoljsko primerno zasnovo, ustanovljenega s členom 18 Direktive, na osnovi izkušenj s tremi prostovoljnimi sporazumi, ki jih je doslej priznala Komisija (4), poudarili potrebo po smernicah v zvezi s temi merili, zlasti glede spremljanja in poročanja.
Namen teh smernic je olajšati pripravo in izvajanje ukrepov za samourejanje na podlagi Direktive. Zasnovane so tako, da pomagajo industriji in olajšajo dosledno izvajanje ukrepov za samourejanje. Upoštevajo načela za boljše samourejanje in sourejanje (5).
Upoštevanje teh smernic bo pripomoglo k temu, da bo Komisija obravnavala ukrep za samourejanje v zvezi z okoljsko primerno zasnovo kot ustrezno alternativo izvedbenemu ukrepu. Komisija bi morala za obstoječe ukrepe za samourejanje v zvezi z okoljsko primerno zasnovo prejeti predlog za revizijo ukrepa v skladu s temi smernicami najkasneje leta 2018.
2. PRIZNAVANJE UKREPOV ZA SAMOUREJANJE V ZVEZI Z OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO
Komisija bo dala prednost ukrepom za samourejanje v zvezi z okoljsko primerno zasnovo glede skupin izdelkov, ki so vključene v delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo iz člena 16 Direktive. Industrija bi morala Komisiji predložiti kakršne koli predloge za ukrep za samourejanje za takšne skupine izdelkov pred ali med tehnično, okoljsko in gospodarsko analizo (tj. pripravljalno študijo) za zadevno skupino izdelkov.
Od industrije se lahko zahteva sprememba predloga, da bi se upoštevale morebitne pripombe Komisije in Posvetovalnega foruma za okoljsko primerno zasnovo.
Če se Komisija odloči priznati ukrep za samourejanje, ne sprejme izvedbene uredbe za okoljsko primerno zasnovo. Če pa spremljanje ukrepa za samourejanje ali povratne informacije zainteresiranih strani pokažejo na pomanjkljivosti pri izvajanju ukrepa za samourejanje, Komisija ponovno oceni stanje.
Priznanje ukrepa za samourejanje Komisiji ne preprečuje sprejemanja zakonodaje na podlagi drugih instrumentov politike (npr. Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), Uredbe 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7)) za zadevno skupino proizvodov.
3. SMERNICE ZA UKREPE ZA SAMOUREJANJE V ZVEZI Z OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO
Vsak ukrep za samourejanje v zvezi z okoljsko primerno zasnovo, ki ga sprejme industrija, bi moral vsebovati pravila, ki urejajo njegovo delovanje. Za zagotovitev homogenosti ukrepov za samourejanje, priznanih v skladu z Direktivo, in da bi se olajšala njihova priprava in izvajanje, bi morali ukrepi za samourejanje upoštevati spodaj navedene smernice. Ukrep za samourejanje lahko določi dodatna pravila poleg tistih, navedenih v smernicah, in razširi pravila, ki jih smernice vsebujejo.
3.1 Odprtost sodelovanja
Družbe, ki jih zanima priprava ukrepa za samourejanje, bi morale svoj namen javno objaviti, še preden se začne postopek priprave ukrepa. Zagotoviti bi morale kontaktno točko in s tem dati drugim družbam priložnost za sodelovanje.
Ukrep za samourejanje bi moral vsebovati seznam družb podpisnic ukrepa. Družbe, ki delujejo na istem proizvodnem trgu, bi morale imeti možnost, da se kadar koli pridružijo ukrepu za samourejanje, če sodelujejo pri operativnih stroških ukrepa. Ukrepu za samourejanje bi moral biti priložen obrazec za članstvo, ki ga mora izpolniti in podpisati družba, ki želi postati podpisnica. Podpisnice bi morale Komisiji brez nepotrebnega odlašanja poslati izpolnjene in podpisane izvirnike obrazcev za članstvo.
Podpisnica, ki se umika iz ukrepa za samourejanje, bi morala vsaj mesec dni vnaprej pisno obvestiti predsednika usmerjevalnega odbora (glej oddelek 3.5). Predsednik bi moral usmerjevalni odbor obvestiti o umiku pogodbenice v enem tednu od prejema pisnega obvestila.
3.2 Dodana vrednost
Predloge ukrepov za samourejanje ali revidiranih različic obstoječih ukrepov za samourejanje bi morala spremljati z dokazi podprta pisna obrazložitev, kako bi predlog cilje okoljsko primerne zasnove dosegel hitreje ali ceneje kot obvezne zahteve.
Če nekatere ali vse podpisnice sklenejo kakršen koli ločen sporazum ali partnerstvo v zvezi s cilji ukrepa za samourejanje, bi morali biti vsi relevantni dokumenti v zvezi s sporazumom ali partnerstvom navedeni ter javno dostopni.
V ukrepu za samourejanje bi moral biti določen pregled vseh bistvenih elementov in naveden datum ali posebne okoliščine, ki sprožijo pregled. Časovni razpored pregleda bi moral temeljiti na potrebi, da ukrep (še naprej) prinaša dodano vrednost, pri čemer je treba upoštevati stopnje zahtev, vključenih v ukrep, in hitrost tehnološkega razvoja za zadevno skupino izdelkov.
Pregled bi moral ugotoviti, ali je potrebna nova različica ukrepa. Postopek pregleda in revizije bi moral biti odprt za sodelovanje opazovalcev v usmerjevalnem odboru. Ugotovitve postopka pregleda in po potrebi predloga revidiranega ukrepa za samourejanje bi bilo treba predložiti Komisiji.
3.3 Zastopanost
V ukrepu za samourejanje bi morala biti navedena pokritost trga podpisnic ukrepa, ki bi morala zajemati vsaj 80 % enot vrste izdelkov, ki jih zajema ukrep, danih na trg Unije in ali/v uporabo (8). Podpisnice bi morale predložiti dokaze, ki jih je zbrala ali preverila neodvisna pravna ali fizična oseba in ki dokazujejo, da ukrep za samourejanje pokriva vsaj 80 % trga. To bi bilo treba Komisiji poslati:
|
— |
ob predložitvi ukrepa za samourejanje ali revidirane različice obstoječega ukrepa za samourejanje, pri čemer bi morale ugotovitve nastati ali biti posodobljene v zadnjih šestih mesecih, |
|
— |
v treh mesecih po kakršni koli spremembi podpisnic (npr. po umiku podpisnice ali po tem, ko je bil relevanten del podpisnice prodan nepodpisnici), razen če najnovejše poročilo kaže, da bo pokritost trga ostala vsaj 80 % tudi po spremembi; ter |
|
— |
dve leti po tem, ko je bilo poslano zadnje poročilo, da se po spremembah na trgu posodobi pokritost. Ukrep za samourejanje bi moral opredeliti natančne kazalnike, ki se uporabljajo za oceno zatrjevane pokritosti trga. Kazalniki bi morali biti objektivni, merljivi in preverljivi s strani neodvisnega organa. Kazalniki bi morali zajemati vse kategorije proizvodov, ki jih zajema ta ukrep. |
3.4 Opredeljeni in zastavljeni cilji
V ukrepu za samourejanje bi morale biti navedene vse vrste izdelkov, ki jih zajema, ti izdelki bi morali biti opredeljeni, navedene pa bi morale biti tudi vrste izdelkov iz skupine izdelkov, ki jih ukrep za samourejanje zajema, a so izvzete iz njegovih zahtev. Vse izjeme bi morale biti obrazložene.
Ukrep za samourejanje bi moral za izdelke, ki jih zajema, določiti zahteve glede zasnove in po potrebi o obveščanju. Zahteve bi se morale nanašati na pomemben okoljski vpliv v življenjskem ciklusu izdelka in si prizadevati za izboljšanje okoljske učinkovitosti izdelkov.
Obstajati bi morali jasni in zanesljivi kazalniki za merjenje skladnosti z zahtevami. Navedene bi morale biti podrobnosti o tem, kako naj se skladnost meri in preverja. V ukrepu za samourejanje bi morala biti zagotovljena dokumentacija, na kateri temeljijo predlagane zahteve. Kakršne koli večje razlike med predlaganimi zahtevami in dokumentacijo bi morale biti poudarjene.
Zahteve bi morale biti predstavljene z datumom uporabe in če ukrep za samourejanje zajema dolgo obdobje, bi morale vključevati več zaporednih ravni zahtev. Zahteve bi se morale uporabljati za vsaj 90 % vseh enot (ki jih zajema ukrep za samourejanje), ki jih da na trg in/ali v uporabo posamezna podpisnica.
3.5 Sodelovanje civilne družbe
Na Posvetovalnem forumu za okoljsko primerno zasnovo, ki vključuje predstavnike držav članic, industrijo, sindikate, trgovce na debelo in drobno, uvoznike, okoljevarstvene skupine in organizacije potrošnikov, bi se bilo treba posvetovati o vsakem predlogu ukrepa za samourejanje.
Usmerjevalni odbor
Ukrep za samourejanje bi moral vzpostaviti usmerjevalni odbor, ki bo upravljal delovanje ukrepa.
Usmerjevalni odbor bi moral biti sestavljen iz vseh podpisnic ukrepa za samourejanje in Komisije. Vsako bi moral predstavljati po en član, vsi člani pa bi morali imeti enako glasovalno pravico.
Člani Posvetovalnega foruma za okoljsko primerno zasnovo in neodvisni inšpektor bi morali imeti v usmerjevalnem odboru status opazovalcev brez glasovalnih pravic.
Usmerjevalni odbor bi se moral sestajati vsaj enkrat na leto v Bruslju. Zasedanja usmerjevalnega odbora bi morala biti odprta za zainteresirane strani, vključno z družbami iz sektorja, ki ga zajema ukrep za samourejanje, ki niso podpisnice ukrepa.
Usmerjevalni odbor bi moral med svojimi člani izvoliti predsednika. Predsednik bi moral v osnutek dnevnega reda za zasedanje usmerjevalnega odbora vključiti vse točke, ki jih zahtevajo člani in opazovalci. Povabila na zasedanje usmerjevalnega odbora bi morala biti poslana vsem članom in opazovalcem. Obvestilo o zasedanju usmerjevalnega odbora bi bilo treba skupaj z osnutkom dnevnega reda objaviti na spletišču ukrepa za samourejanje najkasneje mesec dni pred zasedanjem.
Dokumenti, ki bodo na zasedanju usmerjevalnega odbora predstavljeni in o katerih se bo tam razpravljalo, bi se morali poslati vsem članom in opazovalcem usmerjevalnega odbora ter objaviti na spletišču ukrepa za samourejanje najkasneje teden dni pred zasedanjem.
Na zasedanjih usmerjevalnega odbora bi morali imeti vsi sodelujoči pravico do udeležbe v razpravi in do tega, da predsednik njihova stališča zabeleži v zapisnik.
Osnutek zapisnika bi bilo treba poslati vsem članom in opazovalcem usmerjevalnega odbora, ki bi morali imeti vsaj dva tedna, da o njih predložijo pripombe. Končni zapisnik bi bilo treba objaviti na spletišču ukrepa za samourejanje v enem mesecu po zasedanju.
Spletišče
Za ukrep za samourejanje bi bilo treba vzpostaviti spletišče. Spletišče bi moralo vsebovati vsaj:
|
— |
najnovejše in prejšnje različice ukrepa za samourejanje, |
|
— |
posodobljen seznam podpisnic in informacije o nedavnih umikih in izključitvah podpisnic, |
|
— |
povzetke poročil o pokritosti trga (brez razkritja poslovnih ali zaupnih podatkov posameznih podpisnic), |
|
— |
posodobljene sezname izdelkov, ki so jih podpisnice označile za skladne (izdelki, za katere je neodvisni inšpektor ugotovil, da niso skladni, ne bi smeli biti vključeni), |
|
— |
poročila o skladnosti, ki jih pripravi neodvisni inšpektor, |
|
— |
posodobljen seznam podpisnic, ki ne izpolnjujejo zahtev, |
|
— |
za vsako zasedanje usmerjevalnega odbora: vabila, osnutke dnevnih redov, sejne dokumente in zapisnike zasedanj ter |
|
— |
informacije o neodvisnem inšpektorju, vključno z njegovimi kontaktnimi podatki. Spletišče mora obiskovalcem omogočati, da podpisnicam in neodvisnemu inšpektorju predložijo vprašanja o ukrepu za samourejanje. Na te je treba odgovoriti v enem mesecu. |
Pritožbe
Ukrep za samourejanje bi moral zagotoviti, da lahko katera koli stran neodvisnemu inšpektorju brezplačno predloži utemeljene obtožbe o morebitni neskladnosti. Neodvisni inšpektor bi moral te obtožbe oceniti in po potrebi sprejeti nadaljnje ukrepe, in sicer zahtevati informacije od zadevne podpisnice, opraviti preizkuse in/ali izvesti pregled. Neodvisni inšpektor bi moral na vsakem zasedanju usmerjevalnega odbora zagotoviti pregled vseh obtožb, predloženih od zadnjega zasedanja, ter če ni raziskal nobenega od njih, navesti razloge za to.
Dostop do podatkov
Ukrep za samourejanje bi moral vsebovati zahtevo, da podpisnice na zahtevo Komisiji in opazovalcem v usmerjevalnem odboru zagotovijo dostop do tehničnih podatkov o okoljski učinkovitosti izdelkov in modelov, ki jih zajema ukrep, vključno z vsemi značilnostmi v zvezi s posebnimi pogoji, ter s tem Komisiji in opazovalcem v usmerjevalnem odboru omogočijo oceno ravni ambicij in vplivov obstoječih ter predlaganih ukrepov za samourejanje. Pravil o dostopu do takih podatkov ni treba uporabljati za poslovno občutljive podatke.
Ukrep za samourejanje bi moral vsebovati zahtevo, da podpisnice na zahtevo organom za nadzor trga držav članic, odgovornih za okoljsko primerno zasnovo, predložijo specifično dokumentacijo in informacije, v kolikor to ni vključeno v dokumentacijo, ki spremlja izdelke, da se jim omogoči preverjanje skladnosti z zahtevami ukrepa za samourejanje, vključno s preizkušanjem.
3.6 Spremljanje in poročanje
Neodvisni inšpektor
Neodvisni inšpektor mora spremljati, kako podpisnice izpolnjujejo zahteve ukrepa za samourejanje. V ukrepu za samourejanje bi morala biti navedena pravila, ki se uporabljajo za neodvisnega inšpektorja, ki je lahko fizična ali pravna oseba.
Neodvisni inšpektor mora imeti znanja in spretnosti, ki so potrebni za preverjanje skladnosti z zahtevami, in ne bi smel biti v navzkrižju interesov. Pogodbene obveznosti neodvisnega inšpektorja ga ne bi smele omejevati v njegovi vlogi pri opravljanju preverjanja skladnosti.
Neodvisni inšpektor bi moral:
|
— |
opravljati svoje dolžnosti s potrebno skrbnostjo in ustrezno nadzorovati vse naloge, za katere je odgovoren, |
|
— |
biti pri vseh svojih dejavnostih nepristranski, njegova mnenja in poročila pa bi morala temeljiti izključno na dejstvih ter |
|
— |
po potrebi spoštovati zaupnost za zaščito poslovnih interesov ali občutljivih podatkov podpisnic in na zahtevo v ta namen s podpisnicami ukrepa za samourejanje podpisati „pogodbo o nerazkrivanju podatkov“. |
Ukrep za samourejanje bi moral določiti postopek za izbiro neodvisnega inšpektorja in način, na katerega bo zagotovljeno, da inšpektor ni v navzkrižju interesov ter da ima znanje in spretnosti, potrebne za preverjanje skladnosti z zahtevami. Izbrani neodvisni inšpektor se mora imenovati v dogovoru s službami Komisije. Usmerjevalni odbor bi moral sodelovati pri določanju pogojev pogodbe neodvisnega inšpektorja.
Poročanje o skladnosti s strani podpisnic
Ukrep za samourejanje bi moral določiti pravila vsaj o naslednjih vidikih dokumentacije, ki jo mora neodvisnemu inšpektorju predložiti vsaka podpisnica:
|
— |
vrsti tržnih in tehničnih podatkov, ki jih je treba sporočiti, |
|
— |
obliki, v kateri je treba predložiti podatke, |
|
— |
načinu, kako je treba poslati dokumentacijo, ter |
|
— |
pogostosti predložitve dokumentacije in rokih zanjo. |
Vsaka podpisnica bi morala sporočati vse informacije in podatke (vključno s tržnimi podatki in podatki o okoljski učinkovitosti izdelkov), ki jih neodvisni inšpektor potrebuje za zanesljivo preverjanje podpisnice glede izpolnjevanja vseh zavez, sprejetih v okviru ukrepa.
Podpisnice bi morale zagotoviti tržne podatke, ki bi neodvisnemu inšpektorju omogočale, da ugotovi, ali je najmanj 90 % njihovih izdelkov skladnih z zavezami. Če se podpisnice zavežejo k temu, da bodo zagotavljale, da bo 100 % njihovih izdelkov skladnih z zavezami, jim neodvisnemu inšpektorju ni treba zagotovljati specifičnih tržnih podatkov.
Poročanje bi bilo treba izvesti za vse modele, ki jih zajema ukrep za samourejanje, ki so dani na trg in/ali v uporabo. Če razlika med nekaterimi modeli ni relevantna za ukrep za samourejanje (tj. ne zadeva nobenega vidika v zvezi z zahtevami), so lahko v poročilih združeni podobni modeli, če je to navedeno. Informacije in podatki, ki so jih sporočile podpisnice, se lahko razlikujejo le toliko, kolikor se razlikujejo njihove zaveze.
Oblika, v kateri je treba neodvisnemu inšpektorju predložiti podatke, mora biti enaka za vse podpisnice.
Pri načinu sporočanja bi bilo treba v največji možni meri izkoristiti elektronska komunikacijska sredstva, ob tem pa upoštevati zahteve glede zaupnosti in upravno breme vseh zadevnih strani.
Poročati bi se moralo o obdobju enega leta. Vsaka podpisnica bi morala vsako leto predložiti dokumentacijo v dveh mesecih po koncu obdobja poročanja. Dodatne zahteve neodvisnega inšpektorja, da podpisnice predložijo manjkajoče podatke po izteku roka, bi bilo treba spoštovati v kratkem roku, ki se opredeli v ukrepu za samourejanje.
Preverjanje skladnosti
Ukrep za samourejanje bi moral neodvisnega inšpektorja pooblastiti za preverjanje skladnosti z zahtevami ukrepa za samourejanje s:
|
— |
preverjanjem dokumentacije, ki jo predložijo podpisnice, |
|
— |
preizkušanjem izdelkov ter |
|
— |
pregledom prostorov podpisnic. |
Neodvisni inšpektor bi moral določiti ustrezno kombinacijo teh metod.
Preizkušanje
Preizkušanje se nanaša na preverjanje lastnosti proizvodov, ki jih zajema ukrep za samourejanje, v obliki fizičnih preizkušanj v laboratoriju. Na splošno bi moral to opraviti neodvisen laboratorij, po možnosti akreditiran. Alternativno se lahko dejavnosti preizkušanja izvajajo v prostorih ene od podpisnic, če je mogoče zagotoviti popolno objektivnost.
Neodvisni inšpektor bi moral za preizkušanje naključno izbrati ustrezno število izdelkov različnih podpisnic in jih, če je to mogoče, pridobiti od trgovcev na drobno v različnih državah članicah (fizične ali spletne trgovine). Če podpisnice zagotovijo izdelke neposredno, ne bi smele biti vključene v izbiro vzorcev.
Neodvisni inšpektor lahko izbere posebne modele ali modele izbere od posamezne podpisnice, če informacije, pridobljene iz katerega koli vira, kažejo na morebitne neskladnosti navedenih modelov ali navedene podpisnice.
Podpisnice bi morale na zahtevo neodvisnega inšpektorja predložiti posebno dokumentacijo in informacije, potrebne za namene preizkušanja, če to ni vključeno v dokumentaciji, ki spremlja izdelke.
Podrobna poročila o preizkusih za vsak posamezni preskušeni izdelek bi moral biti predložen Komisiji in zadevni podpisnici.
Inšpekcijski pregledi
Neodvisni inšpektor lahko opravi inšpekcijski pregled posamezne podpisnice na podlagi specifičnih informacij, ki upravičujejo tak pregled. Zadevni podpisnici bi bilo treba razkriti specifične informacije.
Pregled bi bilo treba uporabiti le kot sredstvo za preverjanje skladnosti z zavezami, ki izhajajo iz ukrepa za samourejanje, če ni na voljo drug stroškovno učinkovitejši način. Pri pregledu bi moral neodvisni inšpektor opraviti samo tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za preverjanje skladnosti podpisnice z zavezami, ki izhajajo iz ukrepa za samourejanje.
Neodvisni inšpektor podpisnic ne bi smel vnaprej opozoriti o inšpekcijskem pregledu ali le v zelo kratkem času. Podpisnica bi morala zagotoviti vso potrebno podporo.
Neodvisni inšpektor bi moral v mesecu dni od pregleda zadevni podpisnici poslati osnutek poročila o inšpekcijskem pregledu za pripombe. Podpisnica bi morala predložiti svoje pripombe v dveh tednih od prejema osnutka poročila. Neodvisni inšpektor bi moral po potrebi v dveh tednih spremeniti osnutek poročila, s katerimi bi upošteval pripombe podpisnic. Poročilo bi moralo biti predloženo Komisiji in zadevni podpisnici, vključno z razlogom za pregled. Povzetek bi moral biti predstavljen na prvem zasedanju usmerjevalnega odbora po zaključku poročila. Povzetek ne bi smel razkrivati poslovno občutljivih informacij, razen če je to potrebno za dokazovanje neskladnosti.
Poročanje neodvisnega inšpektorja
Neodvisni inšpektor bi moral pripraviti osnutek poročila o skladnosti in ga poslati članom usmerjevalnega odbora najpozneje tri mesece po koncu obdobja poročanja. Člani usmerjevalnega odbora bi morali imeti možnost, da v dveh tednih predložijo svoje pripombe glede poročila. Neodvisni inšpektor bi moral usmerjevalnemu odboru predložiti končno različico poročila o skladnosti najpozneje štiri mesece po koncu obdobja poročanja. Poročilo o skladnosti bi moralo vključevati:
|
— |
informacije o uporabljenih metodah zbiranja in obdelave podatkov ter morebitne težave pri pripravi poročila*, |
|
— |
rezultate pregleda listin*, |
|
— |
pristop, ki je bil uporabljen pri izbiri izdelkov za preizkušanje, in ali so bili tarča izbire specifični modeli ali podpisnice ter razloge za to*, |
|
— |
seznam preizkušenih izdelkov in povzetek posameznih rezultatov, |
|
— |
povzetke pregledov, opravljenih v obdobju poročanja, |
|
— |
seznam neskladnih podpisnic, |
|
— |
informacije o razlogih za kakršne koli neskladnosti* ter |
|
— |
priporočila za prihodnja poročevalna obdobja. |
Ukrep za samourejanje lahko določi, da bi se morale točke, označene z zvezdico (*), predstaviti v zbirni obliki, ki povzema rezultate za vse podpisnice skupaj in ne vključuje poslovnih ali zaupnih podatkov posameznih podpisnic. V takih primerih bi bilo treba individualna poročila, ki vsebujejo specifične informacije za vsako podpisnico posebej v zvezi z navedenimi postavkami, predložiti Komisiji in zadevni podpisnici.
Neskladnost
Za neskladnost bi morala veljati stopnjevana lestvica sankcij.
Pri podpisnici, ki neodvisnemu inšpektorju ne predloži svojega poročila o skladnosti, bi moral neodvisni inšpektor opraviti pregled v letu, ki sledi obdobju poročanja. Če podpisnica večkrat ne predloži dokumentacije o skladnosti, se jo nemudoma izključi iz ukrepa za samourejanje.
Od podpisnic, ki glede na inšpekcijski pregled ali poročilo o skladnosti ne izpolnjuje zahtev ukrepa za samourejanje, bi bilo treba zahtevati popravne ukrepe. Neskladnost, ki traja več kot šest mesecev po poročilu neodvisnega inšpektorja, bi morala povzročiti takojšnjo izključitev podpisnice iz ukrepa za samourejanje.
Predsednik bi moral usmerjevalni odbor pisno obvestiti o izključitvi katere koli neskladne podpisnice v enem tednu po prejemu informacije od neodvisnega inšpektorja, da je bil izpolnjen pogoj za takojšnjo izključitev.
3.7 Stroškovna učinkovitost uporabe pobud za samoreguliranje
Podpisnice bi morale kriti vse stroške, povezane z neodvisnim inšpektorjem in njegovimi dejavnostmi, spletiščem in delovanjem usmerjevalnega odbora, razen stroškov udeležbe predstavnika Komisije in opazovalcev, ki niso neodvisni inšpektor.
Ukrep za samourejanje bi moral podpisnice spodbuditi v izmenjavo strokovnega znanja, izkušenj, informacij in dobrih praks s podpisnicami drugih ukrepov za samourejanje v zvezi z okoljsko primerno zasnovo.
3.8 Trajnost
V ukrepu za samourejanje bi morali biti navedeni cilji politike. Ti bi morali biti skladni s cilji politike Direktive.
3.9 Združljivost pobud
Predlagani ukrep za samourejanje bi moral biti skladen z drugimi dejavniki in pobudami na nacionalni ravni.
(1) Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU, COM(2015) 215.
(2) Prim. uvodne izjave 18–21 in člen 15(3)(b) ter člen 17 Direktive.
(3) Priloga VIII k Direktivi.
(4) COM(2012) 684, COM(2013) 23 in COM(2015) 178.
(5) https://ec.europa.eu/digital-agenda/best-practice-principles-better-self-and-co-regulation
(6) Direktiva 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (UL L 153, 18.6.2010, str. 1).
(7) Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (OJ L 27, 30.1.2010, p. 1).
(8) „Modri vodnik“ o izvajanju predpisov EU o proizvodih razlaga pomen „zagotavljanja dostopnosti“ na trgu in „dajanja v uporabo“ (http://ec.europa.eu/DocsRoom/documents/4942/).
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/118 |
SKLEP št. 1/2016 SKUPNEGA ODBORA REGIONALNE KONVENCIJE O PAN-EVRO-MEDITERANSKIH PREFERENCIALNIH PRAVILIH O POREKLU
z dne 28. septembra 2016
v zvezi z zahtevo Gruzije, da postane pogodbenica Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu [2016/2126]
SKUPNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 5(1) Konvencije določa, da lahko tretja stran postane pogodbenica te konvencije, če ima država kandidatka ali ozemlje z vsaj eno pogodbenico sklenjen veljaven sporazum o prosti trgovini, ki vključuje preferencialna pravila o poreklu. |
|
(2) |
Gruzija je depozitarju Konvencije 23. septembra 2015 predložila pisno zahtevo za pristop h Konvenciji. |
|
(3) |
Gruzija ima sklenjen veljavni sporazum o prosti trgovini z dvema pogodbenicami Konvencije in izpolnjuje pogoj iz člena 5(1) Konvencije, da bi postala pogodbenica. |
|
(4) |
Člen 4(3)(b) Konvencije določa, da Skupni odbor s sklepom sprejema povabila tretjim stranem, da pristopijo k tej konvenciji – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Gruzija je povabljena, da pristopi k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 28. septembra 2016
Za Skupni odbor
Predsednik
Péter KOVÀCS
Popravki
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/119 |
Popravek Sklepa Sveta (EU) 2015/1900 z dne 5. oktobra 2015 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Stabilizacijsko-pridružitvenem svetu, ustanovljenem s Stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani, v zvezi s sklepom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta o sprejetju poslovnika
Stran 30, Priloga II, pod naslovom „Dnevni red in spremljajoča dokumentacija“, četrti odstavek:
besedilo:
„Če rok iz odstavka 3 ni upoštevan, je seja samodejno odpovedana brez nadaljnjega obvestila.“
se glasi:
„Če rok iz tretjega odstavka ni upoštevan, je seja samodejno odpovedana brez nadaljnjega obvestila.“
|
3.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/119 |
Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi
Stran 10, naslov poglavja 94 se glasi:
„Pohištvo; medicinsko-kirurško pohištvo; posteljni vložki, posteljna dna, polnjena posteljnina in podobna posteljna oprema; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe“.
Stran 57, drugi stolpec, za oznako KN 0303 49 85:
besedilo:
|
„– |
Sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii), sardoni (Engraulis spp.), sardele (Sardina pilchardus, Sardinops spp.), velike sardele (Sardinella spp.), papalina (Sprattus sprattus), skuše (Scomber scombrus, Scomber australasicus, Scomber japonicas), pritlikave lokarde (Rastrelliger spp.), kraljevske skuše (Scomberomorus spp.), šuri (Trachurus spp.), trnoboki (Caranx spp.), kobija (Rachycentron canadum), fige (Pampus spp.), japonska paščuka (Cololabis saira), šuri rodu Decapterus (Decapterus spp.), kapelan (Mallotus villosus), mečarica (Xiphias gladius), vzhodni pegasti tun (Euthynnus affinis), palamide (Sarda spp.), jadrovnica, pahljačasta mečarica, progasta pahljačasta mečarica (družina Istiophoridae), razen užitne ribje drobovine iz tarifnih podštevilk 0302 91 do 0303 99:“ |
se glasi:
|
„– |
Sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii), sardoni (Engraulis spp.), sardele (Sardina pilchardus, Sardinops spp.), velike sardele (Sardinella spp.), papalina (Sprattus sprattus), skuše (Scomber scombrus, Scomber australasicus, Scomber japonicas), pritlikave lokarde (Rastrelliger spp.), kraljevske skuše (Scomberomorus spp.), šuri (Trachurus spp.), trnoboki (Caranx spp.), kobija (Rachycentron canadum), fige (Pampus spp.), japonska paščuka (Cololabis saira), šuri rodu Decapterus (Decapterus spp.), kapelan (Mallotus villosus), mečarica (Xiphias gladius), vzhodni pegasti tun (Euthynnus affinis), palamide (Sarda spp.), jadrovnica, pahljačasta mečarica, progasta pahljačasta mečarica (družina Istiophoridae), razen užitne ribje drobovine iz tarifnih podštevilk 0303 91 do 0303 99:“. |
Stran 937, točka 1 „Splošne določbe“, prva alinea:
besedilo:
|
„— |
sveže namizno grozdje iz tarifne številke ex ex 0806,“ |
se glasi:
|
„— |
sveže namizno grozdje iz tarifne številke ex 0806,“. |