26.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/1

(1)

Uredba (EU) 2015/757 določa pravila za natančno spremljanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) in drugih pomembnih informacij z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem ali odplujejo iz njega, poročanje o emisijah in zadevnih informacijah ter njihovo preverjanje zaradi spodbujanja stroškovno učinkovitega zmanjševanja emisij CO2 iz pomorskega prevoza.

(2)

Priloga I k Uredbi (EU) 2015/757 določa metode za spremljanje emisij CO2 na podlagi porabe goriva. Priloga II k Uredbi (EU) 2015/757 določa pravila za „spremljanje drugih pomembnih informacij“.

(3)

Del A Priloge I k Uredbi (EU) 2015/757 določa, da se emisije CO2 izračunajo s pomnožitvijo faktorjev emisije in porabe goriva, ki se določi z metodami za spremljanje A (dobavnica za gorivo in redni popisi zalog goriva v tankih), B (spremljanje tankov z ladijskim gorivom na ladji) in C (merilniki pretoka za upoštevne postopke izgorevanja) iz dela B navedene priloge. Resolucija IMO (2) o smernicah o načinu izračuna doseženega projektnega indeksa energetske učinkovitosti za nove ladje določa privzete vrednosti za faktorje emisije za standardna goriva, ki se uporabljajo na ladjah. Te privzete vrednosti se lahko uporabijo za izračun emisij CO2 iz ladijskega prevoza. S tem, ko ladje uporabljajo te privzete vrednosti za spremljanje emisij CO2 in poročanje o njih v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) 2015/757, se zagotavlja racionalen regulativni pristop in usklajeno izvajanje.

(4)

Metode za spremljanje A, B in C obravnavajo določitev polnjenja z gorivom ali količine goriva, preostalega v tankih, ki se iz prostornine v maso pretvori z uporabo vrednosti dejanske gostote. V skladu s točko (c) petega pododstavka odstavka 2 dela B Priloge I lahko družbe, ki uporabljajo metodo za spremljanje B, dejansko gostoto določijo na podlagi gostote, ki se izmeri pri testni analizi, izvedeni v akreditiranem laboratoriju za preskus goriv, kadar je na voljo. Razširitev te možnosti na družbe, ki uporabljajo metodi za spremljanje A in C, bi zagotovila usklajeno izvajanje teh treh metod za spremljanje v skladu s standardom ISO 3675:1998 (3). To bi tudi v celoti odražalo prakse v sektorju in povečalo primerljivost porabe goriva, ki se spremlja z uporabo treh zadevnih metod.

(5)

Koncept „od sidrišča do sidrišča“ bi zagotavljal več jasnosti in usklajen pristop glede začetne in končne točke plovb. To bi izpopolnilo parametre, ki se uporabljajo za spremljanje časa, preživetega na morju, in preplute razdalje, kot je določeno v točkah (a) in (b) odstavka 1 dela A Priloge II k Uredbi (EU) 2015/757, in odražalo prakse sektorja.

(6)

Smernice IMO za neobvezno uporabo operativnega kazalnika energetske učinkovitosti (4) in standard CEN EN 16258 (2012) (5) omogočajo, da ladje ro-ro prepeljani tovor spremljajo in o njem poročajo na podlagi dejanske mase tovora. Z dodatkom tega parametra k tistim iz točke (e) odstavka 1 dela A Priloge II k Uredbi (EU) 2015/757 bi se bolje odražale prakse sektorja in bi bilo zato spremljanje lažje.

(7)

V skladu z ustaljeno prakso Komisije, da se v fazi priprave delegiranih aktov posvetuje s strokovnjaki, je bila ustanovljena „podskupina za spremljanje SPP pri ladijskem prevozu“, ki pod okriljem Evropskega foruma za trajnostni pomorski promet (ESSF) združuje strokovnjake držav članic, sektorja in civilne družbe. Podskupina je opredelila vrsto mednarodnih standardov ter evropskih in mednarodnih pravil ter znanstveni in tehnični razvoj in priporočila, da se vključijo v to uredbo. Osnutek priporočil podskupine o teh vidikih je plenarni organ ESSF potrdil na zasedanju 28. junija 2016.

(8)

Prilogi I in II k Uredbi (EU) 2015/757 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

26.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/5

(1)

Člena 15(5) in 16(3) Uredbe (EU) 2015/757 določata, da Komisija sprejme delegirane akte, s katerimi podrobneje določi pravila za dejavnosti preverjanja oziroma metode za akreditacijo preveriteljev. Ker so navedene dejavnosti in metode vsebinsko povezane, se za to Uredbo uporabljata obe pravni podlagi.

(2)

Izvajanje člena 15(5) Uredbe (EU) 2015/757 zahteva splošen okvir pravil, da se zagotovi, da preveritelji, ki imajo tehnično zmogljivost za neodvisno in nepristransko izvajanje poverjenih nalog, ocenjevanje načrtov za spremljanje in preverjanje poročil o emisijah, pripravljenih v skladu z navedeno uredbo, opravljajo harmonizirano.

(3)

Pri izvajanju člena 16(3) Uredbe (EU) 2015/757 je treba zagotoviti sinergijo med celostnim okvirom za akreditacijo, ki ga določa Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2), in posebnimi značilnostmi dejavnosti preverjanja in akreditiranja, ki se uporabljajo za emisije CO2 iz sektorja pomorskega prevoza. V skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2015/757 se Uredba (ES) št. 765/2008 uporablja za vidike akreditacije preveriteljev, ki jih ne obravnava Uredba (EU) 2015/757.

(4)

Za zagotovitev trdnosti in zanesljivosti sporočenih podatkov je treba zagotoviti, da preverjanje izvajajo neodvisni in usposobljeni preveritelji. V okviru sistema za preverjanje in akreditacijo se je treba izogniti nepotrebnemu podvajanju postopkov in organizacij, vzpostavljenih na podlagi drugih pravnih instrumentov Unije, saj bi to povečalo obremenitev držav članic ali gospodarskih subjektov. Zato je primerno uporabiti najboljše prakse, ki temeljijo na uporabi harmoniziranih standardov, ki jih je sprejel Evropski odbor za standardizacijo na podlagi mandata, ki ga je Komisija podelila v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), (kot sta harmonizirani standard glede zahtev za organe za potrjevanje in preverjanje toplogrednih plinov, ki se uporablja pri akreditaciji ali drugih oblikah priznavanja, in glede splošnih zahtev za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za ocenjevanje skladnosti, pri čemer so sklicevanja nanju objavljena v Uradnem listu Evropske unije) ter dokumenta EA-6/03 in drugih tehničnih dokumentov, ki jih je pripravilo Evropsko združenje za akreditacijo.

(5)

V harmoniziranih pravilih za preveritelje glede ocenjevanja načrtov za spremljanje, preverjanja poročil o emisijah in izdaje listin o skladnosti je treba jasno opredeliti pristojnosti in dejavnosti preveriteljev.

(6)

Pri ocenjevanju načrtov za spremljanje morajo preveritelji izvesti vrsto dejavnosti za oceno popolnosti, relevantnosti in skladnosti informacij, ki jih je zadevna družba predložila v zvezi s postopkom spremljanja in poročanja na ladji, da lahko ugotovijo, ali je načrt skladen z Uredbo (EU) 2015/757.

(7)

V skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1927 (4) se lahko družbe pri predložitvi načrta za spremljanje ladje sklicujejo na informacije o obstoječih postopkih in kontrolah ladje, ki jih zajemajo harmonizirani standardi o kakovosti, okolju in upravljanju z energijo (npr. EN ISO 9001:2015, EN ISO 14001:2015, EN ISO 50001:2011) ali ki so v okviru Mednarodnega kodeksa ravnanja za varno upravljanje ladij (Kodeks ISM) (5) ali načrta upravljanja energetske učinkovitosti za ladje (SEEMP) (6). Da bi zagotovili usklajen pristop, je treba preveriteljem omogočiti, da jih preučijo, kolikor so relevantni za spremljanje in sporočanje podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2015/757 in to uredbo.

(8)

Zagotavljanje dokumentov in izmenjava relevantnih informacij med družbami in preveritelji sta bistvena za vse vidike postopka preverjanja, zlasti za oceno načrta za spremljanje, izvedbo ocene tveganja in preverjanje poročila o emisijah. Treba je določiti sklop harmoniziranih zahtev za zagotavljanje informacij in dokumentov, ki se dajo na voljo preveritelju pred začetkom dejavnosti preverjanja in na drugih točkah v postopku preverjanja.

(9)

Preveritelj mora pri preverjanju poročila o emisijah v skladu z odstavki 1, 2 in 3 člena 15 Uredbe (EU) 2015/757 uporabiti pristop, ki temelji na tveganju. Analiza dovzetnosti sporočenih podatkov za morebiti bistvene napačne navedbe je bistven del postopka preverjanja, na podlagi katerega se določi, kako mora preveritelj opravljati dejavnosti preverjanja.

(10)

Cel postopek preverjanja poročil o emisijah, vključno z obiski na kraju samem, je tesno povezan z rezultati analize tveganja napačnih navedb. Preveritelja je treba zavezati k prilagoditvi ene ali več dejavnosti preverjanja glede na ugotovitve in informacije, pridobljene med postopkom preverjanja, da se izpolnijo zahteve doseganja razumnega zagotovila.

(11)

Da bi v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2015/757 zagotovili skladnost in primerljivost spremljanih podatkov, mora biti načrt za spremljanje, ki je bil ocenjen kot zadovoljiv, za preveritelja referenčna točka pri ocenjevanju ladijskega poročila o emisijah. Preveritelj mora oceniti, ali so bili načrt in potrebni postopki izvedeni pravilno. Družbo obvesti o morebitnih neskladnostih ali napačnih navedbah, ki jih ugotovi. Preveritelj sporoči nepopravljene napačne navedbe ali neodpravljene neskladnosti, ki vodijo do pomembnih napak v poročilu o preverjanju, in navede, da poročilo o emisijah ni v skladu z Uredbo (EU) 2015/757 ter to uredbo.

(12)

Vse dejavnosti v okviru postopka preverjanja poročila o emisijah so medsebojno povezane in se morajo končati z izdajo poročila o preverjanju, ki vsebuje izjavo o rezultatih preverjanja. Stopnja zagotovila mora biti povezana s tem, kako temeljito in natančno so bile opravljene dejavnosti preverjanja, ter z besedilom izjave o preverjanju. Harmonizirane zahteve za izvajanje dejavnosti preverjanja in poročila o preverjanju bi zagotovile, da bi vsi preveritelji uporabljali iste standarde.

(13)

Dejavnosti preverjanja, vključno z ocenjevanjem načrtov za spremljanje in preverjanjem poročil o emisijah, morajo opraviti usposobljeni preveritelji in osebje. Za zagotovitev usposobljenosti zadevnega osebja za opravljanje nalog, ki so jim zaupane, morajo preveritelji uvesti in stalno izboljševati notranje postopke. Merila za ugotavljanje usposobljenosti preveritelja morajo biti enaka v vseh državah članicah ter preverljiva, objektivna in pregledna.

(14)

Za spodbujanje visoke kakovosti dejavnosti preverjanja je treba oblikovati harmonizirana pravila, da se določi, ali je preveritelj usposobljen, neodvisen in nepristranski in lahko torej opravlja potrebne dejavnosti.

(15)

Potreben je splošen okvir pravil za akreditacijo pravnih subjektov, da se zagotovi, da so preveritelji tehnično usposobljeni za izvajanje zaupanih nalog neodvisno, nepristransko in v skladu z zahtevami in načeli iz Uredbe (EU) 2015/757, Uredbe (ES) št. 765/2008 in te uredbe.

(16)

V skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2015/757 se morajo za splošna načela in zahteve za nacionalne akreditacijske organe uporabljati členi 4–12 Uredbe (ES) št. 765/2008.

(17)

V skladu z običajno prakso Komisije, da se pri pripravi osnutkov delegiranih aktov posvetuje s strokovnjaki, je bila pod okriljem Evropskega foruma za trajnostni pomorski promet (ESSF) ustanovljena „podskupina za preverjanje in akreditacijo spremljanja, poročanja in preverjanja pri ladijskem prevozu“, ki združuje strokovnjake iz držav članic, industrije in drugih relevantnih organizacij, vključno s civilno družbo. Podskupina je priporočila vrsto elementov, ki naj jih zajema ta uredba. Evropski forum za trajnostni pomorski promet je na plenarnem zasedanju 28. junija 2016 potrdil njihove osnutke priporočil o navedenih vidikih –

(1)

„akreditacija“ pomeni potrditev s strani nacionalnega akreditacijskega organa, da preveritelj izpolnjuje zahteve harmoniziranih standardov v smislu člena 2(9) Uredbe (ES) št. 765/2008 in zahteve iz te uredbe ter je zato usposobljen za opravljanje dejavnosti preverjanja v skladu s poglavjem II;

(2)

„neskladnost“ pomeni:

(3)

„razumno zagotovilo“ pomeni visoko, vendar ne absolutno stopnjo zagotovila, pozitivno izraženega v izjavi o preverjanju, da poročilo o emisijah, ki se preverja, ne vsebuje bistvenih napačnih navedb;

(4)

„raven pomembnosti“ pomeni količinski prag ali mejno vrednost, nad katero preveritelj napačne navedbe vsako posebej ali skupaj z drugimi šteje za bistvene;

(5)

„tveganje pri delovanju“ pomeni dovzetnost parametra v poročilu o emisijah za napačne navedbe, ki bi bile lahko vsaka posebej ali skupaj z drugimi bistvene, preden se upošteva učinek vseh povezanih dejavnosti kontroliranja;

(6)

„tveganje pri kontroliranju“ pomeni dovzetnost parametra v poročilu o emisijah za napačne navedbe, ki bi bile lahko vsaka posebej ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami bistvene in jih sistem kontroliranja ne prepreči ali zazna in popravi pravočasno;

(7)

„tveganje pri odkrivanju“ pomeni tveganje, da preveritelj ne odkrije bistvene napačne navedbe;

(8)

„tveganje pri preverjanju“ pomeni tveganje, da bi preveritelj izrazil neprimerno mnenje pri preverjanju, če so v poročilu o emisijah bistvene napačne navedbe, pri čemer je to tveganje lahko tveganje pri delovanju, pri kontroliranju in pri odkrivanju;

(9)

„napačna navedba“ pomeni izpustitev, napačno prikazovanje ali napako v sporočenih podatkih, pri čemer se negotovost, dovoljena v skladu z Uredbo (EU) 2015/757, ne upošteva, upoštevajo pa se smernice Komisije o teh zadevah;

(10)

„bistvena napačna navedba“ pomeni napačno navedbo, ki po mnenju preveritelja posebej ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami presega raven pomembnosti ali ki bi lahko vplivala na skupne sporočene emisije ali druge relevantne informacije;

(11)

„kraj sam“ za namene ocenjevanja načrta za spremljanje ali preverjanja poročila o emisijah ladje pomeni lokacijo, na kateri se opredeli in upravlja postopek spremljanja, vključno z lokacijami, na katerih se kontrolirajo in shranjujejo relevantni podatki in informacije;

(12)

„notranja dokumentacija o preverjanju“ pomeni vso notranjo dokumentacijo, ki jo zbere preveritelj, da zabeleži dokumentarne dokaze in utemeljitve o dejavnostih, ki se opravljajo pri ocenjevanju načrta za spremljanje ali preverjanju poročila o emisijah v skladu s to uredbo;

(13)

„revizor spremljanja, poročanja in preverjanja pri ladijskem prevozu“ pomeni posameznega člana skupine za preverjanje, ki je odgovoren za ocenjevanje načrta za spremljanje ali preverjanje poročila o emisijah;

(14)

„neodvisni pregledovalec“ pomeni osebo, ki jo preveritelj določi posebej za izvedbo dejavnosti notranjega pregleda in ki pripada istemu subjektu, vendar ni opravila nobene dejavnosti preverjanja, ki se pregleduje;

(15)

„tehnični strokovnjak“ pomeni osebo, ki zagotovi podrobno strokovno znanje in izkušnje o posebnih vsebinah, potrebne za opravljanje dejavnosti preverjanja za namene poglavja II in dejavnosti akreditiranja za namene poglavij IV in V;

(16)

„ocenjevalec“ pomeni osebo, ki jo nacionalni akreditacijski organ določi za to, da sam ali kot del ocenjevalne skupine oceni preveritelja v skladu s to uredbo;

(17)

„vodilni ocenjevalec“ pomeni ocenjevalca, ki je v celoti odgovoren za ocenjevanje preveritelja v skladu s to uredbo.

(a)

relevantno dokumentacijo ali opis naprav na ladji, na katere se sklicuje načrt, vključno s potrdili o virih emisij, po potrebi uporabljenimi merilniki pretoka, po potrebi postopki ali diagrami poteka, ki so bili pripravljeni in vzdrževani zunaj načrta;

(b)

v primeru sprememb sistema spremljanja in poročanja iz točk (c) in (d) člena 7(2) Uredbe (EU) 2015/757 relevantne posodobljene različice ali nove dokumente, ki omogočajo oceno spremenjenega načrta.

(a)

oceni, ali je družba uporabila ustrezno predlogo načrta za spremljanje in ali so predložene informacije za vse obvezne postavke iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1927;

(b)

preveri, da informacije v načrtu za spremljanje natančno in popolno opisujejo vire emisij in merilno opremo na krovu ladje ter sisteme in postopke, ki se uporabljajo za spremljanje relevantnih informacij in poročanje o njih v skladu z Uredbo (EU) 2015/757;

(c)

zagotovi, da je za primer, da želi ladja koristiti odstopanje od spremljanja goriva in emisij CO2„po posamezni plovbi“ v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2015/757, vzpostavljena ustrezna ureditev spremljanja;

(d)

po potrebi oceni, ali so informacije, ki jih je družba predložila v zvezi z elementi, postopki in kontrolami, uvedenimi v okviru obstoječih sistemov upravljanja na ladji ali ki jih zajemajo ustrezni harmonizirani standardi o kakovosti, okolju ali upravljanju, relevantne za spremljanje emisij CO2 in druge relevantne informacije ter sporočanje v skladu z uredbo (EU) 2015/757 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1928 (7).

(a)

preveritelj ima zadostno razumevanje sistemov spremljanja in poročanja na ladji, kar vključuje dejstvo, da obstajajo ter da jih družba izvaja in z njimi dejansko upravlja;

(b)

narava in kompleksnost sistema za spremljanje in poročanje na ladji sta takšni, da obisk na kraju samem ni potreben;

(c)

vse potrebne informacije je preveritelj sposoben pridobiti in oceniti na daljavo.

(a)

ali je načrt spremljanja ocenjen kot skladen z Uredbo (EU) 2015/757;

(b)

ali načrt spremljanja vsebuje neskladnosti, zaradi katerih ni skladen z Uredbo (EU) 2015/757.

(a)

seznam plovb, ki so jih v obdobju poročanja iz člena 10 Uredbe (EU) 2015/757 izvedle zadevne ladje;

(b)

po potrebi izvod poročila o emisijah iz prejšnjega leta, če preveritelj za navedeno poročilo ni opravil preverjanja;

(c)

po potrebi izvod uporabljenega načrta ali načrtov za spremljanje, vključno z dokazi za ugotovitve na podlagi ocenjevanja, ki jo je opravil akreditiran preveritelj.

(a)

izvode uradnega ladijskega dnevnika in knjige olj (če sta ločena);

(b)

izvode dokumentov o oskrbi z gorivom;

(c)

izvode dokumentov, ki vsebujejo informacije o številu prepeljanih potnikov in količini prepeljanega tovora, prepluto razdaljo in čas, preživet na morju, za plovbe ladje v poročevalnem obdobju.

(a)

pregleda informacijskih sistemov, ki prikazuje tok podatkov za ustrezno ladjo;

(b)

dokaze o vzdrževanju in zanesljivosti/nezanesljivosti merilne opreme/merilnikov pretoka (npr. potrdila o umerjanju);

(c)

izvleček podatkov o dejavnosti porabe goriva iz merilnikov pretoka;

(d)

izvode dokazil o odčitavanju merilnikov posod za gorilo;

(e)

izvleček podatkov o dejavnosti iz sistemov za merjenje neposrednih emisij;

(f)

vse druge informacije, potrebne za preverjanje poročila o emisijah.

(a)

tveganja pri delovanju;

(b)

tveganja pri kontroliranju;

(c)

tveganja pri odkrivanju.

(a)

program preverjanja, v katerem sta opredeljena narava in obseg dejavnosti preverjanja ter čas in način opravljanja teh dejavnosti;

(b)

načrt za vzorčenje podatkov, ki določa obseg in metode vzorčenja podatkov v zvezi s podatkovnimi točkami, na katerih temeljijo skupne emisije CO2, poraba goriva ali druge relevantne informacije v poročilu o emisijah.

(a)

raziskave pri ustreznem osebju;

(b)

pregleda dokumentov;

(c)

opazovanja in postopkov na podlagi obiskov.

(a)

popolnost virov emisij, kot so opisani v načrtu za spremljanje;

(b)

popolnost podatkov, vključno s tistimi o plovbah, sporočenih v okviru Uredbe (EU) 2015/757;

(c)

skladnost med sporočenimi združenimi podatki in podatki iz ustrezne dokumentacije ali primarnih virov;

(d)

po potrebi skladnost med podatki o skupni porabi goriva in podatki o kupljenem ali drugače dobavljenem gorivu na zadevno ladjo;

(e)

zanesljivost in natančnost podatkov.

(a)

preveritelj ima zadostno razumevanje sistemov spremljanja in poročanja na ladji, kar vključuje dejstvo, da obstajajo ter da jih družba izvaja in z njimi dejansko upravlja;

(b)

narava in kompleksnost sistema za spremljanje in poročanje na ladji sta takšni, da obisk na kraju samem ni potreben;

(c)

preveritelj je zmožen na daljavo pridobiti in oceniti vse zahtevane informacije, vključno s pravilno uporabo metodologije, opisane v načrtu za spremljanje, in preverjanjem podatkov, sporočenih v poročilu o emisijah.

(a)

potrdi, da so bile izvedene vse dejavnosti preverjanja;

(b)

na združenih podatkih izvede končne analizne postopke, da zagotovi, da v njih ni bistvenih napačnih navedb;

(c)

preveri, ali informacije v poročilu izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) 2015/757;

(d)

pred izdajo poročila pripravi notranjo dokumentacijo o preverjanju in osnutek poročila ter ju v skladu s členom 21 predloži neodvisnemu pregledovalcu;

(e)

nekoga pooblasti, da na podlagi ugotovitev neodvisnega pregledovalca in dokazov iz notranje dokumentacije o preverjanju potrdi poročilo, ter o tem obvesti družbo;

(f)

obvesti Komisijo in državo zastave ladje, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo listine o skladnosti.

(a)

ime družbe in identifikacijo ladje;

(b)

naslov, iz katerega je jasno razvidno, da gre za poročilo o preverjanju;

(c)

identiteto preveritelja;

(d)

sklic na poročilo o emisijah in poročevalno obdobje, ki se preverja;

(e)

sklic na enega ali več načrtov za spremljanje, ki so bili ocenjeni kot zadovoljivi;

(f)

sklic na uporabljene standarde za preverjanje;

(g)

povzetek postopkov preveritelja, vključno z informacijami o obiskih na kraju samem ali razlogi za to, da se jim je odrekel;

(h)

po potrebi povzetek pomembnih sprememb načrta za spremljanje ter podatkov o dejavnostih v poročevalnem obdobju;

(i)

izjavo o preverjanju;

(j)

opis nepopravljenih napačnih navedb in neodpravljenih neskladnosti, vključno z njihovo vrsto in resnostjo, ali imajo bistven vpliv in morebitnimi elementi poročila o emisijah, na katere se navezujejo;

(k)

po potrebi priporočila za izboljšave;

(l)

datum poročila o preverjanju in podpis pooblaščene osebe v imenu preveritelja.

(a)

splošna merila usposobljenosti za celotno osebje, ki opravlja dejavnosti preverjanja, v skladu s členom 23(3);

(b)

posebna merila usposobljenosti za vsako funkcijo pri preveritelju, ki opravlja dejavnosti preverjanja, zlasti za revizorja spremljanja, poročanja in preverjanja pri ladijskem prevozu, neodvisnega pregledovalca in tehničnega strokovnjaka v skladu s členi 24, 25 in 26;

(c)

metodo za zagotavljanje stalne usposobljenosti in rednega ocenjevanja vsega osebja, ki opravlja dejavnosti preverjanja;

(d)

postopek za zagotavljanje stalnega usposabljanja osebja, ki opravlja dejavnosti preverjanja.

(a)

znanje o Uredbi (EU) 2015/757, tej uredbi, Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1927, Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1928 ter relevantnih smernicah Komisije;

(b)

znanje in izkušnje na področju revidiranja podatkov in informacij, vključno z:

(a)

analizo predloženih informacij in potrditev, da so popolne in celovite;

(b)

opozarjanje na manjkajoče ali nasprotujoče si informacije;

(c)

preverjanje tokov podatkov za oceno, ali notranja dokumentacija o preverjanju zagotavlja dovolj informacij za podporo osnutka ugotovitev, ki so predmet notranjega pregleda.

(a)

postopek in politiko komuniciranja z družbo;

(b)

ustrezne ureditve za zagotavljanje zaupnosti pridobljenih informacij;

(c)

postopek obravnave prizivov družb;

(d)

postopek obravnave pritožb družb (vključno s časovnimi okviri);

(e)

postopek izdaje revidiranega poročila o preverjanju, če je v poročilu o preverjanju ali poročilu o emisijah ugotovljena napaka po tem, ko je preveritelj poročilo o preverjanju predložil družbi.

(a)

rezultate opravljenih dejavnosti preverjanja;

(b)

načrt preverjanja in oceno tveganja;

(c)

dovolj informacij za potrditev ocene načrta za spremljanje in osnutka poročila o preverjanju, vključno z utemeljitvijo sodbe o tem, ali so bile napačne navedbe bistvene.

(a)

svetovalne storitve za pripravo dela postopka spremljanja in poročanja, opisanega v načrtu za spremljanje, vključno s pripravo metodologije spremljanja, osnutka poročila o emisijah in osnutka načrta za spremljanje;

(b)

tehnično pomoč za pripravo ali vzdrževanje sistema za spremljanje in sporočanje emisij ali drugih relevantnih informacij v okviru Uredbe (EU) 2015/757.

(a)

so usposobljeni za ocenjevanje načrtov za spremljanje in preverjanje poročil o emisijah v skladu s to uredbo;

(b)

dejansko ocenjujejo načrte za spremljanje in preverjajo poročila o emisijah v skladu s to uredbo;

(c)

izpolnjujejo zahteve za preveritelje iz členov 22 do 30, vključno s tistimi, ki se nanašajo na nepristranskost in neodvisnost.

(a)

postopkih iz člena 27(1) ter sistemu vodenja kakovosti iz člena 27(3);

(b)

merilih usposobljenosti iz člena 22(2)(a) in (b), rezultatih postopka ohranjanja usposobljenosti iz navedenega člena ter drugo relevantno dokumentacijo o usposobljenosti celotnega osebja, ki sodeluje v dejavnostih preverjanja, iz členov 24 in 25;

(c)

postopku za zagotavljanje stalne nepristranskosti in neodvisnosti iz člena 30(6);

(d)

tehničnih strokovnjakih in ključnem osebju, ki sodelujejo v ocenjevanju načrtov za spremljanje in preverjanju poročil o emisijah;

(e)

postopkih za zagotavljanje ustreznega preverjanja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na notranjo dokumentacijo o preverjanju iz člena 28;

(f)

relevantni evidenci iz člena 29;

(g)

drugih vidikih, za katere nacionalni akreditacijski organ meni, da so pomembni.

(a)

pregleda vse relevantne dokumente in evidence, ki jih je v skladu s členom 35 predložil vložnik;

(b)

izvede obisk na kraju samem, da pregleda reprezentativni vzorec notranje dokumentacije o preverjanju ter oceni izvajanje vlagateljevega sistema vodenja kakovosti in postopkov za dejavnosti preverjanja iz člena 27;

(c)

opazuje delovanje in usposobljenost reprezentativnega števila osebja vložnika, ki sodeluje pri ocenjevanju načrtov za spremljanje in preverjanju poročil o emisijah, da zagotovi, da osebje deluje v skladu s to uredbo.

(a)

obisk na kraju samem iz člena 36(1)(b);

(b)

spremljanje delovanja in usposobljenosti reprezentativnega števila osebja preveritelja v skladu s členom 36(1)(c).

(a)

preveritelj ne izpolnjuje zahtev o usposobljenosti iz člena 22, o dejavnostih preverjanja iz člena 27, o notranji dokumentaciji o preverjanju iz člena 28 ali o nepristranskosti in neodvisnosti iz člena 30;

(b)

je preveritelj kršil druge posebne pogoje, ki jih je določil nacionalni akreditacijski organ.

(a)

preveritelj ni odpravil vzrokov za začasni odvzem certifikata o akreditaciji;

(b)

je bil član višjega vodstva preveritelja spoznan za krivega goljufije;

(c)

je preveritelj namerno predložil lažne informacije.

(a)

poznavanje Uredbe (EU) 2015/757, te uredbe in druge relevantne zakonodaje iz člena 24(2)(a);

(b)

poznavanje značilnosti različnih vrst plovil ter spremljanja in poročanja o emisijah CO2, porabi goriva ter drugih relevantnih informacij v skladu z Uredbo (EU) 2015/757.

(a)

izpolnjuje zahteve iz harmoniziranega standarda iz člena 33;

(b)

ima znanje o revidiranju podatkov in informacij iz člena 24(2)(b), ki ga je pridobil z usposabljanjem, ali dostop do osebe, ki ima znanje in izkušnje s takšnimi podatki in informacijami.

(a)

ime, številko akreditacije in naslov vsakega preveritelja, ki ga akreditira navedeni nacionalni akreditacijski organ;

(b)

po potrebi države članice, v katerih preveritelj opravlja preverjanje;

(c)

datum podelitve akreditacije in datum poteka veljavnosti akreditacije;

(d)

vse informacije o upravnih ukrepih, ki so naloženi preveritelju.

26.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/25

(1)

V skladu s členom 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se lahko odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 prenesejo v naslednje proračunsko leto. Takšen prenos je omejen na 2 % začetnih odobritev in na znesek prilagoditev neposrednih plačil iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki se je uporabljal v predhodnem proračunskem letu. Takšen prenos se lahko uporabi za dodatna plačila končnim prejemnikom, za katere je veljala navedena prilagoditev.

(2)

V skladu s členom 26(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 države članice z odstopanjem od člena 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 prenesene odobritve iz člena 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 povrnejo končnim prejemnikom, za katere se v proračunskem letu, v katero se odobritve prenesejo, uporablja prilagoditvena stopnja. Navedena povrnitev se uporabi le za končne upravičence v tistih državah članicah, v katerih se je v predhodnem proračunskem letu izvajala finančna disciplina (4).

(3)

Pri določanju zneskov odobritev, ki jih je treba povrniti, je treba v skladu s členom 26(7) Uredbe (EU) št. 1306/2013 upoštevati zneske za rezervo za krize v kmetijskem sektorju iz člena 25 navedene uredbe, ki do konca proračunskega leta niso uporabljeni za krizne ukrepe.

(4)

V skladu s členom 1(1) Uredbe (EU) 2015/1146 Evropskega parlamenta in Sveta (5) se finančna disciplina uporablja za neposredna plačila v koledarskem letu 2015, da se vzpostavi rezerva za krize v višini 441,6 milijona EUR. V proračunskem letu 2016 rezerva za krize ni bila vpoklicana.

(5)

Na podlagi izjav držav članic o odhodkih za obdobje od 16. oktobra 2015 do 15. oktobra 2016 znaša zmanjšanje v zvezi s finančno disciplino, ki so ga države članice v letu 2016 dejansko izvedle, 435 milijonov EUR.

(6)

Zato se lahko neizkoriščene odobritve, ki ustrezajo znesku finančne discipline, izvršene v proračunskem letu 2016, v višini 435 milijonov EUR, kar ostaja znotraj meje 2 % začetnih odobritev, prenesejo v proračunsko leto 2017 na podlagi odločitve Komisije v skladu s petim pododstavkom člena 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(7)

Da se zagotovi sorazmernost povrnitve navedenih odobritev končnim prejemnikom z zneskom prilagoditve finančne discipline, je primerno, da Komisija določi zneske, ki so državam članicam na voljo za povrnitev.

(8)

Da državam članicam za navedeno povrnitev ne bi bilo treba plačati dodatnih zneskov, se mora ta uredba uporabljati od 1. decembra 2016. Zato so zneski v tej uredbi dokončni in se uporabljajo ne glede na uporabo zmanjšanj v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ne glede na vse druge popravke, ki se upoštevajo v sklepu o mesečnem plačilu glede odhodkov, ki jih izvršijo plačilne agencije držav članic za oktober 2016, v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter ne glede na kakršna koli zmanjšanja in dodatna plačila, ki se izvedejo v skladu s členom 18(4) navedene uredbe, ali kakršne koli sklepe v okviru postopka potrditve obračunov.

(9)

V skladu s členom 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se lahko odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. Zato je primerno, da Komisija določi datume za upravičenost odhodkov držav članic v zvezi s povrnitvijo v skladu s členom 26(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013, pri čemer upošteva kmetijsko proračunsko leto, kakor je opredeljeno v členu 39 navedene uredbe.

(10)

Zaradi kratkega obdobja med sporočilom držav članic o izvajanju odobritev EKJS za leto 2016 v okviru deljenega upravljanja za obdobje od 16. oktobra 2015 do 15. oktobra 2016 in potrebo po uporabi te uredbe od 1. decembra 2016 bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

26.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/29

(1)

Člen 17 Uredbe (ES) št. 470/2009 določa, da je treba z uredbo določiti mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za farmakološko aktivne snovi, ki so namenjene uporabi v Uniji v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za živali za proizvodnjo živil ali v biocidnih proizvodih, ki se uporabljajo v živinoreji.

(2)

V razpredelnici 1 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 (2) so določene farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede MRL v živilih živalskega izvora.

(3)

Aluminijev salicilat, bazičen, je trenutno vključen v navedeno razpredelnico kot dovoljena snov za lokalno uporabo pri vseh vrstah za proizvodnjo živil, razen goveda, koz, enoprstih kopitarjev, kuncev in rib. Aluminijev salicilat, bazičen, je prav tako dovoljena snov za govedo, koze, enoprste kopitarje in kunce v skladu z začasnimi MRL za navedeno snov, katerih veljavnost se izteče 31. decembra 2016.

(4)

Evropski agenciji za zdravila (v nadaljnjem besedilu: EMA) je bil predložen zahtevek za spremembo obstoječega vnosa za aluminijev salicilat, bazičen, da se odpravi začasni status MRL za govedo, koze, enoprste kopitarje in kunce.

(5)

EMA je na podlagi mnenja Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini priporočila, da se odpravi začasni status MRL za aluminijev salicilat, bazičen, za govedo, koze, enoprste kopitarje in kunce.

(6)

Uredbo (EU) št. 37/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

26.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/32

(1)

V tabeli I Priloge IIB k Uredbi (EU) 2016/72 je določeno največje število dni, ko so plovila Unije skupne dolžine 10 m ali več, ki imajo na krovu ali uporabljajo vlečne mreže, danske potegalke in podobno orodje z velikostjo mrežnega očesa 32 mm ali več, zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa 60 mm ali več ter pridnene parangale, lahko prisotna v razdelkih ICES VIIIc in IXa z izjemo Cadiškega zaliva v obdobju med 1. februarjem 2016 in 31. januarjem 2017.

(2)

V skladu s točko 8.5 Priloge IIB k Uredbi (EU) 2016/72 lahko Komisija na podlagi dokončne prekinitve ribolovnih dejavnosti v obdobju med 1. februarjem 2015 in 31. januarjem 2016 ter ob upoštevanju pogojev iz točke 8.5 Priloge IIB k Uredbi (EU) 2016/72, dodeli dodatno število dni na morju, med katerimi je lahko plovilo z odobritvijo države članice zastave prisotno na zadevnem območju, če ima na krovu regulirano orodje.

(3)

V skladu s točko 8.4 Priloge IIB k Uredbi (EU) 2016/72 je Španija 27. maja 2016 skupaj z dokazili predložila zahtevek za dodelitev dodatnih dni na morju na podlagi dokončne ustavitve ribolovnih dejavnosti. Španija je 6. junija 2016 potrdila, da je med 1. februarjem 2015 in 31. januarjem 2016 ribolovne dejavnosti ustavilo 14 plovil.

(4)

Glede na podatke, ki so bili dani na voljo Komisiji, in ob upoštevanju metode izračuna iz točke 8.2 Priloge IIB k Uredbi (EU) 2016/72 bi bilo treba Španiji za plovila iz točke 1 navedene priloge za obdobje med 1. februarjem 2016 in 31. januarjem 2017 dodeliti devet dodatnih dni na morju.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

26.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/34

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

26.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/36

(1)

Ukrepanje Unije v sektorju pomorskega prometa bi moralo biti namenjeno izboljšanju pomorske varnosti in varstvu morskega okolja.

(2)

Odbor za varstvo morskega okolja (v nadaljnjem besedilu: odbor MEPC) Mednarodne pomorske organizacije (IMO) je na 69. zasedanju sprejel dogovor o uvedbi obveznega sistema zbiranja podatkov o porabi goriva in potrebnih spremembah poglavja 4 Priloge VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (v nadaljnjem besedilu: Priloga VI h konvenciji MARPOL). Te spremembe bodo predvidoma sprejete na 70. zasedanju odbora MEPC oktobra 2016.

(3)

Odbor IMO za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: odbor MSC) je na 95. in 96. zasedanju odobril spremembe pravila II-1, pravil III/1.4, III/30 in III/37, pravil II-2/1 in II-2/10 ter pravila II-1/3-12 Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (v nadaljnjem besedilu: konvencija SOLAS), Mednarodne konvencije in kodeksa o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (v nadaljnjem besedilu: konvencija STCW in kodeks STCW), Mednarodnega kodeksa za sisteme požarne varnosti (v nadaljnjem besedilu: kodeks FSS) in Kodeksa o okrepljenem programu inšpekcij iz leta 2011 (v nadaljnjem besedilu: kodeks ESP iz leta 2011). Te spremembe bodo predvidoma sprejete na 97. zasedanju odbora MSC novembra 2016.

(4)

S spremembami poglavja 4 Priloge VI h konvenciji MARPOL bodo določeni obvezni globalni sistem zbiranja podatkov za podatke, ki jih morajo zbirati nekatere ladje in o njih letno poročati, postopki preverjanja v zvezi s sporočenimi podatki, izjave o skladnosti, primeri v zvezi s prenosom lastništva, predložitev podatkov IMO, anonimizacija podatkov in dostop do njih ter postopki za potrditev skladnosti ladij, ki plujejo pod zastavami držav, ki niso pogodbenice Priloge VI h konvenciji MARPOL. Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa sistem EU za spremljanje emisij CO2 in energetske učinkovitosti ladijskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje. Uporablja se za vse ladje s tonažo nad 5 000 bruto ton, ki priplujejo v pristanišče pod pristojnostjo države članice, so v njem ali odplujejo iz njega od 1. januarja 2018, ne glede na to, kje so registrirane.

(5)

Člen 22 Uredbe (EU) 2015/757 vključuje klavzulo o pregledu v primeru sklenitve mednarodnega sporazuma na tem področju. Tak postopek pregleda bo sprožilo sprejetje sprememb poglavja 4 Priloge VI h konvenciji MARPOL, kar je lahko podlaga za predlog spremembe Uredbe (EU) 2015/757, da se v primernem obsegu zagotovi skladnost z globalnim sistemom zbiranja podatkov, dogovorjenim v okviru IMO.

(6)

S spremembami pravil II-1/1, II-1/2, II-1/3, II-1/4, II-1/5, II-1/6, II-1/7, II-1/8-1, II-1/9, II-1/10, II-1/12, II-1/13, II-1/15–17, II-1/19, II-1/21–22 in II-1/35 konvencije SOLAS bodo uvedene redakcijske in posledične spremembe ter spremembe, ki zadevajo zahteve glede pregrajevanja in stabilnosti v poškodovanem stanju za izboljšanje sposobnosti preživetja potniških ladij v primeru poškodbe. Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) se uporablja za potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki opravljajo notranja potovanja. V členu 6(2)(a)(i) navedene direktive je določeno, da so nove potniške ladje razreda A v celoti v skladu z zahtevami konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena.

(7)

Spremembe pravila II-1/1.2, novo pravilo II-1/19-1 ter spremembe pravil III/1.4, III/30 in III/37 konvencije SOLAS v zvezi z urjenjem za ukrepe ob poškodbah so del celovitega pristopa za izboljšanje sposobnosti preživetja po poplavljanju, da se izboljša varnost na novih in obstoječih potniških ladjah. Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), zlasti pravilo V/2 poglavja V Priloge I, vključuje minimalne obvezne zahteve za usposabljanje in kvalifikacije poveljnikov ladje, ladijskih častnikov, mornarjev in drugega osebja na potniških ladjah. Konvencija STCW, ki je bila v pravo Unije vključena z Direktivo 2008/106/ES, vključuje zahteve za usposabljanje o stabilnosti ladij v ustreznih tabelah usposobljenosti kodeksa STWC.

(8)

S spremembami pravil II-2/1 in II-2/10 konvencije SOLAS aparati za gašenje požara s peno z zmogljivostjo najmanj 135 l ne bodo več obvezni v kotlovnicah v primeru gospodinjskih kotlov z močjo, manjšo od 175 kW, ali kotlov, zavarovanih z vgrajenimi lokalnimi sistemi za gašenje požara z vodo. V členu 6(2)(a)(i) Direktive 2009/45/ES je določeno, da so nove potniške ladje razreda A v celoti skladne z zahtevami konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena. Poleg tega se pravili II-2/1 in II-2/10 konvencije SOLAS uporabljata za nove razrede B, C in D ter obstoječi razred B potniških ladij v skladu s točko 6.7 (Protipožarna ureditev v strojnicah) dela A poglavja II-2 Priloge I k Direktivi 2009/45/ES, v kateri je določeno, da morajo biti strojnice in kotlovnice opremljene s prenosno opremo.

(9)

S spremembami pravila II-1/3-12 konvencije SOLAS bo zapolnjena vrzel v sedanjem pravilu v zvezi z uporabo Kodeksa o ravni hrupa na ladjah za ladje, za katere je pogodba o gradnji sklenjena pred 1. julijem 2014 in katerih kobilice so položene ali ki so v podobni fazi gradnje 1. januarja 2015 ali pozneje, vendar niso dobavljene pred 1. julijem 2018. V členu 3 Direktive 2003/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) so določene minimalne zahteve za varovanje delavcev ter mejne vrednosti izpostavljenosti in opozorilne vrednosti izpostavljenosti. Poleg tega je v členu 6(2)(a)(i) Direktive 2009/45/ES kot ustrezni sekundarni zakonodaji določena uporaba konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena, za nove ladje razreda A, v pravilu 15 DELA C Priloge I k navedeni direktivi pa so določeni ukrepi za zmanjševanje hrupa v strojnicah za nove ladje razreda B, C in D.

(10)

Spremembe konvencije STCW in kodeksa STCW v zvezi s posebnim usposabljanjem za potniške ladje ter delov A in B kodeksa STCW bodo namenjene novim izzivom, povezanim s povečano velikostjo sodobnih ladij za križarjenje in velikim številom potnikov na krovu, ter bodo vključevale štiri ločene ravni usposabljanja in seznanitve: seznanitev z izrednimi razmerami na potniških ladjah, usposabljanje s področja upravljanja množice na potniških ladjah, usposabljanje s področja kriznega upravljanja in človeškega vedenja na potniških ladjah ter usposabljanje s področja potniških ladij ro-ro. Direktiva 2008/106/ES, zlasti pravilo V/2 poglavja V Priloge I, vključuje minimalne obvezne zahteve za usposabljanje in kvalifikacije poveljnikov ladje, ladijskih častnikov, mornarjev in drugega osebja na potniških ladjah.

(11)

S spremembami poglavja 13 kodeksa FSS bo pojasnjeno, da se velikost poti in izhodov v sili izračuna na podlagi skupnega števila oseb, za katere se pričakuje, da bodo kot zasilni izhod uporabile stopnice, vrata, hodnike in podeste, in da se mora izračun pripraviti ločeno za dva različna primera zasedenosti opredeljenih prostorov. V členu 6(2)(a)(i) Direktive 2009/45/ES je določeno, da morajo biti nove potniške ladje razreda A v celoti skladne z zahtevami konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena. Poleg tega se na podlagi dela A poglavja II-2 Priloge I k Direktivi 2009/45/ES kodeks FSS, sprejet z resolucijo MSC.98(73), uporablja za ladje razreda B, C in D, zgrajene 1. januarja 2003 ali pozneje.

(12)

Kolikor lahko spremembe pravil II-1/1, II-1/2, II-1/3, II-1/4, II-1/5, II-1/6, II-1/7, II-1/8-1, II-1/9, II-1/10, II-1/12, II-1/13, II-1/15–17, II-1/19, II-1/21–22 in II-1/35 konvencije SOLAS, pravila II-2/1 in II-2/10 konvencije SOLAS ter poglavja 13 kodeksa FSS vplivajo na določbe Direktive 2009/45/ES, kar zadeva potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki opravljajo notranja potovanja, te spremembe spadajo v izključno pristojnost Unije.

(13)

Spremembe kodeksa ESP iz leta 2011 bodo omogočile uskladitev s posodobljeno serijo Z10 enotnih zahtev Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov (serija Z10 IACS UR), ki zadevajo zahteve za pregledovanje in izdajanje spričeval. V členih 5 in 6 Uredbe (EU) št. 530/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je določena obvezna uporaba programa ocene stanja, ki ga je razvila IMO, za tankerje z enojnim trupom, starejše od 15 let. Okrepljeni program inšpekcij med pregledi ladij za prevoz razsutega tovora in naftnih tankerjev ali okrepljeni program inšpekcij določa, kako naj se tak okrepljeni nadzor izvaja. Ker se v programu ocene stanja kot orodje za dosego njegovega cilja uporablja okrepljeni program inšpekcij, se bodo vse spremembe okrepljenega programa inšpekcij samodejno uporabljale na podlagi Uredbe (EU) št. 530/2012.

(14)

Unija ni članica IMO niti pogodbenica zadevnih konvencij in kodeksov. Zato je potrebno, da Svet pooblasti države članice, da izrazijo stališče Unije in privolijo, da jih te spremembe zavezujejo, kolikor spadajo v izključno pristojnost Unije –

(a)

sprememb pravil II-1/1, II-1/2, II-1/3, II-1/4, II-1/5, II-1/6, II-1/7, II-1/8-1, II-1/9, II-1/10, II-1/12, II-1/13, II-1/15–17, II-1/19, II-1/21–22 in II-1/35 konvencije SOLAS, kot so navedene v Prilogi 1 k okrožnici IMO št. 3644 z dne 20. maja 2016;

(b)

sprememb pravila II-1/1.2, novega pravila II-1/19-1 ter sprememb pravil III/1.4, III/30 in III/37 konvencije SOLAS, kot so navedene v Prilogi 1 k okrožnici IMO št. 3644 z dne 20. maja 2016;

(c)

sprememb pravil II-2/1 in II-2/10 konvencije SOLAS, kot so navedene v Prilogi 1 k okrožnici IMO št. 3644 z dne 20. maja 2016;

(d)

sprememb pravila II-1/3-12 konvencije SOLAS, kot so navedene v Prilogi 1 k okrožnici IMO št. 3644 z dne 20. maja 2016;

(e)

sprememb konvencije STCW in kodeksa STCW v zvezi s posebnim usposabljanjem za potniške ladje ter delov A in B kodeksa STCW, kot so navedene v prilogah 8, 9 in 10 dokumenta IMO MSC 96/25/Add.1;

(f)

sprememb poglavja 13 kodeksa FSS, kot so navedene v Prilogi 2 k okrožnici IMO št. 3644 z dne 20. maja 2016;

(g)

sprememb kodeksa ESP iz leta 2011, kot so navedene v Prilogi 4 k okrožnici IMO št. 3644 z dne 20. maja 2016.

26.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/40

(1)

Državljani so leta 2010 Komisijo obvestili, da je Nizozemska začela izvajati ukrep pomoči za profesionalni nogometni klub NEC iz Nijmegena. Pritožbe so bile evidentirane pod številkama SA.31616 in SA.31767. Komisija je v letih 2010 in 2011 prejela tudi pritožbe o ukrepih v korist drugih profesionalnih nogometnih klubov na Nizozemskem, kot so MVV iz Maastrichta, Willem II iz Tilburga, FC Den Bosch iz 's-Hertogenboscha in PSV iz Eindhovna. Nizozemska je z dopisom z dne 2. septembra 2011 Komisiji predložila nadaljnje informacije o ukrepu v zvezi s klubom NEC.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 6. marca 2013 Nizozemsko obvestila, da bo v skladu s členom 108(2) Pogodbe začela postopek v zvezi z ukrepi v korist klubov Willem II, NEC, MVV, PSV in FC Den Bosch.

(3)

Sklep Komisije o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.

(4)

Nizozemska je v okviru postopka o ukrepu v korist kluba NEC z dopisom z dne 6. junija 2013 predložila pripombe skupaj s pripombami občine Nijmegen (v nadaljnjem besedilu: občina) kot zainteresirane strani. Sestanek z Nizozemsko, na katerem je sodelovala tudi občina, je potekal 27. februarja 2015. Nizozemska je nadaljnje informacije predložila 10. aprila 2015, 11. maja 2015, 13. maja 2015 in 16. julija 2015. Komisija ni prejela pripomb drugih zainteresiranih strani.

(5)

Po sklepu o začetku postopka so s soglasjem Nizozemske preiskave za različne klube potekale ločeno. Preiskava v zvezi s klubom NEC je bila evidentirana pod številko zadeve SA.41617.

(6)

Nacionalna nogometna zveza Koninklijke Nederlandse Voetbal Bond (v nadaljnjem besedilu: KNVB) je krovna organizacija za profesionalno in amatersko nogometno tekmovanje. Na Nizozemskem je profesionalni nogomet organiziran v dvotirni sistem. V sezoni 2014/2015 je tekmovalo 38 klubov, od tega jih je 18 tekmovalo v prvi ligi (eredivisie) in 20 v drugi ligi (eerste divisie).

(7)

Klub Nijmegen Eendracht Combinatie (v nadaljnjem besedilu: klub NEC) je bil ustanovljen leta 1900, njegove domače tekme pa potekajo v Nijmegenu. Pravna struktura kluba NEC je naslednja: podjetja Nijmegen Eendracht Combinatie B.V, Exploitatie-Maatschappij De Goffert B.V. in N.E.C. horeca B.V. so v lasti fundacije Stichting Administratiekantoor N.E.C. Upravičenec do ukrepa je podjetje Exploitatie-Maatschappij De Goffert B.V.. Na podlagi informacij, ki jih je predložila Nizozemska, je klub NEC srednje veliko podjetje, ki je imela v letu 2015 62,3 zaposlenih s polnim delovnim časom (leta 2010 pa 69,5 zaposlenih s polnim delovnim časom). V obdobju, ki je predmet preiskave, je klub NEC tekmoval v prvi ligi. Na evropskem turnirju (pokal UEFA) je nazadnje tekmoval v sezoni 2008/2009.

(8)

Od leta 2003 naprej je klub NEC glavni – toda ne edini – uporabnik večnamenskega stadiona Goffert, ki se nahaja v obsežnem parku Goffert v Nijmegenu. Občina je v parku Goffert leta 2003 s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) poleg stadiona zgradila večnamenski športni objekt De Eendracht. Klub NEC je najemnik objekta De Eendracht, za namene treninga pa ga uporabljajo tudi drugi uporabniki.

(9)

Razmerje med občino in klubom NEC v zvezi z objektom De Eendracht je določeno v dveh pogodbah, ki sta bili sklenjeni leta 2003: v sporazumu o načrtovanem razvoju območja, kjer se objekt nahaja, v skladu s širšo vizijo športne politike občine ter v zakupni pogodbi za objekt.

(10)

Klub NEC je leta 2008 in 2009 občinskim organom pisal v zvezi s klavzulo v pogodbah, na podlagi katere je imel pravico do odkupa De Eendrachta od občine. Klub NEC je zvezi s klavzulo, ki je opisana kot nakupna opcija, zapisal, da je bilo zanj predvideno, da bo pridobil „opstalrecht“ oziroma stavbno pravico (3) na objektu. V prvem dopisu je klub NEC predlagal, da se odpove nakupni opciji v zameno za nadomestilo v znesku 2,3 milijona EUR, izračunanem na podlagi ocene knjigovodske vrednosti in dejanske vrednosti objekta, ki jo je podal zunanji izvedenec. Po mnenju kluba NEC je razlika med obema vrednostma enaka koristim, ki bi jih prejel z uveljavljanjem svoje nakupne opcije. Z drugim dopisom je klub NEC občino obvestil, da želi uveljaviti svojo nakupno opcijo.

(11)

Občina je v zvezi s to zadevo leta 2010 prejela pravni mnenji dveh pravnih podjetij: eno v januarju 2010 in drugo v septembru 2010. Prvo mnenje je opozorilo na klavzulo zakupne pogodbe, na podlagi katere pogodba velja za obdobje do najemnikovega (klub NEC) odkupa De Eendrachta, ter dejstvo, da je bila namera občine in kluba NEC, da objekt v prihodnosti, ko na to ne bo ugovarjal ESRR, odkupi klub NEC. Zaključni sklep mnenja je bil, da ima klub NEC nesporno pravico do odkupa. Drugo mnenje je v zvezi z domnevno nespornostjo pravice kluba NEC izrecno zahteval občinski svet. Zaključni sklep tega mnenja je bil, da se je občina zavezala le pogajati s klubom NEC, saj zadevna klavzula ne navaja cene ali cenovnega mehanizma.

(12)

Občina je septembra 2010 privolila v nakup pravice za 2,2 milijona EUR. Nizozemska na podlagi člena 108(3) Pogodbe ni priglasila svoje namere, da klubu NEC povrne stroške njegove odpovedi nakupni opciji. Formalni postopek preiskave se je sprožil v zvezi s to transakcijo, ta pa je zato tudi predmet tega sklepa.

(13)

Komisija je v sklepu o začetku postopka zavzela stališče, da je verjetno, da bodo ukrepi pomoči profesionalnim nogometnim klubom izkrivili konkurenco in v smislu člena 107(1) Pogodbe vplivali na trgovino med državami članicami. Komisija je prav tako predhodno sklenila, da je občina nogometnemu klubu NEC s pomočjo državnih sredstev dala selektivno prednost in mu zagotovila pomoč.

(14)

Komisija je v zvezi z nakupno opcijo sklenila, da Nizozemska z izključnim upoštevanjem prvega pravnega mnenja in neupoštevanjem obsežnejšega drugega mnenja ni dokazala, da je imel klub NEC nakupno opcijo po ceni, ki ni bila določena v pogodbi in ni bila dogovorjena v pogajanjih.

(15)

Komisija je v zvezi z zneskom, izplačanim v zameno za odpoved domnevni nakupni opciji, in njegovo skladnostjo s trgom ponovila, da smernice iz sporočila Komisije v zvezi z elementi pomoči pri prodaji zemljišč s strani javnih oblasti (4) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o prodaji zemljišč), na katere se je sklicevala Nizozemska, „zadevajo le prodaje zemljišč in objektov v javni lasti. Ne zadevajo javnih nakupov zemljišč in objektov ali oddaje oziroma najema zemljišč in objektov s strani javnih oblasti. Take transakcije lahko prav tako vsebujejo elemente državne pomoči.“ Nadalje je Komisija navedla, da bi verjetno tudi akterji v tržnem gospodarstvu v primeru obstoja nakupne opcije preučili verjetnost najemnikovega uveljavljanja te opcije. Med drugim bi preučili tudi njegova razpoložljiva finančna sredstva.

(16)

Komisija je opozorila, da je imel klub NEC v času dodelitve pomoči finančne težave, ki so bile tako resne, da bi lahko ogrozile njegovo prihodnost v profesionalnem nogometu. KNVB je pri preverjanju poslovnega načrta kluba NEC za leto 2010/2011 od kluba NEC julija 2010 zahteval jamstvo v znesku 1 967 000 EUR, brez katerega bi klub NEC lahko izgubil svojo licenco. To jamstvo (ki ga je na podlagi informacij Komisije zagotovilo zasebno komercialno podjetje in ne državna sredstva) je bilo potrebno poleg 2,2 milijonov EUR, ki jih vključuje ta sklep. Klub NEC je junija 2010 izrazil skrb glede svojega finančnega položaja, saj je imel negativen lastniški kapital, negativen poslovni rezultat v letu 2009/2010 in šibek likvidnostni položaj. Klub NEC je septembra 2009 prenehal s plačevanjem najemnine.

(17)

Za oceno združljivosti pomoči s Smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (5) (v nadaljnjem besedilu: Smernice) je Komisija zahtevala informacije o izpolnjevanju vseh zahtev iz Smernic.

(18)

Komisija predvsem ni bila zmožna preveriti, če so bili izpolnjeni pogoji iz točk 34–37 Smernic, ki zadevajo naravo in izpolnitev načrta za prestrukturiranje. Komisija prav tako ni bila zmožna preveriti, če so se sprejeli ustrezni izravnalni ukrepi v smislu točk 38–42. Nadalje je bilo treba dokazati, da je bila pomoč omejena le na potrebni minimum, da je upravičenec izplačal primeren prispevek k prestrukturiranju, da bo Nizozemska zagotovila poročila o spremljanju ter da se bo spoštovalo načelo enkratne pomoči („enkrat in zadnjič“).

(19)

Nizozemska se ne strinja, da ukrep pomeni državno pomoč.

(20)

Nizozemska v zvezi s tem poudarja pomembnost konteksta transakcije. Po njenem mnenju je sklep o začetku postopka vseboval nekaj stvarnih napak. Stadion Goffert je bil v nasprotju s tistim, kar je bilo navedeno v sklepu o začetku postopka, večnamenske narave že pred letom 2003. Občina meni, da je uporaba De Eendrachta (in stadiona Goffert) za nešportne dejavnosti pomemben kontekstni dejavnik.

(21)

Nizozemska še zlasti poudarja interes občine za gradnjo vrhunskega športnega in inovacijskega parka (v nadaljnjem besedilu: TIP) (6), v katerega bi se vključila tudi obstoječa stadion Goffert in De Eendracht. Priprave za gradnjo TIP so se začele še preden je klub NEC občino obvestil, da želi uveljavljati svojo nakupno opcijo. Objekt De Eendracht je pri občinskem načrtovanju TIP igral pomembno vlogo. Nizozemska poudarja, da so se priprave za TIP nadaljevale tudi dolgo po transakciji, ki se je odvila septembra 2010. Občina se je odločila priprave za TIP zaustaviti šele marca 2012. Po mnenju Nizozemske bi morala Komisija izrecno upoštevati, da je bilo zaradi priprav za TIP v tistem času za občino izredno pomembno, da zadrži popolno lastništvo nad De Eendrachtom (vključno s pripadajočim zemljiščem in stavbo nad njim).

(22)

Nizozemska se v zvezi s tem sklicuje na poročilo o pričakovanih ekonomskih učinkih TIP, ki so ga aprila 2009 objavili Svetovalci za evropske in regionalne zadeve. Na podlagi tega poročila je bil za TIP predviden pozitiven učinek na občinsko gospodarstvo, vključno s povečanjem števila delovnih mest in porabe, ter razni posredni pozitivni gospodarski učinki na področju razvoja znanja, inovacij, izobraževanja in na splošno raven dejavnosti. Poročilo „Učinek in priložnosti TIP Nijmegen“, ki so ga pripravili občina in svetovalci Buck, še posebej poudarja bistveno funkcijo De Eendrachta pri gradnji TIP.

(23)

Nizozemska poudarja tudi nespornost pravice kluba NEC. Pojasnilo se je ozadje, zaradi katerega se je uvedla nakupna opcija. Občina je poudarila, da je to povezano z odločitvijo kluba, da se odpove stavbni pravici nad takratnim amaterskim objektom, da bi občina objekt lahko nadomestila z novim objektom De Eendracht. Leta 2000 je stavbna pravica nad obstoječim amaterskim objektom pripadala klubu NEC, občina pa je imela v lasti zemljišče, na katerem je objekt bil zgrajen. Ker objekt ni več izpolnjeval zahtev KNVB za nadaljevanje nogometnih dejavnosti, se je občina leta 2002 v dogovoru s klubom NEC odločila, da zgradi nov večnamenski objekt De Eendracht. De Eendracht je bil zgrajen z javnimi sredstvi, delno pa ga je financiral ESRR. Da bi objekt lahko prejel finančno pomoč ESRR, ga je morala zgraditi občina, prav tako je moral v njeni lasti ostati pet let. Klub NEC se je zato odpovedal svoji stavbni pravici nad objektom, vendar je pridobil nakupno opcijo (za stavbno pravico) nad novim objektom De Eendracht. Po mnenju Nizozemske je obstajala namera, da bi klub NEC objekt De Eendracht prevzel, ko zahteve ESRR tega ne bi več prepovedovale, četudi se cena nakupa v tistem času še ni določila.

(24)

Nizozemska zato zavrača, da je občina upoštevala le enega od pravnih mnenj (glej uvodno izjavo 14). Namesto tega poudarja, da v zvezi s pravico, ki sta jo obe stranki šteli za nesporno, med občino in klubom NEC nikoli ni obstajal konflikt. Nizozemska se tukaj sklicuje na člen 6:217 nizozemskega civilnega zakonika, na podlagi katerega se preprosto soglasje med strankama šteje za sklenitev sporazuma.

(25)

Nakupna opcija je razvidna iz pogodbe o nameri in zakupne pogodbe med občino in podjetjem Exploitatiemaatschappij De Goffert B.V. (glej uvodno izjavo 9). Dejstvo, da klavzule o nakupni opciji ne določajo cene ali cenovnega mehanizma, po mnenju Nizozemske ni relevantno. Člen 7:4 nizozemskega civilnega zakonika v okviru kupnih pogodb, kjer stranke niso določile nobene cene, določa, da mora kupec plačati „razumno ceno“.

(26)

Na kratko, občina trdi, da je odločitev o neupoštevanju drugega pravnega mnenja temeljila na trdnih in utemeljenih razlogih, saj so po njenem mnenju argumenti drugega pravnega mnenja napačni. Na to kaže tudi odgovor avtorja prvega pravnega mnenja na drugo mnenje, v katerem je vztrajal pri svojem pravnem nasvetu. Občina poudarja, da je bilo drugo mnenje vidno politično motivirano, saj se ga je opravilo na zahtevo opozicijskih strank v občinskem svetu. To, da je bilo drugo mnenje obsežnejše (uvodna izjava 14), ne vpliva na veljavnost argumentov, ki jih vsebuje.

(27)

Občina v zvezi s tem nadalje navaja, da je sporazum med klubom NEC in občino predmet nacionalnega zasebnega prava, zato mora veljavnost pravice kluba NEC oceniti nizozemski sodnik.

(28)

Kar zadeva določitev vrednosti nakupne opcije, je Nizozemska zagotovila tudi nadaljnja pojasnila. Nizozemska poudarja, da o prednosti (in torej državni pomoči) ni možno sklepati le zato, ker se cena določi na podlagi pogajanj. V primeru kluba NEC je bila cena nakupne opcije določena na podlagi neodvisne ocene in je zato po mnenju nizozemskih oblasti v skladu s tržnimi pravili. Nizozemska namreč trdi, da transakcija ni bila selektivna in klubu NEC ni dala prednosti.

(29)

Nizozemska se sklicuje na dejstvo, da ukrep ni selektiven, če temelji na splošnem državnem ukrepu. Zlasti je treba upoštevati, da transakcija temelji na civilnem zakoniku, ki ima splošen obseg in velja za vsa podjetja. Vrednost transakcije je bila določena na podlagi določb civilnega zakonika, ki predpisujejo plačilo „razumne cene“. Po mnenju Nizozemske je v tem primeru bilo tako, saj se je aprila 2009 opravila neodvisna ocena. Meni, da transakcija ni bila selektivna.

(30)

Tudi če bi transakcija lahko štela za selektivno, klub NEC ne bi imel prednosti, saj je občina ravnala kot tržni vlagatelj in plačala tržno ceno. Nizozemska opozarja na prakso odločanja Komisije, saj se ta po analogiji sklicuje na sporočilo o prodaji zemljišč, kadar se zadeve nanašajo na oceno drugih sredstev in lastninskih pravic. Ker transakcija v tem primeru temelji na oceni, kot določa Sporočilo o prodaji zemljišč, se lahko šteje za skladno s tržnimi pravili. Tudi v primeru neuporabe Sporočila o prodaji zemljišč bi transakcija ostala skladna s tržnimi pravili, saj bi zasebni tržni vlagatelj prav tako določil vrednost nakupne opcije na podlagi neodvisne ocene.

(31)

Občina je poudarila, da obstaja tesna povezanost med vrednostjo transakcije in vrednostjo objekta De Eendrachta. Poročilo o neodvisni oceni (z dne 7. aprila 2009) se osredotoča na dve vrednosti. Na eni strani je določilo prodajno ceno, ki bi jo v zvezi z objektom in na podlagi obstoječe zakupne pogodbe med občino in klubom NEC […] (*1) prodajalec lahko prejel ob prodaji stavbne pravice (za obdobje 30 let). Na drugi strani pa je določilo prodajno ceno, ki bi jo v zvezi z objektom na podlagi obstoječih podnajemnih pogodb med klubom NEC in njegovimi podnajemniki ter razvoja tržne najemnine prodajalec lahko prejel ob prodaji stavbne pravice. Objekt je namreč predmet zakupnih pogodb tako med klubom NEC in občino kot klubom NEC ter tretjimi osebami (kjer klub NEC ravna kot upravljavec objekta) (glej uvodno izjavo 8). Ta druga vrednost je bila določena v višini […] EUR.

(32)

Obe oceni temeljita na predpostavki, da bo objekt prodan v času njegovega najema. Nizozemska trdi, da na podlagi nizozemske zakonodaje prodajna transakcija ne spremeni najemniških razmer. Novi lastnik nepremičnine nadomesti prejšnjega lastnika kot najemodajalec. Zato je določanje prodajne vrednosti najete nepremičnine na podlagi prihodka od najemnin običajna praksa.

(33)

Neodvisne ocene kažejo, da bi občina objekt De Eendracht lahko v času njegovega najema prodala tretji osebi za ceno največ […] EUR. Po mnenju Nizozemske je to enakovredno najvišji ceni, ki se za objekt lahko zahteva od kluba NEC. Ko bi klub NEC v zvezi z objektom De Eendracht pridobil stavbno pravico, bi lahko to pravico prodal za ceno največ […] EUR. Po mnenju Nizozemske to pomeni, da se je klub NEC odrekel morebitni prednosti največ […] 2 064 000 EUR. Med pogajanji s klubom NEC se je končna vrednost nakupne opcije določila v višini […] 2 223 000 EUR. […]. Komisija opozarja, da ocena ni izrecno upoštevala konkretnih razmer, tj. kjer bi klub NEC kupil sam objekt.

(34)

Nizozemska je zagotovila nadaljnje informacije o višini najemnin, ki so se za pojasnitev pomembnih razlik med obema ocenama uporabile v poročilu o oceni. Nizozemska zlasti opozarja, da so imeli številni dejavniki negativen učinek na ceno najemnine, ki je bila določena za klub NEC.

Na tej podlagi Nizozemska meni, da je cena zakupnine, ki jo je plačal klub NEC in ki je temelj prve ocene pri izračunu davka, skladna s tržnimi pravili.

(35)

Nizozemska je nadalje opozorila, da je treba zakupno pogodbo med klubom NEC in občino šteti za zakupno pogodbo za določen čas, ki je občina ni mogla prekiniti pred datumom izteka, ki sovpada s prenosom stavbne pravice na klub NEC. To pojasni, zakaj pri izračunu davka prva ocena temelji na podlagi statične najemnine, druga ocena pa upošteva razvoj tržne najemnine.

(36)

Nizozemska poudarja, da znesek 2,2 milijona EUR, ki bi ga klub NEC moral prejeti za nakupno opcijo, ni bil izplačan, temveč se je delno uporabil za kritje neporavnanih terjatev do kluba NEC, delno pa za predplačilo najemnine (zajamčena najemnina). Obenem se je zakupna pogodba podaljšala do konca februarja 2043, najemnina pa povišala za […]. Ob predpostavki, da je bila prvotna najemnina skladna s tržnimi pravili, Nizozemska trdi, da se je s tem zvišanjem najemnina dvignila nad tržne ravni. Nizozemska meni, da bi nova najemnina morala šteti za skladno s tržnimi pravili.

(37)

Poleg tega Nizozemska meni, da je občina v času transakcije upoštevala finančni položaj kluba NEC. V času transakcije je občina prejela informacije, zaradi katerih je predpostavljala, da je možno, da bo klub NEC navkljub finančnim težavam zmožen uveljavljati svojo nakupno opcijo. Zlasti v enem od svojih dopisov (glej uvodno izjavo 10) je klub NEC občino izrecno obvestil o interesu, ki ga je za nakup De Eendrachta imela komercialna stranka, po možnosti prek kluba NEC. Zato klubu NEC finančne težave, ki jih je imel, ne bi nujno preprečile nakup De Eendrachta. Poleg tega je bila občina 3. septembra 2010 obveščena, da je klubu NEC komercialna stranka zagotovila finančno podporo: podjetje […] je v predprodaji kupilo del (sezonskih) vstopnic za sezone 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014. To je transakcija, ki jo v sklepu o začetku postopka navaja Komisija, toda – v nasprotju s tistim, kar je bilo v tem sklepu navedeno – se financiranje ni izvedlo v obliki jamstva, izplačani znesek pa je bil precej višji kot 1,9 milijona EUR, ki je omenjen v sklepu o začetku postopka (tj. okoli 4 milijoni EUR) (glej uvodno izjavo 16). Zaupanje, ki ga je imel komercialni vlagatelj v finančni položaj kluba NEC, je bil za občino v tistem času dodaten razlog za upoštevanje možnosti, da bi klub NEC uveljavljal nakupno opcijo za De Eendracht.

(38)

Po mnenju Nizozemske je ob upoštevanju tedanjega (domnevnega) finančnega položaja kluba NEC občina ravnala kot tržna vlagateljica.

(39)

Nizozemska trdi, da tudi če bi ukrep pomenil pomoč, bi bil združljiv z notranjim trgom. Po mnenju Nizozemske so pogoji iz Smernic izpolnjeni in bi ukrep na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe lahko štel za združljivega. Za podkrepitev svojega mnenja je predložila tudi dejanske podatke.

(40)

V zvezi s finančnim položajem kluba NEC v času transakcije je Nizozemska predložila nadaljnja dokazila, ki kažejo, da je bil klub NEC podjetje v težavah. Občina je zahtevala poročilo o finančnem položaju in prihodnjih perspektivah kluba, ki ga je kmalu po transakciji predložilo računovodsko podjetje BDO (7) (29. oktobra 2010). Navaja negativne rezultate podjetja […], negativen lastniški kapital […] in negativen razvoj obratnega kapitala […]. Poročilo kaže, da so bili rezultati podjetja NEC negativni, zniževali pa so se že tri leta. Čeprav je NEC v tem istem času ohranjal pozitivne neto rezultate (zaradi prihodkov v zvezi s prestopnimi pravicami in prodajami igralcev), poročilo jasno dokazuje upadajoče prihodke, medtem ko stroškovni vzorci kluba v veliki večini ostajajo isti. Poleg tega je bil lastniški kapital negativen že tri leta, solventnost kluba NEC pa je v istem času upadla.

(41)

Klub NEC je v zvezi z načrtom za prestrukturiranje pripravil načrt za izboljšanje („Plan van Aanpak“) za namene reševanja finančnih težav (8). Ta načrt je bil KNVB predložen avgusta 2010. Vključuje opis okoliščin finančnega položaja, primerjave s podobnimi nogometnimi klubi na podlagi meril uspešnosti in načrtovane ukrepe za doseganje statusa kategorije 2 (ki kaže, da je finančni položaj kluba „zadosten“, glej uvodno izjavo 75).

(42)

Nizozemska v zvezi z izravnalnimi ukrepi poudarja, da je pomoč, če ta obstaja, omejena in so zato negativni učinki na konkurenco razmeroma majhni. Navkljub temu so bili v načrt za prestrukturiranje KNVB vključeni nekateri izravnalni ukrepi.

(43)

Poleg tega je vsakršna podpora omejena na najmanjšo potrebno. Ukrep, naveden v uvodnih izjavah 16 in 37, je v zvezi s tem vseboval tudi pomemben lastni prispevek k prestrukturiranju, saj je sprememba v pogojih odplačevanja posojila povzročila znižanje fiksnih stroškov odplačevanja na 250 000 EUR na leto.

(44)

Nizozemska se je v zvezi s spremljanjem zavezala, da bo Komisiji predložila zahtevana poročila.

(45)

Nazadnje Nizozemska potrjuje, da za klub NEC niso bili in ne bodo izvedeni nobeni drugi ukrepi pomoči.

(46)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Pogoji iz člena 107(1) Pogodbe so kumulativni, zato morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, da se lahko ukrep šteje za državno pomoč.

(47)

Občinski nakup domnevne pravice kluba NEC do nakupa De Eendrachta za 2,2 milijona EUR se je financiral iz državnih sredstev, saj je denar za zadevno transakcijo zagotovila občina. Temu Nizozemska ne oporeka.

(48)

Komisija v zvezi z morebitnim učinkom na notranji trg opozarja, da se je klub NEC udeleževal evropskih nogometnih turnirjev. Profesionalni nogometni klubi so poleg udeležbe na nogometnih tekmovanjih vključeni tudi v več drugih gospodarskih dejavnostih, kot so trg za prestop poklicnih igralcev, oglaševanje, sponzorstvo, trženje ali medijsko poročanje. Pomoč profesionalnemu nogometnemu klubu okrepi njegov položaj na vseh naštetih mednarodnih trgih. Če se državna sredstva uporabijo za dodelitev selektivne prednosti profesionalnemu nogometnemu klubu ne glede na ligo, v kateri sodeluje, je verjetno, da bo ta pomoč izkrivljala konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) Pogodbe (9).

(49)

Selektivnosti ukrepa, ki ga je posebej odobril občinski svet, prav tako ni moč oporekati. Nizozemska je trdila, da je ukrep temeljil na splošni nacionalni zakonodaji (glej uvodno izjavo 29) in zato ni bil selektiven. Vendar pa Komisija meni, da čeprav se sporazum med klubom NEC in občino lahko šteje za sporazum, za katerega se uporablja nizozemsko pravo, podrobnosti sporazuma ne temeljijo le na splošnih načelih, temveč tudi na posebnih določbah pogodbe oziroma pogodb med klubom NEC in občino. Zato je jasno, da je ukrep namenjen točno določenemu podjetju, klubu NEC, in je torej selektiven.

(50)

Nizozemska meni, da klub NEC ni pridobil nobene prednosti in da se je transakcija odvila pod tržnimi pogoji. Prav tako opozarja, da je imel klub NEC nesporno nakupno opcijo za De Eendracht in da se je cena nakupa te pravice določila na podlagi neodvisne ocene.

(51)

Nizozemska je v zvezi z nespornostjo pravice predložila dodatna pojasnila o razlogih, zaradi katerih se je upoštevalo prvo pravno mnenje, ki ga je pripravil BDO, in ne drugo. Poleg tega je Nizozemska poudarila, da razvoj TIP verjetno ne bi bil mogoč, če bi se De Eendracht prodal klubu NEC. Jasno je, da je bilo v interesu občine, da klubu NEC povrne stroške za njegovo odpoved nakupni opciji.

(52)

Prav tako je treba poudariti, da ni jasno, kakšno ceno bi klub NEC moral plačati občini, če bi uveljavil svojo nakupno opcijo in odkupil De Eendracht. Nizozemska trdi, da mora na podlagi nizozemskega civilnega zakonika kupec v primeru, ko cena ni dogovorjena, plačati razumno ceno. V primeru, ko se ta razumna cena približuje oziroma je enaka tržni vrednosti stavbne pravice, ki se nanaša na De Eendracht, se zdi, da ima nakupna opcija le omejeno gospodarsko vrednost. V tem primeru se zdi nadomestilo v znesku 2,2 milijona EUR nerazumno visoko in pomeni prednost za klub NEC.

(53)

Ne glede na to, ali je klub NEC zares imel nesporno nakupno opcijo, in druge argumente v zvezi z razumevanjem nizozemskega civilnega prava, Komisija meni, da je osrednje vprašanje, ali se je transakcija odvila pod tržnimi pogoji in ali je občina ravnala kot zasebni akter.

(54)

Komisija mora v zvezi s tem torej oceniti, ali bi se zasebni vlagatelj pod enakimi pogoji s transakcijo strinjal. Hipotetični zasebni vlagatelj ravna kot preudarni vlagatelj, ki želi svoje dobičke povečati, obenem pa je previden, da ne bi za svoj dobiček preveč tvegal. Načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu se ne bi spoštovalo, če bi bila cena nakupne opcije višja od tržne cene. Komisija meni, da številni elementi v postopku ocenitve niso uspešno prestali preizkusa načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(55)

Ni jasno, zakaj bi vrednost nakupne opcije bila enaka razliki med prodajno vrednostjo objekta na podlagi najemne pogodbe med občino in klubom NEC ter prodajno vrednostjo na podlagi najemnih pogodb med klubom NEC in njegovimi podnajemniki, kjer se upošteva tudi razvoj tržnih najemnin. Komisija ugotavlja, da je občina zahtevala neodvisno oceno teh dveh prodajnih vrednosti in ne oceno nakupne opcije. Na voljo ni noben dodatni kontekst ali argument, ki bi pojasnil, zakaj je razlika med tema dvema vrednostma enaka vrednosti nakupne opcije.

(56)

Določanje vrednosti nakupne opcije na podlagi dveh vrednosti predvidoma deluje le ob predpostavki, da nakup opravi tretja oseba za eno od vrednosti, toda ne za drugo. Prva vrednost […] namreč temelji na prodaji stavbne pravice nad najetim objektom v občinski lasti tretji osebi, tj. z najemno pogodbo s klubom NEC kot dano „omejitvijo“ za vsakega kupca. V nasprotju s tem pa bi le klub NEC lahko nadaljeval upravljanje objekta za tretje osebe, saj, kot Nizozemska trdi, najemne pogodbe ni bilo moč prekiniti pred prenosom stavbne pravice na klub NEC. Zato bi drugo vrednost […] (možno prodajno vrednost najetega objekta na podlagi podnajemnih pogodb) lahko realiziral le klub NEC in nobena druga tretja oseba. Ta mešani pristop podkrepi idejo, da določanje cene nakupne opcije na tej podlagi za akterja v tržnem gospodarstvu ne bi bilo smiselno.

(57)

Če je v zvezi s tem izhodišče dejstvo, da se nakupni opciji lahko odpove ne katera koli tretja oseba, temveč le klub NEC, se zdi, da se s posledično ceno, ki jo je bilo treba plačati v zameno za odpoved kluba NEC nakupni opciji, ne ocenijo pravilno „izgubljene ugodnosti“ kluba NEC v zameno za odpoved opciji. Po mnenju Nizozemske je klub NEC z odpovedjo nakupni opciji izgubil potencialno prednost v znesku 2 milijonov EUR (uvodna izjava 33). Vendar pa Komisija opozarja, da bi klub NEC predvidoma lahko ostal upravljavec tudi po tem, ko se je odpovedal nakupni opciji. Zato bi še naprej prejemal enake prihodke od najemnin, ki so tvorile podlago za drugo vrednost, ki se je uporabila pri določanju cene transakcije […]. Komisija meni, da bi bila dejanska prednost, ki jo je klub NEC izgubil z odpovedjo nakupni opciji, enaka najemninam občini, ki mu jih ne bi bilo več treba plačevati, če bi objekt odkupil.

(58)

V vsakem primeru je občina plačala več kot le znesek, ki je bil določen na podlagi poročila o oceni ([…] glej uvodno izjavo 33). Komisija meni, da vsaj razlika med obema vrednostma pomeni pomoč. Po mnenju nizozemskih oblasti razlika izvira iz pogajanj s klubom NEC, v vsakem primeru pa se bo povrnil celotni znesek 2,2 milijona EUR. Nizozemska je namreč pojasnila, da podaljšanje obdobja najema in povišanje letne najemnine zagotavlja proračunsko nevtralno naravo transakcije za občino (uvodna izjava 36).

(59)

Komisija v zvezi s tem povračilom opozarja, da je klub NEC znesek 2,2 milijona EUR uporabil za odplačilo neporavnanih terjatev in najemnin, ki jih je dolgoval občini, in zato to ne more šteti za povračilo. V zvezi s povišanjem letne najemnine (uvodna izjava 36) se to lahko šteje za povračilo pomoči le, če povišanje v celoti predstavlja najemnino nad tržnimi ravnmi. Nizozemska ni predložila dokazil v podkrepitev trditve, da se višja najemnina z januarjem 2011 lahko šteje za najemnino nad tržnimi ravnmi. Komisija v zvezi s tem meni, da je najemnina, ki jo klub NEC plačal občini za celotni objekt, nižja od najemnine, ki jo klub NEC trenutno prejema od podnajemnikov nekaterih delov objekta, obenem pa poročilo o oceni navaja, da bi klub NEC lahko v prihodnosti pridobival še višje najemnine.

(60)

Komisija nadalje ugotavlja, da četudi je bil prvotna raven najemnine ob upoštevanju konteksta v tistem času (uvodna izjava 34) skladna s tržnimi pravili, vsaj nekateri dejavniki, ki so imeli negativni učinek na tedaj določeno najemnino, niso več pomembni v času določanje nove ravni najemnine Še zlasti tveganja, povezana z upravljanjem objekta, so se predvidoma sedaj, ko objekt že več kot pet let uspešno deluje, spremenila. Odpoved opciji nakupa stavbne pravice prav tako po zadevni transakciji, ki je razrešila vprašanje lastništva v prihodnosti, ni več igrala nobene vloge. Zato je moč predvidevati, da so bile ravni tržnih najemnin januarja 2011 višje kot leta 2003, ko se je najemna pogodba med občino in klubom NEC sklenila. V tem primeru se povišana najemnina ne more šteti za ustrezno povračilo pomoči.

(61)

Prav tako je treba poudariti, da se odplačevanje izvaja za obdobje 33 let in da prihodnja plačila niso bila diskontirana.

(62)

Najpomembneje pa je, da Nizozemska ni zagotovila nobenih dokazil, da je občina opravila temeljito oceno in izračun ravni tržnih najemnin, preden je določila povišano najemnino. Namesto tega je bila izhodiščna točka za izračun novih najemnih ravni proračunsko nevtralna narava transakcije.

(63)

Ugodnosti, ki jih je prejela občina prek te transakcije, in njihova sorazmernost neposrednemu strošku v znesku 2,2 milijona EUR niso jasne. Zdi se, da je občina plačala več, kot bi lahko kadar koli pridobila s prodajo (najetega) objekta, le zato, da bi zadržala lastništvo. Občina je trdila, da so bili gospodarski interesi pri razvoju TIP zaradi predvidenih učinkov, ki bi jih TIP imel na gospodarstvo občine, zelo veliki. Predvidena dodana vrednost zadržanega lastništva nad objektom bi lahko deloma pojasnila pripravljenost občine, da plača višjo ceno. Vendar pa občina ni izrecno opravila ocene stroškov in koristi transakcije, ki bi upoštevala to dolgoročno vrednost projekta TIP. Komisija meni, da bi akter v tržnem gospodarstvu opravil bolj temeljito oceno predvidene donosnosti pridobitve nakupne opcije.

(64)

Nazadnje Komisija vztraja pri mnenju, da na podlagi informacij, razpoložljivih v tistem času, občina ni zadostno upoštevala finančnih težav, ki jih je imel tedaj klub NEC, in njihovega vpliva na njegovo zmožnost nakupa stavbne pravice nad De Eendrachtom. Četudi bi tretje osebe izkazale interes za partnerstvo s klubom NEC, se splošna finančna slika ne bi smela prezreti, temveč bi se zanjo lahko predvidevalo, da bo imela vpliv na pogajalski položaj kluba NEC in delovala v korist občine.

(65)

Zaradi vseh navedenih razlogov Komisija meni, da občina ni ravnala kot akter v tržnem gospodarstvu, temveč je klubu NEC dodelila pomoč tako, da mu izplačala nadomestilo za njegovo odpoved nakupni opciji v znesku 2,2 milijona EUR. Na podlagi informacij, ki jih je predložila Nizozemska, ni mogoče določiti točnega zneska pomoči. Dokler se najvišji znesek 2,2 milijona EUR šteje za potrebnega za izpolnitev načrta za prestrukturiranje, točni znesek pomoči ni relevanten za oceno združljivosti.

(66)

Komisija mora oceniti, ali se ukrep pomoči v korist kluba NEC lahko šteje za združljivega z notranjim trgom. Komisija v zvezi z odstopanji iz člena 107(3) Pogodbe opozarja, da nobena nizozemska regija ne spada pod odstopanje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Zadevni ukrep pomoči ne pospešuje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa niti ne pomaga pri odpravljanju resnih motenj v nizozemskem gospodarstvu v smislu člena 107(3)(b). Ukrep pomoči prav tako ne pospešuje kulture ali ohranjanja kulturne dediščine v smislu člena 107(3)(d) Pogodbe.

(67)

V zvezi z odstopanjem iz člena 107(3)(c) Pogodbe v korist pospeševanja razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil nasproten skupnim interesom, je Nizozemska trdila, da bi se to odstopanje lahko upoštevalo, če bi Komisija, za razliko od Nizozemske, ugotovila, da zadevni ukrep pomeni državno pomoč.

(68)

Komisija v svoji oceni pojma „razvoja gospodarskih dejavnosti“ v športnem sektorju ustrezno upošteva člen 165(1) in zadnjo alinejo člena 165(2) Pogodbe, ki določata, da Unija ob upoštevanju posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur ter družbene in vzgojne vloge športa prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu.

(69)

Komisija je za svojo oceno ukrepov pomoči v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe v zvezi z oblikami pomoči in horizontalnimi ter sektorskimi nameni, za katere se pomoč dodeljuje, izdala številne uredbe, okvire, smernice in sporočila.

(70)

Komisija meni, da je ustrezno oceniti, ali mora veljajo merila iz Smernic (10). V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da Smernice ne izključujejo profesionalnega nogometa. Smernice zato veljajo za to gospodarsko dejavnost.

(71)

Komisija je julija 2014 objavila nove Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (11). Vendar pa te ne veljajo za to nepriglašeno pomoč, dodeljeno leta 2010. V skladu s točko 137 novih smernic to velja le za vsako pomoč za reševanje in prestrukturiranje, ki se dodeli brez predhodnega dovoljenja, če se del pomoči ali celotna pomoč dodeli po objavi teh smernic v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s točko 138 smernic iz leta 2014 Komisija v vseh drugih primerih izvede preizkus na podlagi smernic, ki so veljale v času dodelitve pomoči, in zato za zadevni primer veljajo smernice, objavljene pred letom 2014.

(72)

V skladu s točko 10(c) Smernic za podjetje ne glede na njegovo vrsto velja, da je v težavah, če po domači zakonodaji izpolnjuje kriterije za uvedbo kolektivnih postopkov insolventnosti. Točka 11 Smernic določa, da ob odsotnosti teh okoliščin za podjetje lahko še vedno velja, da je v težavah, če so prisotni običajni znaki, kot so vedno večje izgube, naraščajoči dolg, upadajoči denarni tok in tako naprej. Podjetje v težavah je do pomoči upravičeno le, če je vidno, da si podjetje na podlagi lastnih sredstev, sredstev svojih lastnikov/delničarjev ali tržnih virov ne more opomoči.

(73)

Nizozemska je prvotno trdila, da klub NEC leta 2008/2009 ni bil podjetje v težavah. Vendar pa dejstva iz uvodne izjave 16 kažejo, da se je klub NEC spopadal s finančnimi težavami, ki so bile tako resne, da bi lahko ogrozile njegovo prihodnost v profesionalnem nogometu. Komisija zato meni, da je klub NEC vsekakor bil podjetje v težavah. V svojem odgovoru na sklep o začetku postopka je Nizozemska priznala, da je bil klub NEC podjetje v težavah in da je imel težave tudi v času transakcije. V zvezi s tem je predložila nadaljnja dokazila (glej uvodno izjavo 40), ki so kazala, da so bili poslovni rezultati kluba NEC negativni in so že nekaj časa upadali. Združljivost državne pomoči klubu NEC je torej treba oceniti v skladu s Smernicami.

(74)

Pod oddelkom 3.2 smernice zahtevajo, da je dodelitev pomoči pogojena z izvedbo načrta za prestrukturiranje (glej točke 34–37 Smernic), ki mora v razumnem času obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja. Komisija ugotavlja, da so bili ti pogoji določeni v okviru načrta, ki ga je avgusta 2010 pripravil klub NEC za KNVB.

(75)

Komisija v zvezi s tem spominja, da vsi nizozemski profesionalni nogometni klub prejmejo licenco, ki jo podeli KNVB, ki jih obvezuje k izpolnjevanju raznih obveznosti. Ena od obveznosti trenutnega veljavnega sistema se nanaša na finančni položaj kluba. Trikrat na sezono klub na podlagi finančnih poročil, ki med drugim kažejo njegov trenutni finančni položaj in proračun za naslednjo sezono, prejme finančno bonitetno oceno. Na podlagi teh poročil so klubi razvrščeni v tri kategorije (1: nezadostno, 2: zadostno, 3: dobro). Od klubov iz kategorije 1 se lahko zahteva, da predložijo načrt za izboljšanje, s katerim bodo v roku treh let dosegli kategorijo 2 ali 3. Če klub ne upošteva načrta, lahko KNVB naloži sankcije, kot so uradno opozorilo, zmanjšanje točk v tekmovanju in – kot končno sankcijo – odvzem licence. Prav tako je v tem kontekstu treba opozoriti, da se profesionalnim klubom na Nizozemskem, ki bankrotirajo, odvzame licenca. Če se ustanovi naslednik kluba, se ta v profesionalne nogometne lige ne bi uvrstil takoj, temveč bi moral začeti v drugi najvišji amaterski ligi.

(76)

Na podlagi finančnih podatkov iz sezone 2009/2010 je bil klub NEC uvrščen v kategorijo 1. V svojem načrtu za prestrukturiranje je določil ukrepe za pridobitev statusa kategorije 2 v roku treh sezon (do 2012/2013).

(77)

V načrtu za prestrukturiranje je bilo kot glavni vzrok finančnih težav kluba NEC opredeljeno problematično razmerje med prometom in stroški. Še zlasti so bili visoki stroški zaposlenih, prav tako pa je k negativnim rezultatom prispeval upad prihodkov od pravic predvajanja. Cilj načrta za prestrukturiranje je bil omejitev stroškov in varčevanje, in sicer pretežno na področju stroškov, povezanih z igralci. Navedeni ukrepi so vključevali zmanjšanje števila zaposlenih (vključno z zmanjšanjem števila registriranih igralcev), zamrznitev plač in zmanjšanje plač novih igralcev, prav tako pa zmanjšanje premij. Delež stroškov zaposlenih v primerjavi s prometom naj bi se v roku treh let znižal pod […] % (v primerjavi s […] % marca 2010). Predvideno je bilo tudi zmanjšanje nekaterih drugih odhodkov, kot so stroški programa za usposabljanje mladih (nogometna akademija). Za vsako naložbo v nematerialna ali materialna osnovna sredstva v višini več kot […] EUR bi morala svoje soglasje podati tudi licenčna komisija KNVB, kar je pomenilo, da klub NEC ni mogel izvajati nobenih prestopov.

(78)

Komisija ugotavlja, da se načrt za prestrukturiranje osredotoča na vzroke finančnih težav kluba NEC, zlasti na stroške zaposlenih in igralcev v obliki plač in plačil za prestope. Od profesionalnega nogometnega kluba se ne more pričakovati, da se bo v smislu Smernic širil na druge trge; lahko pa se pričakuje, da bo varčeval pri svoji osrednji dejavnosti, to pa je klub NEC tudi storil. Načrt za prestrukturiranje ne vključuje zunanjih dejavnikov, h katerim klub NEC lahko stremi, toda jih ne more povsem nadzirati, kot so iskanje dodatnih sponzorjev ali večje število gledalcev.

(79)

V proračunu za sezono 2010/2011 je klub NEC načrtoval izboljšanje svojih poslovnih rezultatov […] s pomočjo zmanjševanja stroškov […]. Končni rezultati so bili še boljši od predvidenih: kjer so prihodki upadli (nižje proračunsko ravnovesje zaradi slabe pokalne sezone; nižji prihodki od pravic predvajanja; prerazporeditev prihodkov od izmenjav), so se tudi zmanjšali stroški […] (upad stroškov zaposlenih, varčevanje pri nogometni akademiji, zmanjšanje komercialnih stroškov). Decembra 2011 je KNVB klubu NEC dodelil status kategorije 2.

(80)

Komisija ugotavlja, da je načrt za prestrukturiranje iz avgusta 2010 za namene obnove dolgoročne sposobnosti preživetja zadostno obravnaval vzroke finančnih težav kluba NEC.

(81)

Točke 38–42 Smernic zahtevajo, da upravičenec sprejme izravnalne ukrepe in tako omeji izkrivljanje, ki ga lahko povzroči pomoč, ter negativne vplive na trgovinske pogoje. V sklepu o začetku postopka je Komisija v zvezi s tem opozorila na posebno naravo profesionalnega nogometa in predlagala številne ukrepe, ki bi se v okviru profesionalnega nogometa in v smislu Smernic lahko šteli za izravnalne, kot so omejitev registriranih igralcev v obsegu, ki ga dovoljuje nacionalna zveza, omejitev plač pod običajnimi standardi sektorja, kratkotrajna prepoved plačila stroškov prestopa novega igralca ali večje število družbeno koristnih dejavnosti.

(82)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 77, je klub NEC zmanjšal število zaposlenih, število registriranih igralcev ter njihove plače. Za stroške plač je bilo predvideno znižanje pod 60 % stopnje realizacije. Med obdobjem prestrukturiranja se niso smela izvesti nobena prestopna plačila za nove igralce. Komisija ugotavlja, da so se izravnalni ukrepi iz Smernic sprejeli, s čimer se je oslabil tekmovalni položaj kluba NEC v profesionalnem nogometu.

(83)

Točke 43–45 Smernic določajo, da se morata znesek in intenzivnost pomoči omejiti na najmanjšo potrebno. Pričakuje se, da upravičenci do pomoči iz lastnih sredstev znatno prispevajo k načrtu prestrukturiranja.

(84)

Komisija ugotavlja, da načrt za prestrukturiranje poleg notranjega varčevanja v veliki meri temelji na financiranju zunanjih zasebnih subjektov. Transakcija […] (uvodna izjava 37) je klubu NEC zagotovila okoli 4 milijone EUR v obliki zunanjega financiranja. Poleg tega so se pogoji odplačevanja posojila […] spremenili leta 2010. Namesto letne obveznosti odplačila […] so plačila za odplačevanje od takrat naprej temeljila na prihodkih od prestopov, kar je imelo pozitiven učinek na likvidnost kluba NEC (uvodna izjava 43). Zunanji in lastni prispevki torej znašajo več kot 4,25 milijona EUR in zato pomoč, ki znaša največ 2,2 milijona EUR, v vsakem primeru ne predstavlja več kot okoli 35 % skupnih prizadevanj za prestrukturiranje. S tem se izpolnjuje pogoj iz točke 44 smernic, da mora za srednje veliko podjetje, kot je klub NEC, vsaj 40 % stroškov za prestrukturiranje kriti lastni prispevek upravičenca, vključno z zunanjim financiranjem, ki izkazuje zaupanje v sposobnost preživetja upravičenca.

(85)

Točka 49 smernic zahteva, da država članica z rednimi in podrobnimi poročili obvešča o pravilnem izvajanju načrta o prestrukturiranju. Točka 51 določa manj stroge pogoje za mala in srednje velika podjetja, kjer je običajno zadostno posredovanje letnih izvodov bilance stanja in izkaza uspeha. Nizozemska se je obvezala, da bo ta poročila oddajala.

(86)

Točke 72–77 smernic se sklicujejo na načelo enkratne pomoči („enkrat in zadnjič“), na podlagi katerega se pomoč za prestrukturiranje dodeli le enkrat na deset let.

(87)

Nizozemska se je obvezala, da bo spoštovala načelo enkratne pomoči iz smernic. Potrdila je, da klubu NEC v desetletnem obdobju pred transakcijo niso dodelili nobene pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Skladnost s tržnimi pravili bo prav tako podlaga za vsa sedanja in prihodnja pogajanja s klubom NEC.

(88)

Komisija ugotavlja, da je Nizozemska izvedla ukrep pomoči v korist kluba NEC nezakonito in v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe. Vendar pa se lahko pomoč v smislu Smernic šteje za združljivo z notranjim trgom kot pomoč pri prestrukturiranju, saj so izpolnjeni vsi pogoji za tovrstno pomoč iz Smernic.

26.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/52