19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/1

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/1

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/1

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/2

(1)

Ta uredba prispeva k opredelitvi meril za določitev zadostnega nakupnega in prodajnega interesa tretjih oseb za razred izvedenih finančnih instrumentov ali za ustrezno podskupino tega razreda. Ko Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) ugotovi, da bi za razred izvedenih finančnih instrumentov morala veljati obveznost kliringa v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter da so izvedeni finančni instrumenti uvrščeni v trgovanje ali da se z njimi trguje na mestu trgovanja, bi ESMA morala upoštevati merila v tej uredbi, da bi določila, ali so izvedeni finančni instrumenti ali njihova podskupina dovolj likvidni, da se z njimi trguje izključno na mestih trgovanja.

(2)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da se šteje, da se izvedeni finančni instrumenti izvršijo zunaj organiziranega trga, kadar se z njimi ne trguje na reguliranem trgu ali kadar zanje ne veljajo pravila reguliranega trga, opredelitev izvedenih finančnih instrumentov, izvršenih zunaj organiziranega trga (OTC), v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) pa je ožja in zajema izvedene finančne instrumente, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu, v večstranskem sistemu trgovanja (MTF) ali organiziranem sistemu trgovanja (OTC) ali za katere ne veljajo njihova pravila. ESMA bi zato morala oceniti obseg, v katerem se posli z razredi izvedenih finančnih instrumentov ali ustreznimi skupinami teh razredov že izvršujejo na mestih trgovanja, in to primerjati z ravnjo trgovanja, ki se ne opravi na mestu trgovanja. Vendar razširjenost trgovanja zunaj mesta trgovanja ne bi smela samodejno pomeniti, da razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezna podskupina tega razreda ni primeren za obveznost trgovanja. ESMA bi morala upoštevati tudi pričakovani učinek obveznosti trgovanja, pri čemer bi morala upoštevati možnost spodbujanja likvidnosti in celovitosti trga zaradi povečane preglednosti in dostopnosti finančnih instrumentov ter možne negativne posledice takšne odločitve.

(3)

Glede na podobnost opredelitve likvidnega trga za nelastniške vrednostne papirje iz točke 17(a) člena 2 Uredbe (EU) št. 600/2014 in meril za določanje, ali je razred izvedenih finančnih instrumentov ali podskupina tega razreda dovolj likvidna v skladu s členom 32(3) navedene uredbe, bi bilo treba oceno prvega upoštevati pri drugem, da bi se spodbujala usklajena obravnava instrumentov. Toda za razred izvedenih finančnih instrumentov ali njegovo podskupino, za katera se šteje, da imata likvidni trg za namene preglednosti, se ne bi smelo samodejno šteti, da sta dovolj likvidna za obveznost trgovanja. Kvantitativni pragovi in kvalitativne uteži se lahko razlikujejo, saj upoštevajo različne cilje ocen.

(4)

Glede na široko paleto instrumentov, na katere lahko vpliva obveznost trgovanja za izvedene finančne instrumente, in njihove posebnosti, nenehni razvoj finančnih trgov in raznolikost vključenih nacionalnih trgov ni mogoče določiti izčrpnega seznama za vsako vrsto izvedenih finančnih instrumentov, ki bi določal elemente, relevantne za oceno nakupnega in prodajnega interesa tretjih oseb, oziroma uteži, ki jo ima vsak posamezen element.

(5)

Vendar bi bilo treba za določitev razredov izvedenih finančnih instrumentov ali ustreznih podskupin teh razredov, ki so dovolj likvidni, zagotoviti določeno stopnjo jasnosti, zlasti z določitvijo meril v zvezi s povprečno pogostostjo poslov, povprečnim obsegom poslov, številom in vrsto dejavnih udeležencev na trgu in povprečno velikostjo razponov, ki skupaj nakazujejo nakupni in prodajni interes tretjih oseb.

(6)

Obdobje opazovanja za določanje, ali sta razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezna podskupina tega razreda dovolj likvidna, da se z njima trguje izključno na mestih trgovanja, bi moralo biti različno glede na zadevni razred finančnih instrumentov ali ustrezno skupino tega razreda. Biti bi moralo dovolj dolgo, da bi se zagotovilo, da zbranih podatkov niso izkrivili dogodki, ki lahko povzročijo neobičajne vzorce trgovanja. Obdobje opazovanja v nobenem primeru ne bi smelo biti krajše od treh mesecev.

(7)

Merila v tej uredbi bi morala biti oblikovana tako, da je oceno enega izvedenega finančnega instrumenta ali razreda izvedenih finančnih instrumentov mogoče primerjati z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali razredi izvedenih finančnih instrumentov s podobnimi lastnostmi. Opredelitev razredov izvedenih finančnih instrumentov s podobnimi lastnostmi lahko vključuje številne elemente, kot so valuta, v kateri se trguje z njimi, datumi dospelosti, začetek veljavnosti pogodbe, ali sledijo standardom in ali gre za nedavno sklenjene pogodbe.

(8)

ESMA bi morala pogledati pretekle podatke, ki kažejo spremembe likvidnosti, da bi določila, ali sta razred izvedenih finančnih instrumentov ali podskupina tega razreda dovolj likvidna, da se z njima trguje samo na mestih trgovanja, in ali sta dovolj likvidna le pri poslih pod določenim obsegom. Pragovi za te ocene so za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov ali podskupine teh razredov lahko različni, če se razlikujejo lastnosti in nominalni obseg razredov ali podskupin. ESMA bi pri svoji oceni razponov morala upoštevati povprečni obseg in razpoložljivost razponov, pri čemer bi morala uskladiti pomislek, da pomanjkanje razponov ali široki razponi pomenijo nezadostno likvidnost, in možnost, da lahko razponi postanejo ožji zaradi povečane preglednosti in razpoložljivosti finančnih instrumentov, če se uvede obveznost trgovanja.

(9)

ESMA bi v svoji oceni morala iz izračuna izključiti tiste posle, ki jih je mogoče jasno opredeliti kot posle za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki zmanjšujejo netržna tveganja v portfeljih izvedenih finančnih instrumentov. Vključitev takšnih poslov v oceno za obveznost trgovanja bi sicer lahko povzročila previsoko oceno ravni nakupnega in prodajnega interesa tretjih oseb.

(10)

ESMA bi pri svoji oceni morala upoštevati tudi potrebo po paketnih poslih ali jih dovoliti. Investicijska podjetja za svoj račun ali za račun strank pogosto opravljajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti in drugimi finančnimi instrumenti, ki zajemajo več povezanih poslov, ki so medsebojno odvisni. Glede na to, da paketni posli investicijskim podjetjem in njihovim strankam omogočajo, da upravljajo svoja tveganja in izboljšujejo odpornost finančnih trgov, bi bilo zaželeno, da je še naprej dovoljeno izvrševanje nekaterih paketnih poslov, ki zajemajo enega ali več izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja, in sicer na dvostranski podlagi zunaj mesta trgovanja.

(11)

Poleg tega bi bilo treba določiti merila, ki bi ESMA omogočala določiti, ali bi bilo treba obstoječo obveznost trgovanja za razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda spremeniti, začasno ustaviti ali preklicati, razen če se z razredom izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda ne trguje več na vsaj enem mestu trgovanja.

(12)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti je nujno, da določbe iz te uredbe in določbe iz Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014 veljajo od istega datuma.

(13)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(14)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

(a)

število dni, na katere je potekalo trgovanje;

(b)

število poslov.

(a)

povprečne dnevne dohodke, pri čemer se nominalni obseg vseh poslov skupaj deli s številom trgovalnih dni;

(b)

povprečno vrednost poslov, pri čemer se nominalni obseg vseh poslov skupaj deli s številom poslov.

(a)

skupno število udeležencev na trgu, ki trgujejo s tem razredom izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda, ni manjše od dve;

(b)

število mest trgovanja, ki so razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda uvrstila v trgovanje ali trgujejo z njima;

(c)

število vzdrževalcev trga in drugih udeležencev na trgu z zavezujočim pisnim dogovorom ali obveznostjo, da zagotovijo likvidnost.

(a)

velikost tehtanih razponov, vključno z razponi, tehtanimi glede na obseg, v različnih časovnih obdobjih;

(b)

razpone v različnih trenutkih trgovalnih dni.

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/6

(1)

Uredba EU št. 600/2014 omogoča nediskriminatoren dostop do kliringa in trgovanja med centralnimi nasprotnimi strankami (CNS) in mesti trgovanja, vključno z dostopom do dovoljenj za izdajo referenčnih meril, ki se uporabljajo za določanje vrednosti nekaterih finančnih instrumentov za namene trgovanja in kliringa, ter informacij v zvezi z njimi. Zaradi raznolikosti referenčnih vrednosti so informacije, ki jih CNS in mesta trgovanja potrebujejo za kliring ali trgovanje, lahko različne glede na številne dejavnike, vključno z ustreznimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje ali opravlja kliring, ter vrstami referenčnih meril, na katere se finančni instrument sklicuje. Zato je treba CNS in mestom trgovanja dovoliti, da zahtevajo dostop do katerih koli informacij, če so potrebne za kliring ali trgovanje.

(2)

Zaradi raznolikosti referenčnih meril in različnih vrst uporabe, ki so bile ugotovljene, bi bila uporaba pristopa po načelu enotne rešitve za vse neustrezna, visoka stopnja uskladitve vsebine licenčnih sporazumov pa neprimerna. Če bi pogoje, pod katerimi se odobri dostop, omejili z vnaprej določenimi in izčrpnimi določili, bi to lahko škodovalo vsem strankam.

(3)

Oseba z lastninskimi pravicami do referenčnega merila bi morala imeti možnost, da postavi različne pogoje za različne kategorije CNS in mest trgovanja le, če je to objektivno upravičeno, npr. glede zahtevane količine, obsega ali področja uporabe, in če se izvede na sorazmeren način. Različne kategorije in merila za opredelitev različnih kategorij CNS in mest trgovanja bi morala biti javno dostopna.

(4)

Način, na katerega se ocenjuje, ali je referenčna vrednost nova ali ne, se bo razlikoval od primera do primera. Oseba z lastninskimi pravicami do referenčnega merila bi morala torej dokazati, v katerem pogledu je referenčna vrednost nova, če se to navaja kot razlog za zavrnitev neposrednega dostopa. Pri vsakem ocenjevanju prijavljenega novega referenčnega merila bi se morala upoštevati kombinacija različnih dejavnikov in njihovih ustreznih uteži, ocena, ali referenčno merilo izpolnjuje merila iz Uredbe (EU) št. 600/2014, pa ne bi smela biti odvisna od enega samega dejavnika.

(5)

Čeprav lahko vrednosti dveh referenčnih meril v veliki meri sovpadata, zlasti kratkoročno, se lahko bistveno razlikujeta v sestavi in metodologiji. Pri oceni, ali gre za novo referenčno merilo, je torej treba upoštevati dolgoročno sovpadanje ter podobnosti v sestavi in metodologiji vsakega od teh referenčnih meril. Glede na raznovrstnost referenčnih meril bi morala oseba z lastninskimi pravicami do referenčnega merila poleg dejavnikov, določenih v tej uredbi, upoštevati še dodatne dejavnike, povezane s standardi, ki so v rabi in ki so značilni za vrsto zadevnega referenčnega merila. Pri referenčnih merilih za primarne proizvode je treba ocenjevati druge dejavnike, tudi to, ali ustrezna referenčna merila izhajajo iz različnih osnovnih primarnih proizvodov in različnih krajev dobave.

(6)

Redno se objavljajo nove serije referenčnih meril, kot so referenčna merila poslov kreditne zamenjave. V teh primerih se z novim objavljenim referenčnim merilom nadaljuje prejšnja serija, zato se ne bi smelo šteti za novo referenčno merilo.

(7)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Uredbe (EU) št. 600/2014, uporabljajo od istega datuma.

(8)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(9)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

(a)

za mesto trgovanja:

(b)

za CNS:

(a)

vir podatkov o vrednostih referenčnega merila;

(b)

takojšnje obvestilo o netočnostih v izračunu vrednosti referenčnega merila ter o posodobljenih ali popravljenih vrednostih referenčnega merila;

(c)

pretekle vrednosti referenčnega merila, če oseba z lastninskimi pravicami do referenčnega merila hrani take informacije.

(a)

opredelitve za vse ključne pojme, ki se uporabljajo v zvezi z referenčnim merilom;

(b)

utemeljitev za sprejetje metodologije ter postopke za pregled in odobritev metodologije;

(c)

merila in postopke, ki se uporabljajo za določanje referenčnega merila, vključno z opisom vhodnih podatkov, prednostnim seznamom različnih vrst vhodnih podatkov, uporabo katerih koli modelov ali metod ekstrapolacije ter katerega koli postopka za ponovno uravnoteženje sestavnih delov referenčnega merila;

(d)

nadzor in pravila, ki veljajo za uveljavljanje diskrecijske pravice ali presoje, za zagotovitev doslednosti pri uporabi take diskrecijske pravice ali presoje;

(e)

postopke, ki urejajo določanje referenčnega merila v obdobjih izjemnih okoliščin ali obdobjih, ko so lahko viri podatkov o poslu nezadostni, netočni ali nezanesljivi, ter morebitne omejitve referenčnega merila v takih obdobjih;

(f)

podatek o urah, ob katerih se izračuna referenčno merilo;

(g)

postopke, ki urejajo metodologijo ponovnega uravnoteženja referenčnega merila, in uteži za sestavne dele referenčnega merila, ki izhajajo iz njih;

(h)

postopke za reševanje napak v vhodnih podatkih ali pri določitvi referenčnega merila, tudi kadar bi bila potrebna ponovna določitev referenčnega merila;

(i)

informacije o pogostosti notranjih pregledov in odobritev sestave in metodologije ter, kjer je primerno, informacije o postopkih in pogostosti zunanjega pregleda sestave in metodologije.

(a)

področje uporabe in vsebino informacij za vsako uporabo v skladu s licenčnim sporazumom, pri čemer so v vsakem primeru jasno označene zaupne informacije;

(b)

pogoje, pod katerimi lahko, če je dovoljeno, CNS in mesta trgovanja razširjajo informacije;

(c)

tehnične zahteve za opravljanje storitve;

(d)

pristojbine in pogoje za njihovo plačilo;

(e)

pogoje, pod katerimi sporazum preneha veljati, ob upoštevanju življenjske dobe finančnih instrumentov, ki se sklicujejo na referenčno merilo;

(f)

izredne razmere in ustrezne ukrepe za urejanje nadaljevanja, prehodnih obdobij in prekinitve storitev v izrednih razmerah, ki:

(g)

pravo, ki se uporablja, in določitev odgovornosti.

(a)

izvajanja storitve brez nepotrebnega odlašanja v skladu z vnaprej dogovorjenim časovnim razporedom;

(b)

posodabljanja vseh informacij, ki jih stranke posredujejo med trajanjem dogovora o dostopu, vključno z informacijami, ki bi lahko vplivale na njihov ugled;

(c)

komunikacijskega kanala med strankami, ki bo pravočasen, zanesljiv in varen v času veljavnosti licenčnega sporazuma;

(d)

posvetovanja, če je verjetno, da bi kakšna sprememba poslovanja katerega koli subjekta bistveno vplivala na licenčni sporazum ali na tveganja, ki jim je izpostavljen drugi subjekt, in obveščanja v razumnem roku pred izvedbo kakršne koli spremembe poslovanja katerega koli subjekta;

(e)

zagotavljanja informacij in ustreznih navodil za njihov prenos in uporabo z dogovorjenimi tehničnimi sredstvi;

(f)

zagotavljanja posodobljenih informacij osebam z lastninskimi pravicami do referenčnega merila glede razširjanja informacij, če je dovoljeno, klirinškim članom CNS in članom mest trgovanja ali udeležencem na njih;

(g)

da reševanje sporov in prenehanje veljavnosti sporazuma potekata urejeno v skladu z ugotovljenimi okoliščinami.

(a)

ali ni mogoče, da bi CNS pogodbe, ki izhajajo iz novejšega referenčnega merila, netiral ali v bistveni meri pobotal s pogodbami, ki izhajajo iz ustreznega obstoječega referenčnega merila;

(b)

ali regije in industrijski sektorji, ki jih zajemajo ustrezna referenčna merila, niso isti ali podobni;

(c)

ali vrednosti ustreznih referenčnih meril ne sovpadajo v veliki meri;

(d)

ali ustrezna referenčna merila niso enako ali podobno sestavljena glede števila sestavnih delov, dejanskih sestavnih delov, njihovih vrednosti in uteži;

(e)

ali metodologije za vsako ustrezno referenčno merilo niso enake ali podobne.

(a)

ali ustrezna referenčna merila ne izhajajo iz istih osnovnih primarnih proizvodov;

(b)

ali kraji dobave osnovnih primarnih proizvodov niso isti.

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/11

(1)

Uredba (EU) št. 600/2014 določa usklajen okvir za obravnavo podjetij iz tretjih držav, ki želijo v Uniji opravljati investicijske storitve in posle za primerne nasprotne in poklicne stranke.

(2)

Ustrezno je določiti informacije, ki bi jih moralo podjetje tretje države, ki vloži vlogo za zagotavljanje investicijskih storitev ali opravljanje poslov po vsej Uniji, predložiti Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), in obliko, v kateri bi bilo treba zagotoviti informacije strankam iz člena 46(5) Uredbe (EU) št. 600/2014, da bi se določile enotne zahteve v zvezi s podjetji iz tretjih držav in izkoristila možnost opravljanja storitev po vsej Uniji.

(3)

Da bi ESMA lahko pravilno identificirala in registrirala podjetja tretje države, bi morala imeti na razpolago njihove kontaktne podatke, njihove nacionalne in mednarodne identifikacijske kode ter dokazilo o dovoljenju za opravljanje investicijskih storitev v državi, v kateri ima podjetje sedež.

(4)

Pozornost bi bilo treba nameniti jeziku in obliki, ki ju uporabljajo podjetja iz tretjih držav za predložitev informacij strankam, tako da se zagotovi, da so informacije razumljive in jasne.

(5)

Začetek uporabe te uredbe bi bilo treba odložiti, da bi bil usklajen z datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je ESMA predložila Komisiji.

(7)

ESMA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analizirala potencialne povezane stroške in koristi ter prosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

(a)

polno ime podjetja, vključno z njegovim uradnim imenom in katerim koli drugim trgovskim imenom, ki ga uporablja podjetje;

(b)

kontaktne podatke podjetja, vključno z naslovom sedeža, telefonsko številko in elektronskim naslovom;

(c)

kontaktne podatke osebe, odgovorne za vlogo, vključno s telefonsko številko in elektronskim naslovom;

(d)

spletno mesto, če je na voljo:

(e)

nacionalno identifikacijsko številko podjetja, če je na voljo;

(f)

identifikator pravne osebe (LEI), če je na voljo;

(g)

identifikacijsko kodo podjetja (BIC), če je na voljo;

(h)

ime in naslov pristojnega organa tretje države, ki je odgovoren za nadzor podjetja; če je za nadzor odgovoren več kot en organ, se navedejo podrobnosti o zadevnih področjih pristojnosti;

(i)

povezavo na register vsakega pristojnega organa tretje države, če je na voljo;

(j)

informacije o investicijskih storitvah, poslih in pomožnih storitvah, ki jih lahko podjetje opravlja v državi, v kateri ima sedež;

(k)

investicijske storitve, ki se zagotavljajo, in posli, ki se opravljajo, v Uniji, skupaj s pomožnimi storitvami.

(a)

v angleščini ali v uradnem jeziku oziroma enem od uradnih jezikov države članice, kjer se opravljajo storitve;

(b)

predstavljene in oblikovane v lahko čitljivi obliki z znaki primerne velikosti za branje;

(c)

brez barv, ki lahko zmanjšajo razumljivost informacij.

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/14

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za njihovo izdajo. V členu 10(7) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 10(1) do (4) navedene uredbe so določene posebne določbe za oceno proizvodov, ki se uporabljajo v Uniji kot silirni dodatki.

(2)

V skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil natrijev benzoat vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvod iz funkcionalne skupine silirnih dodatkov za vse živalske vrste.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za dovoljenje za natrijev benzoat, v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 pa so bili predloženi zahtevki za dovoljenja za kalijev sorbat, mravljično kislino in natrijev format. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenim zahtevkom priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Navedeni zahtevki zadevajo dovoljenja za natrijev benzoat, kalijev sorbat, mravljično kislino in natrijev format kot krmne dodatke za vse živalske vrste in njihovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 13. junija 2012 (2) navedla, da natrijev benzoat pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje. Vendar ga je obravnavala kot morebitnega povzročitelja preobčutljivosti in tudi tveganja za vdihavanje ni bilo mogoče izključiti. Agencija je tudi navedla, da dodatek lahko izboljša proizvodnjo silaže z znižanjem vrednosti pH in ohranjanjem več suhe snovi pri krmi, ki se preprosto, srednje težko ali težko silira.

(6)

Agencija je v mnenju z dne 18. junija 2013 (3) navedla, da kalijev sorbat pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje. Vendar ga je obravnavala kot dražilca za kožo in oči ter morebitnega dražilca za dihalne poti. Agencija je tudi navedla, da lahko dodatek izboljša aerobno stabilnost silaže v krmi, ki se preprosto do srednje težko silira.

(7)

Agencija je v mnenju z dne 11. septembra 2014 (4) navedla, da mravljična kislina pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje. Vendar jo je obravnavala kot jedko za kožo in oči ter dihalne poti. Agencija je tudi navedla, da lahko dodatek izboljša postopek silaže in kakovost silaže z aerobno stabilnostjo silaže v krmi, ki se srednje težko do težko silira.

(8)

Agencija je v mnenju z dne 11. marca 2015 (5) navedla, da natrijev format pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje. Vendar je njegovo tekočo obliko obravnavala kot jedko za kožo in oči ter dihalne poti. Agencija je tudi navedla, da dodatek lahko izboljša ohranjanje hranil z znižanjem izgube suhe snovi v krmi, ki se preprosto, srednje težko ali težko silira.

(9)

Agencija meni, da za natrijev benzoat, kalijev sorbat, mravljično kislino in natrijev format ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnih dodatkov, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(10)

Ocena natrijevega benzoata, kalijevega sorbata, mravljične kisline in natrijevega formata je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih dodatkov, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(11)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za natrijev benzoat, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi izdaje dovoljenja.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/21

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/23

(1)

Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 oziroma 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) oziroma (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020.

(2)

Zaradi konca mandatov Jaceka PROTASA, Mareka SOWE in Jerzyja ZAJĄKAŁE so se sprostila tri mesta članov Odbora regij.

(3)

Zaradi konca mandata Krysztofa PASZYKA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij.

(4)

Zaradi imenovanja Władysława ORTYLA za člana Odbora regij se je sprostilo mesto nadomestnega člana –

(a)

za člane:

ter

(b)

za nadomestna člana:

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/25

(1)

Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) finančne uredbe za 11. ERS do 15. oktobra 2016 predstavi predlog, v katerem določi (a) zgornjo mejo letnega zneska prispevka za leto 2018, (b) letni znesek prispevka za leto 2017, (c) znesek prvega obroka prispevka za leto 2017 in (d) okvirno, nezavezujočo napoved pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti 2019 in 2020.

(2)

Evropska investicijska banka (EIB) je v skladu s členom 52 finančne uredbe za 11. ERS Komisiji 28. julija 2016 sporočila posodobljene ocene obveznosti in plačil za instrumente, ki jih upravlja.

(3)

Člen 22(1) finančne uredbe za 11. ERS določa, da se pri zahtevkih za prispevke najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih Evropskih razvojnih skladih (ERS). Zato bi bilo treba zahtevati sredstva iz 10. ERS.

(4)

V skladu s Sklepom (EU) 2015/2288 (4) je Svet 30. novembra 2015 na podlagi predloga Komisije sprejel sklep, ki določa zgornjo mejo prispevkov držav članic v ERS za leto 2017, in sicer v višini 3 850 000 000 EUR za Komisijo in v višini 150 000 000 EUR za EIB.

(5)

V skladu s Sklepom 2013/759/EU (5) je Svet 12. decembra 2013 sprejel sklep o vzpostavitvi premostitvenega sklada, ki zadeva prehodne ukrepe za upravljanje ERS od 1. januarja 2014 do začetka veljavnosti 11. Evropskega razvojnega sklada (v nadaljnjem besedilu: premostitveni sklad) –

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/28

(1)

Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 1. julija 2016.

(2)

V skladu s členom 173 Sporazuma Republika Moldavija postopoma doseže skladnost z zadevnim pravnim redom Unije v skladu z določbami Priloge XVI k Sporazumu.

(3)

Več aktov Unije, navedenih v Prilogi XVI k Sporazumu, je bilo od parafiranja pridružitvenega sporazuma 29. novembra 2013 spremenjenih, prenovljenih ali razveljavljenih in nadomeščenih z novimi akti Unije. Natančneje, Unija je obvestila Republiko Moldavijo, da je sprejela naslednje akte:

(4)

Nekateri akti Unije iz Priloge XVI so navedeni tudi v Prilogi IV (Varstvo potrošnikov) in Prilogi XI (Okolje) k Sporazumu. Zaradi jasnosti bi bilo treba veljavne roke za približevanje tem aktom iz Priloge XVI uskladiti z roki, navedenimi v Prilogi IV (Varstvo potrošnikov) in Prilogi XI (Okolje) k Sporazumu.

(5)

Prilogo XVI k Sporazumu je treba posodobiti v skladu z določbami člena 436(3) Sporazuma, da se upošteva razvoj zakonodaje Unije iz navedene priloge. Zaradi jasnosti bi bilo treba dele Priloge XVI k Sporazumu, ki jih zadevajo spremembe, posodobiti v celoti.

(6)

Republika Moldavija nadaljuje proces približevanja svoje zakonodaje zakonodaji Unije v skladu z roki in prednostnimi nalogami iz Priloge XVI k Sporazumu. Zato je primerno zagotoviti, da se nedavne posodobitve zakonodaje Unije brez odlašanja in učinkovito vključijo v sedanji proces približevanja ter upošteva že dosežen napredek Republike Moldavije.

(7)

Primerno je določiti prehodna obdobja, da se Republiki Moldaviji omogoči upoštevanje novih aktov Unije v njeni nacionalni zakonodaji, ter prilagoditveno obdobje za proizvajalce in uvoznike. Zato bi bilo treba roke za približevanje njene nacionalne zakonodaje navedenim novim aktom Unije podaljšati.

(8)

V skladu s členom 436(3) Sporazuma lahko Pridružitveni svet EU-Republika Moldavija posodobi ali spremeni priloge k Sporazumu. Pridružitveni svet je s sklepom št. 3/2014 z dne 16. decembra 2014 pooblastil Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi za posodobitev ali spremembo nekaterih s trgovino povezanih prilog –

19.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/36

(1)

Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 1. julija 2016.

(2)

V skladu s členom 269(5) Sporazuma je treba pragove vrednosti za javna naročila iz Priloge XXIX-A redno revidirati vsaki dve leti, prvič v letu začetka veljavnosti Sporazuma, in da se taka revizija sprejme s sklepom Pridružitvenega odbora v trgovinski sestavi, kot ga določa člen 438(4) Sporazuma.

(3)

V skladu s členom 273 Sporazuma mora Republika Moldavija zagotoviti, da se njena zakonodaja o javnih naročilih postopoma uskladi z zadevnim pravnim redom Unije v skladu s seznamom iz Priloge XXIX k Sporazumu.

(4)

Več aktov Unije, navedenih v Prilogi XXIX k Sporazumu, je bilo od parafiranja Sporazuma 29. novembra 2013 spremenjenih, prenovljenih ali razveljavljenih in nadomeščenih z novimi akti Unije. Natančneje, Unija je obvestila Republiko Moldavijo, da je sprejela naslednje akte:

(5)

Z navedenimi novimi direktivami so bili spremenjeni pragovi vrednosti za javna naročila iz Priloge XXIX-A.

(6)

Prilogo XXIX k Sporazumu je zato treba posodobiti v skladu s členi 269, 273 in 436 Sporazuma, da se upoštevajo spremembe pravnega reda Unije iz navedene priloge.

(7)

Novi pravni red Unije o javnih naročilih ima novo strukturo. Primerno je, da se ta nova struktura upošteva v Prilogi XXIX. Zaradi jasnosti je treba Prilogo XXIX posodobiti v celoti in nadomestiti z besedilom iz Priloge k temu sklepu. Poleg tega je treba upoštevati napredek Republike Moldavije v procesu približevanja pravnemu redu Unije.

(8)

V skladu s členom 436(3) Sporazuma lahko Pridružitveni svet EU-Republika Moldavija posodobi ali spremeni priloge k Sporazumu. Pridružitveni svet je s sklepom št. 3/2014 z dne 16. decembra 2014 pooblastil Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi za posodobitev ali spremembo nekaterih s trgovino povezanih prilog –