(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Združenega kraljestva za registracijo imena „Carmarthen Ham“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Carmarthen Ham“ registrirati –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Španije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Dehesa de Extremadura“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Francije za registracijo imena „Poulet du Périgord“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Poulet du Périgord“ registrirati –

(1)

Člen 3(1)(a) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (2) določa, da se odhodki v zvezi s stroški financiranja, ki so jih imele države članice, ko so namenile sredstva za nakup proizvodov, določijo v skladu z načini iz Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

Točka I.1 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014 določa, da se zadevni stroški financiranja izračunajo na podlagi enotne obrestne mere za Unijo, ki jo določi Komisija na začetku vsakega obračunskega leta. Ta enotna obrestna mera ustreza povprečju obrestnih mer EURIBOR za trimesečni in dvanajstmesečni terminski tečaj, evidentiranih v šestmesečnem referenčnem obdobju, ki ga določi Komisija, pred obvestilom držav članic iz prvega odstavka točke I.2 navedene priloge, in ponderiranih z eno tretjino oziroma dvema tretjinama.

(3)

Za določitev obrestnih mer, veljavnih za določeno obračunsko leto, prvi odstavek točke I.2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014 določa, da države članice Komisiji na njeno zahtevo do roka iz navedene zahteve sporočijo svojo dejansko povprečno obrestno mero v referenčnem obdobju iz točke I.1 navedene priloge.

(4)

Če država članica ne pošlje obvestila na obrazcu in do roka iz prvega odstavka navedene točke, se šteje, da je obrestna mera za navedeno državo članico 0 %, v skladu z drugim odstavkom točke I.2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014. Kadar država članica izjavi, da ni imela stroškov obresti, ker v referenčnem obdobju ni javno skladiščila kmetijskih proizvodov, Komisija navedeno obrestno mero določi v skladu s tretjim odstavkom navedene točke.

(5)

V skladu s točko I.3 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014 se obrestna mera, določena na podlagi točke I.2 navedene priloge, primerja z enotno obrestno mero, določeno na podlagi točke I.1 navedene priloge. Obrestna mera, ki velja za vsako državo članico, je nižja od teh dveh obrestnih mer.

(6)

Glede na obvestila držav članic za Komisijo v skladu s prvim odstavkom točke I.2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014 in način izračuna, določen v Prilogi I k navedeni delegirani uredbi, so obrestne mere za obračunsko leto 2017 EKJS povzročile negativne obrestne mere. Vendar negativnih obrestnih mer ni mogoče upoštevati zaradi povračila odhodkov držav članic.

(7)

Obrestne mere za obračunsko leto 2017 EKJS bi bilo treba določiti ob upoštevanju navedenih različnih dejavnikov.

(8)

Da bi se izognili pravni vrzeli v zvezi z obrestno mero, veljavno za izračun stroškov financiranja intervencijskih ukrepov, bi bilo primerno novo obrestno mero uporabljati retroaktivno od 1. oktobra 2016 –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

V skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 139(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je mogoče sladkor, katerega proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 136 navedene uredbe, izvoziti le v okviru količinske omejitve, ki jo določi Komisija.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1713 (3) določa takšne količinske omejitve.

(3)

Količine sladkorja iz zahtevkov za izvozna dovoljenja presegajo količinsko omejitev iz Izvedbene uredbe (EU) 2016/1713. Odstotek sprejetja bi bilo zato treba določiti za količine, ki se uporabljajo od 3. do 7. oktobra 2016. Vse zahtevke za izvozna dovoljenja za sladkor, ki so bili vloženi po 7. oktobru 2016, bi bilo treba v skladu s tem zavrniti in začasno odložiti vlaganje zahtevkov za izvozna dovoljenja –

(1)

Direktiva 91/68/EGS določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovanje znotraj Unije z ovcami in kozami. Direktiva določa pogoje, pod katerimi se države članice ali regije priznajo kot uradno proste bruceloze.

(2)

V Prilogi II k Odločbi Komisije 93/52/EGS (2) so navedene regije držav članic, ki se priznajo kot uradno proste bruceloze (B. melitensis) v skladu z Direktivo 91/68/EGS. Točka 14 člena 2 Direktive 91/68/EGS opredeljuje pojem „regije“ za Italijo kot del te države članice, ki med drugim vključuje vsaj eno pokrajino.

(3)

Italija je Komisiji predložila dokazne listine, ki dokazujejo skladnost s pogoji iz Direktive 91/68/EGS, da bi se pokrajina Brindisi v deželi Apuliji priznala kot uradno prosta bruceloze (B. melitensis). Po oceni dokaznih listin, ki jih je predložila Italija, bi bilo treba pokrajino Brindisi v deželi Apuliji priznati kot uradno prosto bruceloze (B. melitensis).

(4)

Vnos za Italijo v Prilogi II k Odločbi 93/52/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Norveška je zaprosila za uporabo določenega odstopanja od skupnih predpisov za letalsko varnost iz izvedbenih predpisov Uredbe (ES) št. 216/2008.

(2)

V skladu s členom 14(7) navedene uredbe, kakor je bila prilagojena, je Nadzorni organ Efte ocenil potrebo po zahtevanem odstopanju ter stopnjo zaščite, ki izhaja iz zahtevanega odstopanja, na podlagi priporočila Evropske agencije za varnost v letalstvu z dne 26. junija 2015 (dok. št. 762327). Nadzorni organ je na podlagi ukrepov za ublažitev, opisanih v uradnem obvestilu Norveške, sklenil, da priglašeno odstopanje Norveške izpolnjuje zahteve iz člena 14(6) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(3)

V skladu s členom 14(7) Uredbe (ES) št. 216/2008, kakor je bila prilagojena, se o odstopanju, odobrenem eni državi članici, uradno obvestijo vse države članice, ki so prav tako upravičene do uporabe navedenega odstopanja.

(4)

V skladu s členom 1 Sklepa št. 163/2011 in spremembo (a) iz točke 3 Priloge k navedenemu sklepu se izraz „država članica“ razume tako, da poleg svojega pomena v Uredbi vključuje tudi države Efte.

(5)

Opis odstopanja in z njim povezanih pogojev bi moral biti takšen, da bi lahko druge države Efte v smislu Uredbe (ES) št. 216/2008, kakor je bila prilagojena, uporabljale navedeni ukrep, kadar so v enakem položaju, ne da bi za to potrebovale nadaljnje odobritve Nadzornega organa Efte. Vendar bi morale države Efte v smislu Uredbe (ES) št. 216/2008, kakor je bila prilagojena, o uporabi odstopanj uradno obvestiti Nadzorni organ Efte, Evropsko agencijo za varnost v letalstvu in nacionalne letalske organe, saj imajo lahko odstopanja učinke zunaj zadevne države.

(6)

V skladu s členom 1 Sklepa št. 163/2011 in spremembo (e) iz točke 3 Priloge k navedenemu sklepu Evropska komisija sporoči informacije o odločitvi, sprejeti v skladu s členom 14(7) Uredbe (ES) št. 216/2008, ki jih prejme od Nadzornega organa Efte, državam članicam EU.

(7)

O tej odločitvi bi bilo zato treba uradno obvestiti vse države Efte in Evropsko komisijo, da to sporoči državam članicam EU.

(8)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Odbora Efte za promet –