„4.1.4

„1.1.1.1

1.1.1.2

„2.1.3

Sprejmejo se manjše nepravilnosti glede debeline črt, uporabe oznak in druga zadevna odstopanja od proizvodnje, kot je navedeno v odstavku 4 standarda ISO 2575:2010/Amd1:2011 (načela zasnove).“;

„1.12

„2.3.11.8

„2.3.15.8

„1.1

1.1.1

„2.2

„2.3

„2.3.1

2.3.2

2.4

„4.2.2

„2.1

„3.3.1

„—

dve navpični ravnini, ki potekata skozi oba stranska robova registrske tablice in tvorita s srednjo vzdolžno ravnino vozila kot 30°, izmerjen navzven levo in desno, vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki poteka skozi središče registrske tablice;“;

„—

dve navpični ravnini, ki potekata skozi oba stranska robova registrske tablice in tvorita s srednjo vzdolžno ravnino vozila kot 30°, izmerjen navzven levo in desno, vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki poteka skozi središče registrske tablice;“;

„1.1.6.3.1

„2.1.8

„2.2.1

2.4.1

2.4.2

„1.1.2.1.1

„1.1.2.5

„1.1.2.6

1.1.2.7

1.1.2.8

1.1.2.9

„1.1.4

„2.1

„1.1.1

„1.1.1.1

Tabela 19-1

Preskusne in najmanjše sile ali število preskusnih ciklov za vozila kategorije L1e-A in kolesa, konstruirana za poganjanje s pedali, iz kategorije vozil L1e-B

„3.2.1.3

„3.2.2.5

3.3.1

3.3.2

4.1

4.2

4.2.1

4.2.2

4.2.3

„4.3

4.3.1

4.3.2

4.4

4.4.1

4.4.2

4.5

4.6

4.7

„5.1

„5.2.2

„5.2.3

5.2.4

5.2.5

5.2.6

6.1

6.2

6.3

6.4

6.5

„4.2.5

4.2.6

4.2.7

„4.2.10

4.2.11

če velja x ≤ b, potem velja y = a · x + b;

če velja x > b, potem velja y = x;

a

=

vrednost naklona, ugotovljena po preskusu tipa V v skladu s Prilogo V(A) k Uredbi (EU) št. 168/2013;

b

=

vrednost odseka, ugotovljena po preskusu tipa V v skladu s Prilogo V(A) k Uredbi (EU) št. 168/2013;

x

=

rezultati preskusa emisij onesnaževal (HC, CO, dušikovi oksidi (NOx), nemetanski ogljikovodiki (NMHC) in po potrebi emisije delcev (PM)) na sestavino emisije uvoženega vozila (prevoženih največ 100 km po prvem zagonu na proizvodni liniji) v mg/km.

y

=

rezultat emisij skladnosti proizvodnje na sestavino emisije onesnaževal v mg/km. Povprečni rezultati skladnosti proizvodnje so nižji od mejnih vrednosti emisij onesnaževal, določenih v Prilogi VI(A) k Uredbi (EU) št. 168/2013.“;

„1.1.1

1.1.2.1

1.1.2.2

Ustrezni zunanji štrleči deli, ocenjeni v skladu s to klavzulo, se jasno opredelijo v opisnem listu, vsa druga zunanja površina pa je skladna z zahtevami iz točk od 1 do 1.3.8.

1.1.3.1

Slika 8-1

Tloris motornega kolesa kategorije L4e z bočno prikolico

1.1.3.2

„1.2.3

Slika 8-2

Območja gibanja preskuševalne naprave

1.2.3.1

1.2.3.2

„1.3.3.2

„1.3.5.2

„2.2.1

„3.2.1

„3.3.1

Med preskusom je temperatura snovi v posodi za gorivo 253 ± 2 K (– 20 ± 2 °C). Posodo se ohladi na ustrezno temperaturo okolja. Posodo se lahko napolni tudi z ustrezno ohlajeno tekočino, vendar mora posoda na preskusni temperaturi ostati vsaj eno uro.

Za preskus se uporabi nihalo. Njegova udarna glava ima obliko enakostranične trikotne piramide, katere vogali in robovi so zaobljeni s polmerom 3,0 mm. Masa nihala, ki se prosto giba, je 15 kg ± 0,5 kg, energija nihala pa ni manjša od 30 J za vsak udarec na posodo za gorivo.

Tehnična služba lahko izbere poljubno število točk na posodi za gorivo, na katerih se opravi preskus, navedene točke pa predstavljajo položaje, ki se obravnavajo kot tvegani zaradi vgradnje posode in njenega položaja na vozilu. Nekovinska zaščita se ne upošteva, cevi za dovod goriva, ki obkrožajo posodo, ali šasija pa se lahko upoštevajo pri oceni tveganja.

Za vse udarce se lahko uporabi več kot ena posoda za gorivo, če so vse posode za gorivo prestale preskus prepustnosti.

Po enem udarcu na katero koli teh preskusnih točk tekočina ne sme uhajati.“;

„3.4.1

Posoda za gorivo ne sme puščati ali ne sme biti tako začasno ali stalno deformirana, da bi bila zaradi tega neuporabna. Pri ugotavljanju deformacije posode je treba upoštevati posebne pogoje vgradnje.“;

„3.5.1

„3.6.1

„3.7.4.3

„3.2.2.1

3.2.2.2

„4.3

4.4

„2.6.2.

—

dve navpični ravnini, ki potekata skozi oba stranska robova registrske tablice in tvorita s srednjo vzdolžno ravnino vozila kot 30°, izmerjen navzven levo in desno, vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki poteka skozi središče registrske tablice;

—

ravnina, ki poteka skozi zgornji rob registrske tablice in tvori z vodoravno ravnino kot 15° navzgor;

—

vodoravna ravnina skozi spodnji rob registrske tablice.“;

Enačba 2-3:

Enačba 2-4:

„i“ številka prestave (≥ 2)

„ng“ skupno število prestav za vožnjo naprej

„Pn “ nazivna moč v kW

„mk “ referenčna masa v kg

„nidle “ vrtilna frekvenca prostega teka v min– 1

„s“ nazivna vrtilna frekvenca motorja v min– 1

„ndvi “ razmerje med vrtilno frekvenco motorja v min– 1 in hitrostjo vozila v km/h v prestavi „i“

i število prestave (≥ 4)

ng skupno število prestav za vožnjo naprej

Pn nazivna moč v kW

mk referenčna masa v kg

nidle vrtilna frekvenca prostega teka v min– 1

s nazivna vrtilna frekvenca motorja v min– 1

ndvi – 2 razmerje med vrtilno frekvenco motorja v min– 1 in hitrostjo vozila v km/h v prestavi i – 2

Pn nazivna moč v kW

mk referenčna masa v kg

nidle vrtilna frekvenca prostega teka v min– 1

s nazivna vrtilna frekvenca motorja v min– 1

ndv1 razmerje med vrtilno frekvenco motorja v min– 1 in hitrostjo vozila v km/h v 1. prestavi

Enačba 2-7a:

Enačba 2-8:

Enačba 2-9:

HCm masa ogljikovodikov, izpuščenih med delom preskusa, izražena v mg/km;

S razdalja, določena v točki 6.1.1.3;

V celotna prostornina, določena v točki 6.1.1.4.1;

dHC gostota ogljikovodikov pri referenčni temperaturi in tlaku (273,2 K in 101,3 kPa);

dHC

=

0,631 · 103 mg/m3 za bencin (E5) (C1H1,89O0,016); = 932 · 103 mg/m3 za etanol (E85) (C1H2,74O0,385); = 622 · 103 mg/m3 za dizelsko gorivo (B5) (C1H1,86O0,005); = 649 · 103 mg/m3 za UNP (C1H2,525); = 714 · 103 mg/m3 za ZP/bioplin (C1H4); = mg/m3 za H2ZP (kjer je A količina ZP/biometana v mešanici H2ZP v ( % prostornine)).

HCc je koncentracija razredčenih plinov, izražena v delcih na milijon (ppm) ekvivalenta ogljika (npr. koncentracija v propanu, množena s tri), ki je z naslednjo enačbo popravljena tako, da upošteva zrak za redčenje:

Enačba 2-34:

pri čemer je:

CNMHC popravljena koncentracija NMHC v razredčenem izpušnem plinu, izražena v ppm ekvivalenta ogljika;

CTHC koncentracija vseh ogljikovodikov (THC) v razredčenem izpušnem plinu, izražena v ppm ekvivalenta ogljika in popravljena s količino THC v zraku za redčenje;

CCH4 koncentracija metana (CH4) v razredčenem izpušnem plinu, izražena v ppm ekvivalenta ogljika in popravljena s količino CH4 v zraku za redčenje;

Rf CH4 faktor odzivnosti FID na metan, kot je določeno v točki 5.2.3.4.1.

COm masa ogljikovodikov, izpuščenih med delom preskusa, izražena v mg/km;

S razdalja, določena v točki 6.1.1.3;

V celotna prostornina, določena v točki 6.1.1.4.1;

dCO gostota ogljikovega monoksida, dCO = 1,25 · 106 mg/m3 pri referenčni temperaturi in tlaku (273,2 K in 101,3 kPa);

COc koncentracija razredčenih plinov, izražena v delcih na milijon (ppm) ogljikovega monoksida, ki je z naslednjo enačbo popravljena tako, da upošteva zrak za redčenje:

Enačba 2-37:

pri čemer je:

NOxm masa dušikovih oksidov, izpuščenih med delom preskusa, izražena v mg/km;

S razdalja, določena v točki 6.1.1.3;

V celotna prostornina, določena v točki 6.1.1.4.1;

NOxc koncentracija razredčenih plinov, izražena v delcih na milijon (ppm), ki je z naslednjo enačbo popravljena tako, da upošteva zrak za redčenje:

Enačba 2-39:

pri čemer je:

Kh korekcijski faktor vlažnosti, izračunan z naslednjo formulo: Enačba 2-40: pri čemer je: H absolutna vlažnost v gramih vode na kg suhega zraka: Enačba 2-41: pri čemer je:   U vlažnost v odstotkih;   Pd nasičeni tlak vode pri temperaturi preskusa v kPa;   Pa atmosferski tlak v kPa.

Enačba 2-42:

kjer so izpušni plini izpuščeni zunaj tunela;

Enačba 2-43:

kjer se izpušni plini vrnejo v tunel;

pri čemer je:

Enačba 2-44:

kjer so izpušni plini izpuščeni zunaj tunela;

Enačba 2-45:

kjer se izpušni plini vrnejo v tunel;

pri čemer je:

CO2m masa ogljikovega dioksida, izpuščenega med delom preskusa, izražena v mg/km;

S razdalja, določena v točki 6.1.1.3;

V celotna prostornina, določena v točki 6.1.1.4.1;

CO2c koncentracija razredčenih plinov, izražena kot odstotek ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki je z naslednjo enačbo popravljena tako, da upošteva zrak za redčenje:

Enačba 2-47:

pri čemer je:

Za vsako referenčno gorivo razen vodika:

Enačba 2-48:

Za gorivo s sestavo CxHyOz je splošna formula:

Enačba 2-49:

Za H2ZP je formula:

Enačba 2-50:

Za vodik se faktor redčenja izračuna:

Enačba 2-51:

Za referenčna goriva iz Dodatka X so vrednosti „X“ naslednje:

Tabela 1-8

Faktor „X“ v formuli za izračun DiF

=

koncentracija CO2 v razredčenem izpušnem plinu v vreči za vzorčenje, izražena v odstotku prostornine;

CHC

=

koncentracija HC v razredčenem izpušnem plinu v vreči za vzorčenje, izražena v ppm ekvivalenta ogljika;

CCO

=

koncentracija CO v razredčenem izpušnem plinu v vreči za vzorčenje, izražena v ppm;

=

koncentracija H2O v razredčenem izpušnem plinu v vreči za vzorčenje, izražena v odstotku prostornine;

=

koncentracija H2O v zraku za redčenje, izražena v odstotku prostornine;

=

koncentracija vodika v razredčenem izpušnem plinu v vreči za zbiranje vzorcev, izražena v ppm;

A

=

količina ZP/biometana v mešanici H2ZP, izražena v odstotkih prostornine.“;

„3.2.1.3

Tabela Ap11-2

Pregledna tabela za določanje pogoja A ali B, odvisno od različnih konceptov hibridnih vozil in položaja stikala za izbiro hibridnega načina

(i)

v točki 1.1 se doda naslednji stavek:

„Za izpolnitev zahtev za preskušanje emisij zaradi izhlapevanja iz Uredbe (EU) št. 168/2013 se preskusijo le vozila (pod)kategorij L3e, L4e, L5e-A, L6e-A in L7e-A.“;

(ii)

v točki 4.4 se vrednost „301,2 ± 2 K (28 ± 5 °C)“ nadomesti z vrednostjo „301,2 ± 5 K (28 ± 5 °C)“;

(i)

v točki 4.4.1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Sistem za segrevanje posode za gorivo je sestavljen iz vsaj dveh ločenih ogrevalnih virov z dvema regulatorjema temperature.“;

(ii)

v točki 4.7.2 se besedna zveza „Dodatka 1“ nadomesti z besedno zvezo „Dodatka 4“;

(iii)

točka 5.2.3 se nadomesti z naslednjim:

(iv)

točki 5.3.1.5 in 5.3.1.6 se nadomestita z naslednjim:

(i)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Staranje posode z aktivnim ogljem

Slika Ap3.2-1:

Diagram gibanja plinov in odprtin v posodi z aktivnim ogljem

Odprtina za posodo za gorivo

Šoba za (čisti) zrak

Odprtina za splakovanje

Aktivno oglje

Posoda z aktivnim ogljem, ki je reprezentativna za družino pogonov iz Priloge XI, se ob soglasju homologacijskega organa in tehnične službe izbere in označi kot preskusna posoda.“;

(ii)

točka 3.1 se nadomesti z naslednjim:

„3.1.2

Slika 5-1

Preskus tipa V – postopek preskusa vzdržljivosti z doseganjem celotne razdalje

Cikel celotnega števila prevoženih kilometrov za ugotavljanje vzdržljivosti:

1) SRC-LeCV; ali

2) AMA

Največje dovoljeno število prevoženih kilometrov pred začetkom vožnje za doseganje števila kilometrov: 100 km

Začetek preskusa tipa V: izvedba preskusov emisij tipa I, uvoženo vozilo

Novo vozilo s proizvodne linije (prototip)

Več preskusov emisij tipa I, delno starano vozilo

Začetek preskusa tipa V: izvedba preskusov emisij tipa I, povsem starano vozilo

„3.2.2

Slika 5-2

Preskus tipa V – pospešen postopek preskusa vzdržljivosti z doseganjem delne razdalje

Doseganje delnega števila prevoženih kilometrov, najmanj 50 % določene razdalje:

1) SRC-LeCV; ali

2) AMA

Največje dovoljeno število prevoženih kilometrov pred začetkom vožnje za doseganje števila kilometrov: 100 km

Zaključek preskusa tipa V: izvedba preskusov emisij tipa I, delno starano vozilo

Več preskusov emisij tipa I, delno starano vozilo

Začetek preskusa tipa V: izvedba preskusov emisij tipa I, uvoženo vozilo

Novo vozilo s proizvodne linije (prototip)

(i)

točka 2.6 se nadomesti z naslednjim:

„2.6   Razvrstitev vozil za preskus tipa V

(ii)

točka 2.7.3.4 se nadomesti z naslednjim:

„1.4.3.1

Enačba Ap1-1:

FC = (0,118/D) · ((0,848 · HC) + (0,429 · CO) + (0,273 ·CO2));

pri čemer so emisije HC, CO in CO2 iz izpušne cevi navedene v g/km.

1.4.3.2

Enačba Ap1-2:

FCnorm = (0,1212 / 0,538) · ((0,825 · HC) + (0,429 · CO) + (0,273 · CO2))

pri čemer so emisije HC, CO in CO2 iz izpušne cevi navedene v g/km.

Če se sestava goriva, uporabljenega na preskusu, razlikuje od sestave, predvidene za izračun normalizirane porabe, se na zahtevo proizvajalca lahko uporabi korekcijski faktor (cf), in sicer:

Enačba Ap1-3:

FCnorm = (0,1212 / 0,538) · (cf) · ((0,825 · HC) + (0,429 · CO) + (0,273 · CO2))

pri čemer so emisije HC, CO in CO2 iz izpušne cevi navedene v g/km.

Korekcijski faktor se izračuna na naslednji način:

Enačba Ap1-4:

cf = 0,825 + 0,0693 · nactual;

pri čemer je:

(i)

točka 3.4.1 se nadomesti z naslednjim:

(ii)

točka 4.4.1 se nadomesti z naslednjim:

„Vrednosti CO2 so:

pri čemer sta:

1.1

1.2

2.3.1

2.3.2

2.4.1

2.4.2

2.4.3

„2.4.1.1

(i)

točka 2.1.2 se nadomesti z naslednjim:

(ii)

točka 3.4 se nadomesti z naslednjim:

„3.4

Določanje korekcijskega faktorja za mehanski izkoristek prenosa moči α2 pri čemer velja naslednje: — merilna točka je izhodna stran ročične gredi, faktor ima vrednost 1; — merilna točka ni izhodna stran ročične gredi, faktor je treba izračunati po formuli: Enačba Ap2.1-3: pri čemer je nt izkoristek prenosa moči med ročično gredjo in merilno točko. Izkoristek prenosa moči nt se določi z množenjem izkoristkov nj vsakega sestavnega dela prenosa moči: Enačba Ap2.1-4: nt = n1 · n2 · … · nj “;

(i)

točka 3.3 se nadomesti z naslednjim:

„3.3   Preskusni postopek za merjenje izklopne razdalje

Po koncu poganjanja pedal se mora pomoč motorja izklopiti na vozni razdalji ≤ 3 m. Hitrost preskusnega vozila je 90 % največje hitrosti s pomočjo. Meritve je treba opraviti v skladu s standardom EN 15194:2009. V vozilih, opremljenih s pomožnim modulatorjem, ta v času preskusa ni vklopljen.“;

(ii)

točke od 3.3.1 do 3.3.5.10 se črtajo;

(iii)

točke od 3.4 do 3.4.3 se nadomestijo z naslednjim:

„3.4   Preskusni postopek za merjenje največjega faktorja pomoči

(iv)

vstavijo se naslednje točke od 3.4.4 do 3.4.9:

3.4.9

Največji faktor pomoči se izračuna z uporabo naslednje formule: Enačba Ap4-1: pri čemer velja naslednje: mehanska moč motorja preskusnega vozila se izračuna tako, da se od vsote mehanskih moči motorja zavore odšteje mehanska vhodna moč ročičnega motorja preskusne naprave (v W).“;

(v)

točke od 3.5 do 3.5.9 se črtajo;