15.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/1

(1)

Kadar zneska, ki je bil neupravičeno plačan upravičencu, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je v skladu s četrtim pododstavkom člena 30(2) Uredbe (EU) št. 223/2014 ta država članica odgovorna za vračilo zadevnega zneska v proračun Unije.

(2)

V dokumentu o neizterljivih zneskih (2), ki ga organ za potrjevanje predloži Komisiji v okviru predložitve letnih računovodskih izkazov v skladu s členom 49(1)(b) in členom 48(a) Uredbe (EU) št. 223/2014 za vsako leto od leta 2016 do vključno leta 2025, so določeni neizterljivi zneski, razčlenjeni po vrstah izdatkov. Navedeni dokument bi moral vključevati tudi izrecne informacije v zvezi z zneski, ki jih po mnenju države članice ni treba vrniti v proračun Unije, pri čemer morajo biti dokazani upravni in pravni ukrepi, ki jih je država članica sprejela za učinkovito izterjavo neizterljivih zneskov. Ker pa se ta dokument nanaša na zneske, ki so bili predhodno vključeni v potrjene računovodske izkaze, predložene Komisiji, bi moral biti prvič predložen v letu 2017.

(3)

V skladu s točko (b) člena 33 in v skladu s členom 49(1) Uredbe (EU) št. 223/2014 odbitkov pred predložitvijo potrjenih računovodskih izkazov ni mogoče šteti za izterjave, če se navezujejo na izdatke, vključene v končni zahtevek za vmesno plačilo v danem obračunskem letu, za katero se pripravijo računovodski izkazi. Zato je treba pojasniti, da bi se morale informacije o neizterljivih zneskih, ki se predložijo v skladu s to delegirano uredbo, navezovati le na zneske, ki so že vključeni v potrjene računovodske izkaze, ki so bili predhodno predloženi Komisiji.

(4)

Da bi Komisija lahko odločila, ali je treba neizterljive zneske vrniti v proračun Unije, bi morala država članica predložiti zahtevane informacije na ravni vsake dejavnosti in vsakega upravičenca pred iztekom roka za predložitev računovodskih izkazov iz člena 59(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3). V skladu z navedeno določbo bi moralo biti mogoče podaljšati tudi rok za predložitev dokumenta o neizterljivih zneskih.

(5)

Določiti je treba merila, ki bodo Komisiji omogočila oceniti, ali gre za krivdo ali malomarnost države članice pri upravnih in pravnih ukrepih izterjave. Prisotnost enega ali več od teh meril ne bi smela avtomatično pomeniti, da gre za dejansko krivdo ali malomarnost države članice.

(6)

Zaradi pravne varnosti bi morala Komisija zaključiti oceno do določenega roka, prav tako pa bi se morale države članice na tako oceno odzvati do za to določenega roka. Iz istih razlogov bi morala imeti Komisija možnost podati oceno tudi, kadar država članica ne predloži dodatnih informacij. Vendar se takšni roki ne bi smeli uporabljati v primerih pred stečajem ali pri sumu goljufije, ki so omenjeni v tretjem pododstavku člena 30(2) Uredbe (EU) št. 223/2014.

(7)

V skladu z drugim stavkom četrtega pododstavka člena 30(2) Uredbe (EU) št. 223/2014 se lahko država članica odloči, da od upravičenca ne bo izterjala neupravičeno plačanega zneska na ravni dejavnosti v zadevnem obračunskem letu, če ta znesek brez obresti ne presega 250 EUR v obliki prispevka iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad). V tem primeru zneska ni treba vrniti v proračun Unije. V zvezi s takšnimi zneski de minimis se ne bodo zahtevale informacije –

(a)

država članica ni predložila opisa upravnih in pravnih ukrepov ter datumov, na katere je te ukrepe sprejela za izterjavo zadevnega zneska (ali za zmanjšanje ali ukinitev ravni podpore ali umik dokumenta, v katerem so določeni pogoji za podporo, iz člena 32(3)(c) Uredbe (EU) št. 223/2014, kadar je takšen umik predmet ločenega postopka);

(b)

država članica ni predložila kopije prvega in nadaljnjih nalogov za izterjavo (in kopije dokumenta o zmanjšanju ali ukinitvi ravni podpore ali o umiku dokumenta, v katerem so določeni pogoji za podporo, iz člena 32(3)(c) Uredbe (EU) št. 223/2014, kadar je takšen umik predmet ločenega postopka);

(c)

država članica ni predložila datuma zadnjega plačila javnega prispevka upravičencu zadevne dejavnosti in kopije dokazila o plačilu;

(d)

država članica je po odkritju nepravilnosti izvršila eno ali več neupravičenih plačil upravičencu v zvezi z delom dejavnosti, na katerega je vplivala nepravilnost;

(e)

država članica ni poslala dokumenta o zmanjšanju ravni podpore ali o umiku dokumenta, v katerem so določeni pogoji za podporo, iz člena 32(3)(c) Uredbe (EU) št. 223/2014, kadar je takšen umik predmet ločenega postopka, ali sprejela enakovredne odločitve v 12 mesecih od odkritja nepravilnosti;

(f)

država članica ni začela postopka izterjave v 12 mesecih od dokončnega zmanjšanja ali ukinitve podpore (bodisi po upravnem ali sodnem postopku ali s soglasjem upravičenca);

(g)

država članica ni izčrpala vseh možnosti za izterjavo, ki so ji na voljo znotraj njenega institucionalnega in pravnega okvira;

(h)

država članica v ustreznih primerih ni predložila dokumentov v zvezi s postopki zaradi insolventnosti in stečaja;

(i)

država članica ni odgovorila na zahtevo Komisije po dodatnih informacijah v skladu s členom 3.

(a)

državo članico pisno zaprosi za dodatne informacije o upravnih in pravnih ukrepih, ki jih je ta sprejela za izterjavo vseh prispevkov Unije, ki so bili neupravičeno izplačani upravičencem, ali

(b)

državo članico pisno zaprosi, da nadaljuje svoj postopek izterjave.

15.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/9

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

15.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/11

(1)

V skladu z Odločbo Sveta 2008/737/ES (2) je Italijanska republika dobila dovoljenje, da lahko v okviru ukrepa o odstopanju do 31. decembra 2010 davčne zavezance, katerih letni promet znaša največ 30 000 EUR, oprosti plačila davka na dodano vrednost (DDV) (v nadaljnjem besedilu: ukrep o dostopanju). Uporaba ukrepa o odstopanju je bila naknadno podaljšana z Izvedbenim sklepom Sveta 2010/688/EU (3) do 31. decembra 2013 in nato še do 31. decembra 2016 z Izvedbenim sklepom Sveta 2013/678/EU (4), ki je poleg tega povečal najvišji dovoljeni prag oprostitve na 65 000 EUR letnega prometa.

(2)

V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 5. aprila 2016, je Italija zaprosila za dovoljenje za podaljšanje ukrepa o odstopanju.

(3)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 21. junija 2016 obvestila druge države članice o zahtevi Italije. Komisija je z dopisom z dne 22. junija 2016 obvestila Italijo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(4)

Na podlagi člena 285 Direktive 2006/112/ES lahko države članice, ki niso uporabile člena 14 Druge direktive Sveta 67/228/EGS (5), izvzamejo davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 5 000 EUR. Ukrep o odstopanju predstavlja odstopanje od člena 285 kar zadeva Italijo samo v obsegu, kadar prag letnega prometa presega 5 000 EUR.

(5)

Ukrep o odstopanju je v skladu s cilji sporočila Komisije „Najprej pomisli na male“ – „Akt za mala podjetja“ za Evropo z dne 25. junija 2008.

(6)

Glede na to, da je ukrep o odstopanju privedel do zmanjšanja obveznosti v zvezi z DDV za manjša podjetja, ki niso izbrala splošne ureditve za DDV v skladu s členom 290 Direktive 2006/112/ES, bi bilo treba Italiji dovoliti, da še naprej uporablja ukrep o odstopanju za nadaljnje omejeno obdobje. Davčni zavezanci bi še vedno morali imeti možnost, da izberejo splošno ureditev glede DDV.

(7)

Ukrep o odstopanju bi moral biti časovno omejen, da se lahko oceni, ali je ustrezen in učinkovit. Poleg tega se za člene 281 do 294 Direktive 2006/112/ES glede posebne ureditve za mala podjetja uporablja pregled. Zato bi se morala tudi za sam ukrep o odstopanju uporabljati klavzula ponovnega pregleda.

(8)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila Italija, bo ukrep o odstopanju imel zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje.

(9)

Ukrep o odstopanju ne vpliva na lastna sredstva Unije, pridobljena od DDV.

(10)

Izvedbeni sklep 2013/678/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti–

15.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/13

(1)

Svet je 12. maja 2016 v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah sprejel Izvedbeni sklep o priporočilu za začasni nadzor na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja.

(2)

Priporočilo petim schengenskim državam (Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in Norveški) omogoča ohranitev sorazmernega začasnega nadzora meje za največ šest mesecev od dneva sprejetja izvedbenega sklepa, in sicer za obravnavanje resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, ki jo v teh državah predstavlja kombinacija pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja v Grčiji in sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki vstopajo v Grčijo in se nameravajo gibati v druge schengenske države.

(3)

Komisija je 28. septembra 2016 objavila poročilo o izvajanju izvedbenega sklepa. Ugotovila je, da je nadzor na notranjih mejah, ki ga izvajajo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, sorazmeren in v skladu s priporočilom Sveta. Poleg tega se Komisiji na podlagi razpoložljivih informacij in poročil, prejetih od zadevnih držav, v času poročanja ni zdelo potrebno predlagati sprememb izvedbenega sklepa.

(4)

Zadevne schengenske države so 18. in 21. oktobra 2016 drugič poročale Komisiji o izvajanju priporočila Sveta. Predložene informacije kažejo podoben trend kot podatki za prvo poročilo (zmanjšanje števila oseb, ki jim je zavrnjen vstop, pa tudi števila prejetih prošenj za azil), kar pomeni postopno stabilizacijo razmer.

(5)

Kljub močnemu upadu števila prihodov migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil v Evropsko unijo, pa je v Grčiji in tudi v državah članicah, ki so najbolj prizadete zaradi sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki prihajajo iz Grčije, še vedno veliko migrantov brez urejenega statusa. Na podlagi trendov, ki so bili opaženi v preteklosti, je upravičeno pričakovati, da se bodo te osebe morda neregularno gibale v druge države članice, ko bodo mejne kontrole, ki ovirajo njihovo sekundarno gibanje, odpravljene.

(6)

Skupno število prošenj za azil, prejetih od začetka migracijske krize, in prošenj, ki še vedno prihajajo, pomembno vpliva na nacionalne uprave in službe v vseh državah članicah EU, še posebej pa v schengenskih državah, ki jih zadeva izvedbeni sklep.

(7)

Nadzora na notranjih mejah ni mogoče obravnavati ločeno od drugih pomembnih dejavnikov. Komisija je v svojem sporočilu „Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt“ (2) opredelila različne politike, ki jih je treba uvesti za vrnitev k popolnoma delujočemu schengenskemu območju.

(8)

Časovni načrt vključuje zlasti sprejetje in izvajanje evropske mejne in obalne straže. Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži (3) je začela veljati 6. oktobra 2016, tj. v roku devetih mesecev od predstavitve predloga Komisije, kar kaže na zavezanost vseh sodelujočih akterjev. Pričakuje se, da bosta nabor za hitri odziv, ki zajema tako človeške vire kot tehnično opremo, in nabor za hitro vračanje vzpostavljena in postala operativna do 7. decembra 2016 oziroma 7. januarja 2017.

(9)

Drug element iz časovnega načrta „Vrnitev k schengenski ureditvi“ je uspešno izvajanje izjave EU in Turčije. Čeprav izvajanje izjave še naprej daje dobre rezultate, kot je navedeno v tretjem poročilu o napredku (4), je pomembno nadaljnje zagotavljanje trajnostnega delovanja izjave. Poleg tega obstaja stalna potreba po sodelovanju, dogovorjenem v izjavi, ki je bila sprejeta na srečanju voditeljev držav vzdolž zahodnobalkanske poti.

(10)

Iz navedenega izhaja, da je pri teh ukrepih kljub stalnemu in pomembnemu napredku na področjih, opredeljenih v časovnem načrtu „Vrnitev k schengenski ureditvi“, ter postopni stabilizaciji razmer še vedno potreben čas, da se bodo v celoti izvajali, zadevni rezultati pa potrdili.

(11)

Zato izredne okoliščine, ki pomenijo resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti ter ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja, še vedno obstajajo.

(12)

Glede na trenutne nestabilne razmere v Grčiji in preostali pritisk v državah članicah, ki so najbolj prizadete zaradi sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki prihajajo iz Grčije, se zato zdi upravičeno, da se schengenskim državam, ki trenutno izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah kot skrajni ukrep v odziv na resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, in sicer Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in pridruženi državi Norveški, v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah dovoli sorazmerno podaljšanje takega nadzora.

(13)

Na podlagi dejanskih trenutno razpoložljivih kazalnikov to podaljšanje ne bi smelo presegati treh mesecev od datuma sprejetja tega izvedbenega sklepa.

(14)

Države članice, ki bi se odločile za nadaljevanje izvajanja nadzora na notranjih mejah na podlagi tega izvedbenega sklepa, bi morale o tem uradno obvestiti druge države članice, Evropski parlament in Komisijo.

(15)

Preden se odločijo za tak nadzor, bi morale zadevne države članice proučiti, ali bi lahko za učinkovito odpravo ugotovljene grožnje uporabile alternativne ukrepe nadzoru meje. Zadevne države članice bi morale v svojih obvestilih navesti izid tega premisleka in razloge za odločitev za nadzor meje.

(16)

Kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta o migracijah z dne 20. oktobra 2016, proces vrnitve k schengenski ureditvi vsebuje prilagoditev začasnega nadzora na notranjih mejah trenutnim potrebam. Nadzor na podlagi tega izvedbenega sklepa bi bilo treba izvajati le, kolikor je to potrebno, intenzivnost nadzora pa omejiti na nujno potreben minimum. Na primer, kadar v določenem obdobju ni velikega pritoka, nadzor na določenih odsekih meje morda sploh ni potreben. Da bi bilo prehajanje zadevnih notranjih meja za širšo javnost čim manj ovirano, se lahko izvaja le ciljno usmerjen nadzor na podlagi analize tveganja in obveščevalnih podatkov. Poleg tega bi bilo treba nujnost tega nadzora na zadevnih odsekih meje redno proučevati in ocenjevati v sodelovanju z vsemi zadevnimi državami članicami, in sicer s ciljem njegovega postopnega zmanjšanja.

(17)

Ob koncu vsakega meseca izvajanja tega izvedbenega sklepa bi bilo treba Komisiji poslati popolno poročilo o rezultatih opravljenih kontrol, skupaj z oceno nadaljnje potrebe po takih kontrolah, kadar je to ustrezno. To poročilo bi moralo vključevati skupno število kontroliranih oseb, skupno število zavrnitev vstopa po kontrolah, skupno število odločb o vrnitvi, izdanih po kontrolah, in skupno število prošenj za azil, prejetih na notranjih mejah, kjer se kontrole izvajajo.

(18)

Svet je seznanjen s tem, da je Komisija napovedala, da bo pozorno spremljala izvajanje tega izvedbenega sklepa –

1.

Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška naj podaljšajo sorazmerni začasni nadzor meje za obdobje največ treh mesecev z začetkom na dan sprejetja tega izvedbenega sklepa na naslednjih notranjih mejah:

2.

Zadevne države članice bi morale pred podaljšanjem takšnega nadzora izmenjati mnenja z ustreznimi državami članicami za zagotovitev, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren. Poleg tega bi morale zadevne države članice v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah zagotoviti, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le kot skrajni ukrep, kadar z alternativnimi ukrepi ni mogoče doseči enakega učinka, in le na tistih delih notranje meje, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren. Zadevne države članice bi morale o tem uradno obvestiti druge države članice, Evropski parlament in Komisijo.

3.

Nadzor meje bi moral na podlagi analize tveganja in obveščevalnih podatkov ostati ciljno usmerjen ter po obsegu, pogostosti, lokaciji in času omejen na to, kar je nujno potrebno za odziv na resno grožnjo ter za zaščito javnega reda in notranje varnosti. Država članica, ki izvaja nadzor na notranjih mejah na podlagi tega izvedbenega sklepa, bi morala vsak teden preverjati nujnost, pogostost, lokacijo in čas nadzora, intenzivnost nadzora prilagajati stopnji obravnavane grožnje, ga prenehati izvajati, kadar koli je to primerno, in vsak mesec poročati Komisiji.

15.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/16

(1)

Svet je 4. februarja 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/124/SZVP (1).

(2)

Svet je 14. junija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/947 (2), s katerim je spremenil Skupni ukrep 2008/124/SZVP, podaljšal mandat misije EULEX KOSOVO do 14. junija 2018 ter določil nov referenčni finančni znesek za izvajanje njenega mandata na Kosovu do 14. decembra 2016 in za kritje podpore prenesenim sodnim postopkom znotraj države članice do 14. junija 2017.

(3)

Treba bi bilo določiti nov referenčni znesek za izvajanje mandata misije EULEX KOSOVO do 14. junija 2017.

(4)

Nič v tem sklepu se ne bi smelo razumeti kot poseganje v neodvisnost in avtonomijo sodnikov in tožilcev.

(5)

Zaradi posebnega značaja dejavnosti misije EULEX KOSOVO v podporo sodnim postopkom, ki so bili preneseni znotraj države članice, je ustrezno v tem sklepu določiti znesek, namenjen kritju podpore za prenesene sodne postopke znotraj države članice, in zagotoviti izvajanje tega dela proračuna z dodelitvijo nepovratnih sredstev.

(6)

Pravila o sodelovanju v postopkih javnega naročanja v okviru misije in pravila o poreklu, ki se uporabljajo za blago, ki ga misija nabavi, bi bilo treba uskladiti z določbami za druge civilne misije v okviru SVOP.

(7)

Skupni ukrep 2008/124/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(8)

Misija EULEX KOSOVO bo delovala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije, kot je določeno v členu 21 Pogodbe –

1.

člen 16 se spremeni:

2.

v členu 18 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   VP je pooblaščen, da Združenim narodom, NATO/KFOR, drugim tretjim stranem, ki sodelujejo v tem skupnem ukrepu, in agenciji Frontex razkrije tajne podatke in dokumente EU, pripravljene za namene EULEX KOSOVO, do ustrezne stopnje tajnosti za vsakega od njih v skladu s Sklepom 2013/488/EU. Zaradi lažjega izvajanja se pripravijo tehnični dogovori na lokalni ravni.“

15.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/19

(1)

Komisija je leta 2011 na podlagi obvestila državljana in poročil v tisku izvedela, da je Nizozemska pričela izvajati ukrep pomoči za profesionalni nogometni klub FC Den Bosch iz 's-Hertogenboscha. Komisijo so v letih 2010 in 2011 državljani obvestili tudi o ukrepih v korist drugih profesionalnih nogometnih klubov na Nizozemskem, kot so Willem II iz Tilburga, MVV iz Maastrichta, PSV iz Eindhovna in NEC iz Nijmegena. Na zahtevo Komisije je Nizozemska z dopisom z dne 1. septembra 2011 predložila informacije o ukrepih, ki zadevajo klub FC Den Bosch.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 6. marca 2013 Nizozemsko obvestila, da bo v zvezi z ukrepi v korist klubov Willem II, NEC, MVV, PSV in FC Den Bosch začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe.

(3)

Sklep Komisije o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.

(4)

Nizozemska je pripombe v zvezi s postopkom o ukrepih v korist kluba FC Den Bosch predložila z dopisoma 31. maja 2013 in 7. novembra 2013 ter na sestanku, ki je potekal 13. oktobra 2014. Komisija ni v zvezi z ukrepi v korist kluba FC Den Bosch prejela nobenih pripomb od zainteresiranih strani.

(5)

Po sklepu o začetku postopka so s soglasjem Nizozemske preiskave za različne klube potekale ločeno. Preiskava v zvezi s klubom FC Den Bosch je bila evidentirana pod številko zadeve SA.41614.

(6)

Nacionalna nogometna zveza Koninklijke Nederlandse Voetbal Bond (v nadaljnjem besedilu: KNVB) je krovna organizacija za profesionalno in amatersko nogometno tekmovanje. Na Nizozemskem je profesionalni nogomet organiziran v dvotirni sistem. V sezoni 2014/2015 je tekmovalo 38 klubov, od tega jih je 18 tekmovalo v prvi ligi (eredivisie) in 20 v drugi ligi (eerste divisie).

(7)

Klub FC Den Bosch v drugi ligi tekmuje že od leta 2004/2005, ko je nazadnje tekmoval v prvi nizozemski ligi. Še nikoli ni tekmoval na evropskem turnirju. Na podlagi informacij, ki jih je predložila Nizozemska, je klub FC Den Bosch majhno podjetje; v sezoni 2011/2012 je imel 31 zaposlenih. Promet in skupna bilanca stanja sta v obeh letih znašala okoli 3 milijone EUR. Zato velja za majhno podjetje (3). Stadion, ki ga klub FC Den Bosch uporablja, je v lasti občine 's-Hertogenbosch (v nadaljnjem besedilu: občina), ki za uporabo stadiona od kluba prejema najemnino.

(8)

Občina je leta 2010 izvedela, da je klub FC Den Bosch v resnih finančnih težavah, ki so ogrožale njegovo licenco za igranje profesionalnega nogometa in celo obstoj samega kluba. Klub FC Den Bosch je imel 30. junija 2010 negativen lastniški kapital v znesku 4,6 milijona EUR; eno leto pozneje je negativni lastniški kapital znašal 5,4 milijona EUR. Kot je to dokazalo neodvisno računovodsko podjetje, je imel klub tudi vse večje izgube (0,168 milijona EUR junija 2009, 0,612 milijona EUR junija 2010 in 0,744 milijona EUR junija 2011), upadajoč promet (s 3,736 milijona EUR na 2,771 milijona EUR v času 2009–2011) in naraščajoč dolg. Občina, ki je bila ena od upnikov kluba, je imela podrejeno terjatev v znesku 1,65 milijona EUR.

(9)

Navijači, podjetja in sponzorji so jeseni 2010 sprožili pobudo za preprečitev bankrota kluba FC Den Bosch. Na podlagi te pobude je nastal načrt za prestrukturiranje za izboljšanje finančnega položaja kluba FC Den Bosch, s katerim bi se obnovila njegova sposobnost preživetja, imel pa bi novo pravno strukturo in bil v lasti svojih navijačev. Občina in drugi upniki kluba so se junija 2011 dogovorili o skupni pobudi, kjer bi svoja posojila konvertirali v lastniške deleže kluba. Klub FC Den Bosch, ki je dotlej imel pravni status združenja (Vereniging), je 30. junija 2011 v okviru prestrukturiranja postal družba z omejeno odgovornostjo (naamloze vennootschap) FC Den Bosch N.V.

(10)

Na podlagi dogovora se je terjatev občine spremenila v 60-odstotni lastniški delež nove družbe z omejeno odgovornostjo FC Den Bosch N.V. Preostalih 40 % lastniškega deleža kluba naj bi pripadlo drugim večjim upnikom kluba, ki so dolgove konvertirali v lastniški kapital, toda z nižjim razmerjem med dolžniškim in lastniškim kapitalom kot občina. Manjši upniki so se delno odpovedali svojim terjatvam. Po tem dogovoru med upniki je občina svojo terjatev iz naslova lastniških instrumentov, ki je nastala iz njenega posojila v znesku 1,65 milijona EUR, prenesla za 1 EUR na fundacijo Stichting Met Heel Mijn Hart. Fundacija ne opravlja nobene komercialne dejavnosti, ustanovili pa so jo klubi in posamezniki, ki podpirajo klub FC Den Bosch.

(11)

Občina je prav tako privolila v plačilo zneska 1,4 milijona EUR, da klub FC Den Bosch zapusti objekt za trening (4), ki se je nahajal na zemljišču v občinski lasti.

(12)

V svojem sklepu o začetku postopka je Komisija v zvezi z ukrepi v korist kluba FC Den Bosch predhodno sklenila, da je občina klubu FC Den Bosch dala selektivno prednost iz državnih sredstev in mu tako zagotovila pomoč.

(13)

Komisija je v zvezi z odločitvijo občine, da svojo terjatev v znesku 1,65 milijona EUR proda organiziranim navijačem za 1 EUR, ugotovila, da Nizozemska ne more trditi, da je občina ravnala tako, kot bi v podobnem položaju ravnal zasebni upnik. Komisija je poudarila, da so drugi večji upniki svoje terjatve spremenili v lastniške deleže v novi pravni strukturi, občina pa je svoje terjatve prodala pravzaprav zastonj. V zvezi z nakupom mladinskega objekta za trening za 1,4 milijona EUR je Komisija poudarila, da je to ceno določil zunanji izvedenec kot nadomestno vrednost objekta. Komisija je dvomila, da je nadomestna vrednost objekta enakovredna njegovi tržni ceni.

(14)

Komisija je prav tako menila, da je verjetno, da bodo ukrepi pomoči profesionalnim nogometnim klubom izkrivili konkurenco in v smislu člena 107(1) Pogodbe vplivali na trgovino med državami članicami.

(15)

Komisija je v zvezi z združljivostjo morebitne pomoči klubu FC Den Bosch v sklepu o začetku postopka poudarila, da je imel nogometni klub v času dodelitve pomoči finančne težave. Za oceno združljivosti pomoči s Smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (5) (v nadaljnjem besedilu: smernice) je Komisija zahtevala informacije o izpolnjevanju vseh zahtev iz Smernic.

(16)

Komisija predvsem ni bila zmožna preveriti, če so bili izpolnjeni pogoji iz točk 34–37 smernic, ki zadevajo naravo in izpolnitev načrta za prestrukturiranje. Nadalje je bilo treba dokazati, da je bila pomoč omejena le na potrebni minimum, da je upravičenec izplačal primeren prispevek k prestrukturiranju ter da se bo spoštovalo načelo enkratne pomoči („enkrat in zadnjič“).

(17)

Nizozemska se ne strinja s predhodno ugotovitvijo Komisije, da ukrepi v zvezi s klubom FC Den Bosch štejejo za državno pomoč. Po mnenju Nizozemske je občina, ki je imela podrejeno terjatev do podjetja na robu bankrota, z odpovedjo terjatvi leta 2011 ravnala v skladu z načelom upnika v tržnem gospodarstvu.

(18)

Po mnenju Nizozemske občina v primeru bankrota kluba FC Den Bosch od svoje podrejene terjatve po vsej verjetnosti ne bi izterjala nič. Nizozemska se je v svojem dopisu z dne 7. novembra 2013 sklicevala tudi na sklep Komisije v zvezi z belgijskim podjetjem Sonaca (6), v katerem je slednja ugotovila, da konverzija javnega posojila v lastniški delež ni pomenila državne pomoči. Če klub FC Den Bosch junija 2011 ne bi uspel izboljšati svojega finančnega položaja, bi v skladu s pravili KNVB izgubil licenco za tekmovanje v profesionalnem nogometu. Nizozemska v zvezi z nakupom objekta za trening trdi, da se je nakup opravil v vrednosti, ki jo je določil zunanji izvedenec in ki je krila tudi stroške zamenjave kluba FC Den Bosch. Nizozemska trdi, da je ravnala v skladu s Sporočilom Komisije o prodaji zemljišč (7) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o prodaji zemljišč).

(19)

Nizozemska trdi, da tudi če bi ukrepi pomenili dajanje selektivne prednosti klub FC Den Bosch, ne bi izkrivili konkurence ali vplivali na trgovino med državami članicami. Nizozemska poudarja šibek položaj kluba FC Den Bosch v nacionalnem profesionalnem nogometu, zaradi česar je verjetnost tekmovanja na evropski ravni zelo nizka. Prav tako meni, da Komisija ni uspela dokazati, da bi pomoč, dodeljena klubu FC Den Bosch, izkrivila konkurenco ali vplivala na trgovino na katerem koli trgu, navedenem v sklepu o začetku postopku.

(20)

Kot dodaten razlog Nizozemska navaja, da če bi se ukrepi šteli za državno pomoč, bi bili združljivi s smernicami in posledično tudi z notranjim trgom.

(21)

Klub FC Den Bosch je imel leta 2010 finančne težave. Leta 2011 je imel negativen lastniški kapital z dolgovi v zneskih 5,97 milijona EUR in 7 milijonov EUR ter promet, ki je okoli znašal 3 milijone EUR. Klub je imel upnike in dolgove, kot je prikazano v tabeli 1.

Tabela 1

Upniki in dolgovi kluba FC Den Bosch

(22)

KNVB je navedel, da bi klub izgubil svojo licenco za profesionalni nogomet, če bi bil 30. junija 2011 lastniški kapital še vedno negativen. To bi pomenilo, da bi klub nazadoval v amaterski status.

(23)

Zato sta klub FC Den Bosch in KNVB junija 2011 pripravila načrt za prestrukturiranje. Na podlagi načrta je klub postal družba z omejeno odgovornostjo (NV). (Nezavarovani) dolžniški instrumenti raznih večjih upnikov so se konvertirali v deleže kluba, kot je prikazano v tabeli 2.

Tabela 2

Razmerje konverzij dolgov in lastniškega kapitala

(24)

Preostali 0,1-odstotni delež se je razdelil med vodilne člane nogometnega kluba. To kaže, da je občina na podlagi pogajanj v zameno za 38 % deleža od dolgov kluba prejela 54 % deleža v klubu.

(25)

Nadalje je komercialno posojilo v znesku 100 000 EUR podprlo jamstvo tretje osebe; druge zasebne strani so zagotovile svež kapital v znesku 300 000 EUR. Kratkoročno posojilo v znesku 250 000 EUR se je spremenilo v dolgoročno posojilo. Dolgovi iz naslova neplačane najemnine za stadion občinskemu podjetju BIM, ki stadion upravlja, so zavarovani s pravico podjetja BIM, da prejme prihodke od pravic televizijskega predvajanja.

(26)

Občina je svoje posojilo v znesku 1,65 milijona EUR štela za neizterljivo. Že v občinskem proračunu za leto 2010 je bilo posojilo označeno kot neizterljivo, saj ga klub FC Den Bosch ni več odplačeval. Občina je junija 2011 računovodskemu podjetju Ernst & Young, ki je finančni položaj kluba FC Den Bosch analiziral že februarja in marca 2011, naročila, naj oceni izterljivost posojila klubu FC Den Bosch. Podjetje je ugotovilo, da četudi bi večji upniki kluba odstopili od dolgoročnih dolgov in bi se klub posledično prestrukturiral, ni moč razumno pričakovati, da bo klub v prihodnjih letih odplačal posojilo ali plačal obresti. Ugotovitev je smiselna tudi, če upoštevamo, da klub nima nobenih nepremičnin ali strojev, ki bi jih lahko prodal ali unovčil za odplačilo dolgov.

(27)

Občina je v okviru dogovora upnikov sklenila, da svojo terjatev do 54-odstotnega deleža prenese na fundacijo Met Heel Mijn Hart proti plačilu 1 EUR. Tako je namesto občine, ki ni izrazila nobenega interesa za vključenost v klubsko upravo, fundacija postala delničarka kluba na enak način kot ostali veliki upniki v skladu z dogovorom za prestrukturiranje med njimi in občino. Fundacija bo na podlagi tega deleža prodajala delniške listine za 100 EUR.

(28)

V primerjavi z ostalimi upniki je bil razlog za posebno velik interes občine za preprečitev prenehanja kluba oziroma njegovega nazadovanja v amaterski status dejstvo, da bi vsaj za nekaj časa izgubila glavnega uporabnika in plačnika najemnine za stadion. V tem pogledu je bilo v gospodarskem interesu občine, da klub še naprej tekmuje v profesionalnem nogometu.

(29)

Informacije, ki jih je v zvezi z zemljiščem pod objektom za trening, tj. območjem v velikosti 36 000 m2, predložila Nizozemska, kažejo, da je zemljišče že bilo v lasti občine. Uporabljal ga je klub FC Den Bosch, ki je leta 2000 na lastne stroške zgradil športni objekt s stavbami in športnimi igrišči, leta 2006 in 2007 pa ga je nadgradil. Med občino in klubom FC Den Bosch ni obstajal dolgoročni zakup (erfpacht) (8). Občina bi na tem zemljišču lahko gradila hiše in stanovanja. V vsakem primeru je torej imela interes za to, da bi klub zapustil območje, ob likvidnostnih potrebah kluba pa je zagrabila priložnost. Zato je klubu v zameno za zapustitev prostorov nameravala izplačati nadomestilo, kot je potrebno v primeru nesporne razlastitve stavb, in na podlagi nizozemskega prava o razlastitvi v tovrstnih primerih zahtevala oceno stavb in obratov na zemljišču.

(30)

Cena nakupa se je določila na podlagi ocene športnega objekta, ki jo je podal priznan neodvisen izvedenec za obdavčitev zemljišč. Ocena je temeljila na prilagojeni nadomestni vrednosti, ki je opredeljena kot znesek, ki je potreben za pridobitev predmetov enake vrednosti v smislu vrste, kakovosti, stanja in starosti. Ta znesek torej ni samo vrednost športnega objekta v njegovi velikosti. Prilagojena je tudi glede na njegovo tehnično stanje in starost. Tovrstno oceno določa odstavek 3 člena 40b nizozemskega zakona o razlastitvi (Onteigeningswet) za primere sporazumne razlastitve, kar se je po mnenju Nizozemske zgodilo tudi v obravnavani zadevi. Nizozemska zato meni, da je mnenje Komisije, da je poročilo o oceni temeljilo le na nadomestni vrednosti, napačno. V nizozemski praksi ocenjevanja se neobičajni predmeti, kot so cerkve, spomeniki in športni objekti, ocenjujejo na podlagi prilagojene nadomestne vrednosti, ki je opredeljena kot cena, ki bi jo bil neodvisen kupec pripravljen plačati v primeru razlastitve ali premestitve dejanskega lastnika.

(31)

V zvezi s pripombami Komisije, da je vrednost, ki jo je določila ocena, višja od knjigovodske vrednosti v izkazih kluba FC Den Bosch, Nizozemska navaja, da knjigovodska vrednost zemljišča ali stavbe ponavadi ne odraža dejanske tržne vrednosti. Poleg vrednosti v komercialni transakciji jo določajo razni drugi dejavniki, kot je dejanska nakupna cena ali depreciacija.

(32)

Klub je trening nadaljeval drugod, in sicer na stadionu in v drugem nogometnem objektu v mestu, ki je imel prosto zmogljivost. Nizozemska trdi, da se je cena objekta za trening določila brez ozira na morebitne finančne potrebe kluba FC Den Bosch. Del zneska, ki mu je bil izplačan za zapustitev objekta za trening, je klub uporabil za prilagoditev nadomestnih tovrstnih objektov. Ta prihodek se je prav tako uporabil za plačilo dolgov iz naslova najemnine podjetju BIM.

(33)

Nizozemska je trdila, da tudi če bi ukrep pomenil pomoč, bi bil združljiv z notranjim trgom. Nizozemska je v zvezi s prestrukturiranjem kluba FC Den Bosch finančni položaj kluba opredelila v uvodni izjavi 8.

(34)

Vsi nizozemski profesionalni nogometni klubi potrebujejo licenco, ki jo podeli KNVB, to pa prejmejo le, če izpolnjujejo razne zahteve. Ena od obveznosti sistema se nanaša na finančno stanje kluba. Če obveznost ni zadostno izpolnjena, KNVB lahko licenco odvzame. Če se ustanovi naslednik kluba, se ta v profesionalne nogometne lige ne bi uvrstil takoj, temveč bi moral začeti v drugi največji amaterski ligi. Klub FC Den Bosch je zaradi svojih težav tvegal izgubo licence za sodelovanje v profesionalnih tekmovanjih.

(35)

Nizozemska je navedla, da je bila na podlagi teh težav odločitev občine, da odstopi od posojila in klubu FC Den Bosch izplača nadomestilo za zapustitev objekta za trening, ki ga je uporabljal, podrejena številnim pogojem iz načrta za prestrukturiranje, o katerem so se dogovorili občina, drugi upniki in klub FC Den Bosch.

(36)

V načrtu za prestrukturiranje je bila predvidena nova pravna struktura kluba FC Den Bosch. Postal je družba z omejeno odgovornostjo (naamloze vennootschap (NV)), zmanjšalo se je število zaposlenih in igralcev. Prav tako je bilo predvideno zmanjšanje števila pogodbenih igralcev na 16 igralcev oziroma na minimum, ki ga določa KNVB. Klub FC Den Bosch ne bo kupoval igralcev na prestopnem trgu, temveč bo pogodbe sklepal le s prostimi igralci. Zaradi tega je bilo predvideno 17-odstotno zmanjšanje stroškov zaposlenih in igralcev.

(37)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, so upniki kluba FC Den Bosch v zameno za lastniški kapital odstopili od dolgov v skupnem znesku 5,337 milijona EUR. Nadalje je občina klubu izplačala nadomestilo za zapustitev objekta za trening, ki ga je dotlej uporabljal, v znesku 1,4 milijona EUR. Na podlagi teh ukrepov je negativni lastniški kapital kluba dosegel zmerno pozitivno raven, in sicer 0,63 milijona EUR, kar mu je omogočilo spremembo v družbo z omejeno odgovornostjo.

(38)

Namen načrta je bila vzpostavitev stabilnega finančnega položaja v roku treh let. V načrtu so bile predvidene manjše izgube v proračunskih letih 2011/2012 in 2012/2013 ter majhen dobiček v znesku 0,1 milijona EUR v proračunskem letu 2013/2014. Zaradi tega klub FC Den Bosch ni bil zmožen pridobivati prestopnih igralcev. Klubu FC Den Bosch je v obračunskem letu 2011/2012 uspelo ustvariti zmeren dobiček v znesku 0,103 milijona EUR, deloma tudi zaradi sponzorskih pogodb, ki so bile boljše od predvidenih.

(39)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Pogoji iz člena 107(1) Pogodbe so kumulativni, zato morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, da se lahko ukrep šteje za državno pomoč.

(40)

Na podlagi sklepa o začetku postopka bo Komisija ocenila odločitev občine z dne 21. junija 2011, da odstopi od podrejene terjatve do kluba FC Den Bosch v znesku 1,65 milijona EUR in mu v zameno za zapustitev objekta za trening povrne škodo v znesku 1,4 milijona EUR. Komisija ugotavlja, da sta bili dejanji predstavljeni skupaj in se je o njima odločalo na istem sestanku občinskega sveta ter da sta tesno povezani, kar zadeva njun namen in razmere kluba FC Den Bosch v tistem času.

(41)

Posledično je treba ta dva ukrepa oceniti skupaj (9). Vendar pa je v tem primeru iz ocene, ki sledi, razvidno, da se oba ukrepa štejeta za državno pomoč, če sta obravnavana ločeno. To nujno pomeni, da se ukrepa prav tako štejeta za državno pomoč, ko sta obravnavana skupaj kot en sam ukrep.

(42)

O obeh ukrepih je odločila občina, zanjo pa sta imela finančne posledice, ki znašajo 3,1 milijona EUR. Ukrepa torej vključujeta uporabo državnih sredstev in ju je mogoče pripisati državi. Državna sredstva se lahko prenašajo v različnih oblikah, kot so neposredne subvencije, posojila, jamstva, neposredne naložbe v kapital podjetja ter prejemki v naravi. Odstop od državnih terjatev prav tako pomeni prenos državnih sredstev.

(43)

Za prednost gre takrat, kadar se finančni položaj podjetja izboljša zaradi posredovanja države. To se oceni tako, da se finančni položaj podjetja po ukrepu primerja z njegovim finančnim položajem, če ukrep ne bi bil uveden. Nesporno je, da se je finančni položaj kluba FC Den Bosch znatno izboljšal zaradi ukrepov, ki so predmet preiskave.

(44)

Prednost v smislu člena 107(1) Pogodbe je katera koli gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod običajnimi tržnimi pogoji (10), tj. v odsotnosti posredovanja države, ki ga ne usmerjajo poslovna načela.

(45)

Nizozemska trdi, da je izboljšanje finančnih razmer kluba FC Den Bosch posledica transakcij, ki so skladne s tržnimi pravili in zato niso neupravičene. Po mnenju Nizozemske je občina ravnala v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(46)

Kot je prikazano zgoraj, odločitev o odstopu od podrejene terjatve v znesku 1,65 milijona EUR vključuje konverzijo dolga v lastniški kapital, ki ji sledi prenos posledične terjatve iz naslova lastniških instrumentov v zameno za znesek 1 EUR.

(47)

Zato je najprej treba ugotoviti, ali bi zasebni upnik tudi konvertiral dolg v lastniški kapital na enak način, kot je to storila občina. V primeru podjetja, ki izpolnjuje pogoje za bankrot, ima zasebni upnik dve možnosti. Lahko izbere likvidacijo podjetja, kar bi mu omogočilo vsaj delno izterjatev posojila, lahko pa posojilo spremeni v delež, kar bi podjetju omogočilo nadaljnjo dejavnost in morebitno donosnost v prihodnosti, s čimer bi se povečala vrednost delnic. Če bi v primeru večine dolgov kluba FC Den Bosch zasebni upniki ravnali na enak način kot občina, bi bilo za ravnanje občine moč trditi, da sledi načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(48)

Načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu se spoštuje, če transakcijo pod enakimi pogoji (in zato tudi z enako stopnjo tveganja in donosa) ter istočasno izvedejo javni organi in zasebni izvajalci, ki so v primerljivem položaju (transakcija pari passu). V tem primeru je običajno razvidno, da je tovrstna transakcija skladna s tržnimi pogoji (11). Prav tako je pomembno, ali ima posredovanje zasebnega izvajalca dejanski gospodarski pomen in ni le simbolično ali obrobno (12) in ali je izhodiščni položaj zadevnih javnih organov in zasebnih izvajalcev v zvezi s transakcijo primerljiv. Če pa javni organi in zasebni izvajalci, ki so v primerljivem položaju, hkrati sodelujejo pri isti transakciji, vendar pod različnimi pogoji, to običajno pomeni, da posredovanje javnega organa ni v skladu s tržnimi pogoji.

(49)

V primeru, ki je predmet preiskave, je izhodiščni položaj zadevnih javnih organov in zasebnih izvajalcev v zvezi s transakcijo primerljiv. Vsi upniki, ki so bili udeleženi v transakciji, so imeli nezavarovana in neizterljiva posojila. Udeleženost zasebnega sektorja je bila prav tako znatna. Vendar pa, kot je že bilo poudarjeno, drugi akterji niso običajni akterji na trgu; zdi se, da so bili vsi na tak ali drugačen način povezani s klubom. Zato ni moč sklepati, da je njihovo ravnanje usmerjala želja po dobičku; navijači, na primer, niso razumni akterji na trgu, ki želijo ustvariti dobiček.

(50)

Prav tako je jasno, da se je transakcija izvedla pod drugačnimi pogoji. Občina je v zameno za svoj odstop od dolgov zahtevala več kot drugi upniki. Kot je prikazano v tabeli 2, je s 26,7 EUR na delnico prejela večji delež kot vsi drugi komercialni ali nepridobitni upniki. Nadalje je prestrukturiranje dolgov klubu FC Den Bosch omogočilo izplačilo zaostalih najemnin občinskemu podjetju BIM, ki upravlja stadion. Na drugi strani pa je upnik […] prejel prednostne delnice, ki mu lahko zagotovijo prednostni položaj pri prejemu morebitnih poznejših dividend. To pomeni, da ni izključeno, da je imel vsaj en zasebni akter boljše pogoje kot občina. Dokazila ne dopuščajo sklepa, da je občina pri dogovoru o konverziji ravnala pari passu z akterji v tržnem gospodarstvu.

(51)

Prav tako ni verjetno, da bi zasebni vlagatelj privolil v prodajo svojega neizterljivega posojila, konvertiranega v lastniški kapital, za ceno 1 EUR fundaciji, ki načrtuje prodajo listin za te delnice po ceni 100 EUR na delnico. S tem, ko ni obdržala delnic, se je občina znebila edinega komercialnega razloga za konverzijo dolga v lastniški kapital, in sicer (majhnega) upanja ali pričakovanja, da delnice pridobijo na vrednosti. Tretji osebi je s prodajo delniških listin omogočila zbiranje sredstev, namesto da bi to storila sama ali vsaj zahtevala, da ji pripade delež od prihodkov od prodaje (13). V tem primeru bi država ohranila svoje delnice in bi razumno lahko pričakovala tudi prihodnji dobiček.

(52)

Odstop od podrejenega dolga se torej ne more primerjati z ravnanjem razumnega akterja na trgu, saj je klub FC Den Bosch dobil prednost, ki je pod tržnimi pogoji ne bi imel.

(53)

Nizozemska v zvezi z objektom za trening trdi, da je bilo nadomestilo v znesku 1,4 milijona EUR izračunano v skladu s Sporočilom o prodaji zemljišč in sklepi Komisije o nadomestilu stroškov zamenjave ter zato klubu FC Den Bosch ni dajalo prednosti. Na podlagi tega Sporočila prodaja zemljišč in stavb s strani javnih oblasti ne pomeni pomoči, kjer javna oblast po brezpogojnem postopku za oddajo naročila sprejme najvišjo ali edino ponudbo ter kjer je ob odsotnosti tovrstnega postopka prodajna cena najmanj enaka vrednosti, ki jo je določila neodvisna izvedenska ocena.

(54)

Smernice iz sporočila o prodaji zemljišč, kot je navedeno v uvodu, zadevajo „samo prodajo zemljišč in objektov v javni lasti. Ne nanašajo se na javne nakupe zemljišč in objektov ali oddajo oziroma najem zemljišč in objektov s strani javnih oblasti. Take transakcije lahko prav tako vsebujejo elemente državne pomoči.“

(55)

V vsakem primeru so mehanizmi, navedeni v sporočilu o prodaji zemljišč, le orodja pri ugotavljanju, ali je država ravnala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu, in so zato specifični primeri za uporabo testa načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu pri transakcijah, ki zadevajo zemljišča med javnimi in zasebnimi subjekti (14). Zato ni pomembno, ali se ocena zemljišča in prodaje opravi v skladu s sporočilom o prodaji zemljišč ali ne.

(56)

V primeru tega športnega objekta, ki ga je klub FC Den Bosch zapustil, je bila ocena zemljišča, ki jo je opravil neodvisen izvedenec, prilagojena nadomestni vrednosti. Na podlagi pojasnil Nizozemske je to vrednost, ki bi jo država v skladu s pravilnikom za ocenjevanje nepremičnega premoženja, ki je predmet nesporne razlastitve, morala plačati v primeru premestitve lastnika. To ni prepričljivo. Stavbe in obrati tega objekta, ki jih je zgradil klub FC Den Bosch, so že bili v lasti občine. Klub FC Den Bosch jih je uporabljal brez dolgoročnega zakupa. Ocena zato ne bi smela temeljiti na podlagi scenarija, kjer je klub FC Den Bosch lastnik stavb. Poleg tega pa se nadomestna vrednost lahko razlikuje od tržne vrednosti sredstva.

(57)

Prav tako se ne zdi, da je imela občina v času transakcije posebne načrte za to zemljišče. Jasno je, da je bila transakcija del ukrepov za prestrukturiranje, o katerih je odločila občina, in da je bil njen očitni glavni cilj, da klubu FC Den Bosch zagotovi likvidnost. Ni verjetno, da bi občina v tistem času sodelovala v transakciji, če ne bi imela tega cilja. Prav tako je moč trditi, da bi se športni objekt v primeru bankrota kluba in njegovega izginotja spraznil brez kompenzacije.

(58)

Treba je torej podvomiti o tem, da bi drug akter v tržnem gospodarstvu uspel prepričati občino, da izplača 1,4 milijona EUR za izpraznitev nepremičnine, za katero ta akter nima niti dolgoročnega zakupa. V vsakem primeru bi bil znesek mnogo nižji.

(59)

Ukrepi torej v smislu člena 107(1) Pogodbe dajejo selektivno prednost klubu FC Den Bosch.

(60)

Nizozemska je podvomila v učinek morebitne pomoči na notranji trg za klube, ki v nogometu ne tekmujejo na evropski ravni. Vendar pa se profesionalni nogometni klubi štejejo za podjetja in so lahko predmet nadzora državne pomoči. Področje profesionalnega nogometa zagotavlja dobičkonosno zaposlitev in storitve za plačilo; doseglo je visoko stopnjo profesionalnosti in je tako povečalo svoj gospodarski učinek (15).

(61)

Čeprav klub FC Den Bosch ne sodeluje v mednarodnih nogometnih tekmovanjih kot profesionalni nogometni klub, vseeno izvaja gospodarske dejavnosti na nekaterih drugih trgih, kot so prestopni trg za profesionalne igralce, oglaševanje, sponzorstvo, trženje in medijsko poročanje. Pomoč profesionalnemu nogometnemu klubu okrepi njegov položaj na vseh naštetih trgih, od katerih večina vključuje več držav članic. Če se državna sredstva uporabijo za dodelitev selektivne prednosti profesionalnemu nogometnemu klubu ne glede na ligo, v kateri sodeluje, je verjetno, da bo ta pomoč izkrivljala konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) Pogodbe (16).

(62)

Komisija mora oceniti, ali se ukrep pomoči v korist kluba FC Den Bosch lahko šteje za združljivega z notranjim trgom. Za zadevni ukrep pomoči ne velja nobeno odstopanje iz člena 107(2) Pogodbe. Komisija v zvezi z odstopanji iz člena 107(3) Pogodbe opozarja, da nobena nizozemska regija ne spada pod odstopanje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Zadevni ukrep pomoči ne pospešuje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa niti ne pomaga pri odpravljanju resnih motenj v nizozemskem gospodarstvu v smislu člena 107(3)(b) Pogodbe. Ukrep pomoči prav tako ne pospešuje kulture ali ohranjanja kulturne dediščine v smislu člena 107(3)(d) Pogodbe.

(63)

V zvezi z odstopanjem iz člena 107(3)(c) Pogodbe v korist pomoči za lažji razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, bi ta pomoč lahko bila združljiva, kadar ne vpliva škodljivo na trgovinske pogoje v obsegu, ki je nasproten skupnim interesom.

(64)

Za svojo oceno ukrepov pomoči v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe je Komisija v zvezi z oblikami pomoči in horizontalnimi ter sektorskimi nameni, za katere se pomoč dodeljuje, izdala številne uredbe, okvire, smernice in sporočila. Ker je imel klub FC Den Bosch v času izvedbe ukrepov finančne težave in je pomoč za razrešitev teh težav dodelila občina, je ustrezno oceniti, ali merila iz smernic (17) veljajo in ali so izpolnjena.

(65)

Komisija je julija 2014 objavila nove smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (18). Vendar pa te ne veljajo za to nepriglašeno pomoč, dodeljeno leta 2011. V skladu s točko 137 novih smernic to velja le za vsako pomoč za reševanje in prestrukturiranje, ki se dodeli brez predhodnega dovoljenja, če se del pomoči ali celotna pomoč dodeli po objavi teh smernic v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s točko 138 novih smernic Komisija v vseh drugih primerih izvede preizkus na podlagi smernic, ki so veljale v času dodelitve pomoči, in zato za zadevni primer veljajo smernice, objavljene pred letom 2014.

(66)

V skladu s točko 11 smernic podjetje velja za podjetje v težavah, če so prisotni običajni znaki podjetja v težavah, kot so naraščajoče izgube, upadanje prometa, kopičenje zalog, presežki prostih zmogljivosti, upadanje denarnih tokov in naraščajoči dolgovi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, so nekateri od teh znakov prisotni pri klubu FC Den Bosch. Klub je torej bil podjetje v težavah in ocena združljivosti državne pomoči se bo opravila v skladu s smernicami.

(67)

Pod oddelkom 3.2 smernice zahtevajo, da je dodelitev pomoči pogojena z izvedbo načrta za prestrukturiranje. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 7, se klub FC Den Bosch šteje za malo podjetje. Na podlagi točke 59 Smernic Komisija ugotavlja, da je Nizozemska posredovala načrt za prestrukturiranje, ki obravnava pogoje iz točk 34–37 smernic.

(68)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da se je odločitev občine, da odstopi od svojega posojila klubu FC Den Bosch in mu plača za sprostitev športnega objekta, sprejela na podlagi analize narave in vzrokov težav kluba FC Den Bosch. Pomoč se je podredila več pogojem, katerih namen je obnova dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja v razumnem roku treh let in izpolnjevanje zahtev KNVB za nadaljevanje licence kluba FC Den Bosch za profesionalna tekmovanja. Načrt za prestrukturiranje je predvidel novo upravo, zmanjšanje števila zaposlenih in števila igralcev. Obravnava tudi sprostitev velikega objekta za trening. Klub FC Den Bosch torej načrtuje varčevanje pri svoji osrednji dejavnosti. Načrt za prestrukturiranje ne vključuje zunanjih dejavnikov, h katerim klub FC Den Bosch lahko stremi, toda jih ne more povsem nadzirati, kot so iskanje novih sponzorjev in večje število gledalcev. Za klub je predvideno nadaljnje izboljšanje finančnih razmer ter nadaljnje delovanje v profesionalnem klubskem nogometu. Razvoj, kot je opredeljen v uvodni izjavi 35, kaže, da je bil načrt realen.

(69)

Točke 38–42 smernic zahtevajo, da upravičenec sprejme izravnalne ukrepe in tako omeji izkrivljanje, ki ga lahko povzroči pomoč, ter negativne vplive na trgovinske pogoje. Vendar pa ta pogoj ne velja za mala podjetja. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 7, se klub FC Den Bosch šteje za malo podjetje.

(70)

Komisija prav tako ugotavlja, da načrt v skladu s točkama 43 in 44 smernic za prestrukturiranje poleg notranjega varčevanja v veliki meri temelji na financiranju zunanjih zasebnih subjektov. Več zasebnih subjektov je tudi privolilo v odstop od svojih dolgov. Skupni prispevek upnikov in občine k refinanciranju kluba FC Den Bosch znaša 6,737 milijona EUR (5,337 milijona EUR opuščenih dolgov plus 1,4 milijona EUR za objekt za trening, če se celotni znesek za slednji objekt šteje za pomoč). 25-odstotni lastni prispevek, ki se od malih podjetij zahteva, bi znašal največ 1,685 milijona EUR. Drugi subjekti razen države so prispevali 3,687 milijona EUR v obliki opuščenih dolgov (5,337 milijona EUR minus občinsko posojilo v znesku 1,65 milijona EUR), med njimi je eno komercialno podjetje prispevalo 1,865 milijona EUR, kar je več kot potrebnih 25 %.

(71)

Znesek pomoči je bil nujno potreben. Na podlagi načrta za prestrukturiranje bi to moralo omogočiti manjše izgube v sezonah 2011/2012 in 2012/2013 in zmerno pozitivne rezultate pozneje. To klubu FC Den Bosch ne bi omogočilo, da bi kupil nove igralce ali jih privabil z visokimi plačami.

(72)

Točka 49 smernic zahteva, da država članica z rednimi in podrobnimi poročili obvešča o pravilnem izvajanju načrta o prestrukturiranju. Točka 51 določa manj stroge pogoje za mala in srednje velika podjetja, kjer je običajno zadostno posredovanje letnih izvodov bilance stanja in izkaza uspeha. Nizozemska se je obvezala, da bo ta poročila oddajala.

(73)

V skladu s točkami 72–77 smernic je Nizozemska pojasnila, da klub FC Den Bosch v desetletnem obdobju pred dodelitvijo sedanje pomoči ni prejel pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Prav tako se je obvezala, da klubu FC Den Bosch ne bo dodeljevala nobene nove pomoči za reševanje ali prestrukturiranje v naslednjih desetih letih.

(74)

Komisija zato ugotavlja, da ukrepi za prestrukturiranje dolga v zvezi s klubom FC Den Bosch pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Vendar pa pomoč za prestrukturiranje, ki jo je občina dodelila klubu FC Den Bosch, izpolnjuje pogoje iz smernic in zato ne učinkuje škodljivo na trgovinske pogoje v meri, ki bi bila nasprotna skupnim interesom. Pomoč je torej združljiva s členom 107(3)(c) Pogodbe.

(75)

Komisija ugotavlja, da je Nizozemska izvedla zadevno pomoč nezakonito in v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe. Vendar pa državna pomoč, ki se je leta 2011 v znesku 1,65 milijona EUR dodelila klubu FC Den Bosch v obliki odstopa od dolga in zneska 1,4 milijona EUR, izplačanega v zameno za izpraznitev objekta za trening, izpolnjuje pogoje za pomoč za prestrukturiranje iz smernic in se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe.

15.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/30

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2416 (2) je priznal nekatera območja Združenih držav Amerike kot nenapadena z Agrilus planipennis Fairmaire

(2)

Najnovejši podatki, ki so jih predložile Združene države Amerike, kažejo, da nekatera območja njihovega ozemlja, ki so trenutno priznana kot nenapadena z Agrilus planipennis Fairmaire, zdaj niso več nenapadena z navedenim škodljivim organizmom.

(3)

Poleg tega so Združene države Amerike predložile podatke, ki kažejo, da je okrožje Chester v Tennesseeju nenapadeno z navedenim škodljivim organizmom.

(4)

V skladu z navedenimi podatki bi bilo treba zadevni seznam območij, ki so priznana kot nenapadena z navedenim škodljivim organizmom, spremeniti.

(5)

Izvedbeni sklep (EU) 2015/2416 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

15.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/32

(1)

V Uredbi (EU) št. 575/2013 je navedeno, da je institucionalna shema za zaščito vlog pogodbeno ali zakonsko določena ureditev odgovornosti, ki ščiti institucije članice ter zlasti zagotavlja, da imajo potrebno likvidnost in kapitalsko ustreznost, da se po potrebi prepreči stečaj. Pristojni organi lahko v skladu s pogoji, določenimi v členih 8(4), 49(3), 113(7), 422(8) in 425(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členu 29(1), členu 33(2)(b) in členu 34(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/61, opustijo uporabo nekaterih bonitetnih zahtev ali dovolijo nekatera odstopanja za članice institucionalne sheme za zaščito vlog. Poleg tega člen 113(7)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da mora zadevni pristojni organ redno potrjevati in spremljati ustreznost sistemov za spremljavo in klasifikacijo tveganj, ki so vzpostavljeni v institucionalni shemi za zaščito vlog, člen 113(7)(d) pa zahteva, da se v okviru institucionalne sheme za zaščito vlog izvaja lastna ocena tveganj.

(2)

Odločitve pristojnih organov o izdaji dovoljenj in opustitvah v smislu členov 8(4), 49(3), 113(7), 422(8) in 425(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 33(2)(b) Delegirane uredbe (EU) 2015/61 ter odločitve, ki so posledica spremljanja institucionalnih shem za zaščito vlog, so namenjene posameznim kreditnim institucijam. Tako je Evropska centralna banka (ECB) kot organ, ki je v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) pristojen za bonitetni nadzor kreditnih institucij, ki se razvrstijo kot pomembne v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ter delom IV in členom 147(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (4), odgovorna za oceno vlog, ki jih predložijo pomembne kreditne institucije, in spremljanje institucionalnih shem za zaščito vlog, v katerih so te institucije, pristojni nacionalni organi pa so odgovorni za oceno vlog, ki jih predložijo manj pomembne kreditne institucije, in spremljanje institucionalnih shem za zaščito vlog, v katerih so te institucije.

(3)

Da bi zagotovila skladno obravnavo pomembnih in manj pomembnih kreditnih institucij, ki so članice institucionalnih shem za zaščito vlog, povsod v EMN ter prispevala k skladnosti odločitev, ki jih sprejmejo ECB in pristojni nacionalni organi, je ECB sprejela Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/1994 (ECB/2016/38) (5). Treba pa je vzpostaviti usklajen proces sprejemanja odločitev v zvezi s članicami iste institucionalne sheme za zaščito vlog, v kateri so pomembne in manj pomembne kreditne institucije, ter usklajen pristop, po katerem bodo ECB in pristojni nacionalni organi spremljali to institucionalno shemo za zaščito vlog, da se zagotovi skladnost odločitev v zvezi s pomembnimi in manj pomembnimi kreditnimi institucijami, ki so članice iste sheme –

(a)

„ocenjevalna skupina“ pomeni skupino, ki jo sestavljajo predstavniki ECB in pristojnega nacionalnega organa, ki neposredno nadzira zadevne članice institucionalne sheme za zaščito vlog. Ta skupina se vzpostavi za usklajevanje ocene, ki se izvede v skladu s členom 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

„koordinator ocenjevalne skupine“ pomeni zaposlenega v ECB in zaposlenega pri pristojnem nacionalnem organu, ki sta imenovana v skladu s členom 6 in opravljata naloge iz člena 8;

(c)

„vložnik“ pomeni članico institucionalne sheme za zaščito vlog ali skupino članic institucionalne sheme za zaščito vlog, ki jo zastopa en subjekt, ki ECB ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu predloži vlogo za izdajo dovoljenja ali opustitev v skladu z določbami, navedenimi v členu 1(1);

(d)

„hibridna institucionalna shema za zaščito vlog“ pomeni institucionalno shemo za zaščito vlog, v kateri so pomembne in manj pomembne kreditne institucije;

(e)

„pristojni organi v EMN“ pomenijo ECB in pristojne nacionalne organe sodelujočih držav članic.

15.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/37

(1)

V členu 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 je navedeno, da je institucionalna shema za zaščito vlog pogodbeno ali zakonsko določena ureditev odgovornosti, ki ščiti institucije članice ter zagotavlja, da imajo potrebno likvidnost in kapitalsko ustreznost, da se po potrebi prepreči stečaj. V skladu z navedeno določbo lahko pristojni organi pod nekaterimi pogoji, ki so določeni v Uredbi (EU) št. 575/2013, opustijo uporabo izbranih bonitetnih zahtev ali dovolijo nekatere izjeme za članice institucionalne sheme za zaščito vlog.

(2)

Evropska centralna banka (ECB) je kot organ, ki je v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) pristojen za bonitetni nadzor kreditnih institucij, ki se razvrstijo kot pomembne, odgovorna za oceno vlog, ki jih predložijo te institucije.

(3)

Pogoji za oceno institucionalnih shem za zaščito vlog so določeni v členu 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013. Navedena uredba daje pristojnim organom nekaj diskrecije pri oblikovanju nadzorniške ocene, ki je potrebna za ugotovitev, ali so pogoji izpolnjeni. Da se zagotovi skladnost, učinkovitost in preglednost, je ECB v Vodnik ECB po opcijah in diskrecijskih pravicah iz prava Unije dodala poglavje o pristopu za priznanje institucionalnih shem za zaščito vlog za bonitetne namene (3), ki določa, kako bo ECB ocenjevala, ali institucionalne sheme za zaščito vlog in njihove članice izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje.

(4)

ECB je odgovorna za učinkovito in skladno delovanje EMN ter mora v okviru svojih nadzornih nalog zagotoviti skladnost rezultatov nadzora. V tej zvezi ECB sprejema smernice, naslovljene na pristojne nacionalne organe, v skladu s katerimi se izvajajo nadzorniške naloge in sprejemajo nadzorniške odločitve v zvezi z manj pomembnimi institucijami.

(5)

Ker so lahko v institucionalnih shemah za zaščito vlog pomembne in manj pomembne institucije, je pomembno, da se zagotovi skladna obravnava njihovih članic povsod v EMN ter s tem prispeva k skladnosti odločitev, ki jih sprejmejo ECB in pristojni nacionalni organi. Za institucionalne sheme za zaščito vlog, katerih članice so pomembne in manj pomembne kreditne institucije, je posebej pomembno, da ECB, ki je odgovorna za bonitetni nadzor pomembnih institucij, in pristojni nacionalni organi, ki so odgovorni za nadzor manj pomembnih institucij, uporabljajo enake specifikacije za oceno primernosti. Primerno je, da pristojni nacionalni organi uporabljajo enake specifikacije tudi pri oceni institucionalnih shem za zaščito vlog, v katerih so samo manj pomembne institucije, saj se lahko sestava teh shem in razvrstitev njihovih članic med pomembne ali manj pomembne v času spremenita –

(a)

ali je nasprotna stranka institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve, za katero veljajo ustrezne bonitetne zahteve;

(b)

ali ima nasprotna stranka, ki prosi za dovoljenje, sedež v isti državi članici.

(a)

ali bi lahko lastniška ali pravna struktura članic ovirala prenos kapitala ali odplačilo obveznosti;

(b)

ali formalni proces odločanja o prenosu kapitala med članicami zagotavlja takojšen prenos;

(c)

ali statuti članic, kateri koli delničarski sporazum ali drugi znani sporazumi vsebujejo določbe, ki bi lahko nasprotno stranko ovirale pri prenosu kapitala ali odplačilu obveznosti;

(d)

ali so bile pri članicah v preteklosti resne težave z vodenjem ali upravljanjem, ki bi lahko negativno vplivale na takojšen prenos kapitala ali odplačilo obveznosti;

(e)

ali lahko tretje osebe (6) nadzirajo ali preprečijo takojšen prenos kapitala ali odplačilo obveznosti;

(f)

ali v zvezi s tokovi sredstev med članicami v preteklosti obstajajo znaki, ki kažejo na zmožnost takojšnjega prenosa sredstev ali odplačila obveznosti.

(a)

ali ureditve vsebujejo širok nabor ukrepov, procesov in mehanizmov, ki sestavljajo okvir, po katerem institucionalna shema za zaščito vlog deluje. Ta okvir bi moral vsebovati vrsto možnih ukrepov od manj strogih do obsežnejših ukrepov, ki so sorazmerni s tveganostjo upravičene institucije in resnostjo njenih finančnih omejitev, vključno z neposredno kapitalsko in likvidnostno podporo. Podpora je lahko pogojena, na primer s tem, da institucija izvede nekatere ukrepe za sanacijo in prestrukturiranje;

(b)

ali struktura upravljanja institucionalne sheme za zaščito vlog in proces sprejemanja odločitev o ukrepih podpore omogočata, da se podpora zagotovi pravočasno;

(c)

ali obstaja jasna zaveza, da se zagotovi podpora, kadar je članica kljub predhodnemu spremljanju tveganj in ukrepom zgodnjega posredovanja insolventna ali nelikvidna ali bo verjetno postala insolventna ali nelikvidna, ter da se zagotovi, da članice sheme izpolnjujejo ustrezne regulativne kapitalske in likvidnostne zahteve;

(d)

ali institucionalna shema za zaščito vlog redno izvaja stresne teste, s katerimi kvantificira možne ukrepe kapitalske in likvidnostne podpore;

(e)

ali sposobnost absorpcije tveganj (ki jo sestavljajo vplačana sredstva, morebitni naknadni prispevki in primerljive zaveze) v institucionalni shemi za zaščito vlog zadostuje za kritje možnih ukrepov podpore, ki bi se sprejeli v zvezi z njenimi članicami;

(f)

ali je bil vzpostavljen sklad s predhodnim financiranjem, ki zagotavlja, da ima institucionalna shema za zaščito vlog hitro dostopna sredstva za ukrepe podpore, in

(a)

ali so članice institucionalne sheme za zaščito vlog dolžne glavnemu organu upravljanja institucionalne sheme za zaščito vlog redno predložiti najnovejše podatke o svojih tveganjih, vključno z informacijami o kapitalu in kapitalskih zahtevah;

(b)

ali so vzpostavljeni odgovarjajoči ustrezni tokovi podatkov in informacijski sistemi;

(c)

ali glavni organ upravljanja institucionalne sheme za zaščito vlog določa enotne standarde in metodologije za okvir upravljanja tveganj, ki ga morajo uporabljati članice;

(d)

ali za potrebe spremljave in klasifikacije tveganj s strani institucionalne sheme za zaščito vlog obstaja skupna opredelitev tveganj, ali se za vse članice spremljajo iste kategorije tveganj ter ali se za kvantificiranje tveganj uporabljata ista raven zaupanja in isto obdobje;

(e)

ali sistemi za spremljavo in klasifikacijo tveganj, ki so vzpostavljeni v institucionalni shemi za zaščito vlog, klasificirajo članice glede na njihova tveganja, tj. je shema opredelila različne kategorije, v katere razvrsti svoje članice, da omogoči zgodnje posredovanje;

(f)

ali institucionalna shema za zaščito vlog lahko vpliva na tveganja svojih članic s tem, da jim izda navodila in priporočila itd., na primer da omeji nekatere dejavnosti ali zahteva zmanjšanje nekaterih tveganj.

(a)

ali se v institucionalni shemi za zaščito vlog redno ocenjujejo tveganja in ranljivosti sektorja, v katerega spadajo njene članice;

(b)

ali se rezultati ocene tveganj povzamejo v poročilu ali drugem dokumentu in pošljejo ustreznim organom odločanja v institucionalni shemi za zaščito vlog in/ali članicam kmalu po tem, ko so bili dokončani;

(c)

ali institucionalna shema za zaščito vlog članice obvešča o klasifikaciji njihovih tveganj, kakor zahteva člen 113(7)(c).

(a)

ali konsolidirano ali zbirno poročilo revidira neodvisni zunanji revizor na podlagi ustreznega računovodskega okvira ali, če pride v poštev, metode združevanja;

(b)

ali mora zunanji revizor predložiti revizijsko mnenje;

(c)

ali so v okvir konsolidacije/združevanja vključene vse članice institucionalne sheme za zaščito vlog, morebitne podrejene družbe, morebitne posredniške strukture, kot so holdingi, in subjekt, ki shemo upravlja (če je pravni subjekt);

(d)

ali v primerih, ko se v okviru institucionalne sheme za zaščito vlog sestavi poročilo, ki obsega zbirno bilanco stanja in zbiren izkaz poslovnega izida, metoda združevanja lahko zagotovi, da se izključijo izpostavljenosti znotraj skupine.

(a)

ali lahko zunanji revizor, odgovoren za revidiranje konsolidiranega ali zbirnega finančnega poročila, potrdi, da je bila ta praksa odpravljena;

(b)

ali so transakcije članic povzročile neustrezno ustvarjanje kapitala na posamični, subkonsolidirani ali konsolidirani ravni.

(a)

ali ima institucionalna shema za zaščito vlog dovolj članic (med institucijami, ki so potencialno primerne za članstvo) za kritje vseh ukrepov podpore, ki bi jih morda morala izvesti;

(b)

poslovne modele članic, njihovo poslovno strategijo, velikost, stranke, regionalno usmeritev, produkte, strukturo financiranja, pomembne kategorije tveganj, sporazume o sodelovanju na področju prodaje in sporazume o storitvah z drugimi članicami institucionalne sheme za zaščito vlog itd.;

(c)

ali različni poslovni profili članic omogočajo spremljavo in klasifikacijo njihovih tveganj z uporabo enotno določenih sistemov, ki so v institucionalni shemi za zaščito vlog vzpostavljeni na podlagi člena 113(7)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

da sektorji institucionalnih shem za zaščito vlog pogosto temeljijo na sodelovanju, kar pomeni, da osrednje institucije in druge specializirane institucije v mreži institucionalne sheme za zaščito vlog ponujajo produkte in storitve drugim članicam sheme. Pristojni nacionalni organi bi morali pri oceni homogenosti poslovnih profilov upoštevati, v kolikšnem obsegu so poslovne dejavnosti članic povezane z mrežo (produkti in storitve za lokalne banke, storitve za skupne stranke, dejavnosti na kapitalskih trgih itd.).

15.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/43