1.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 268/10

PREVOD

PROTOKOL

za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki

POGODBENICE TEGA PROTOKOLA SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da je bila 21. maja 2003 na 56. zasedanju Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije soglasno sprejeta Okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom, ki je začela veljati 27. februarja 2005;

OB PRIZNAVANJU, da je Okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom ena od najhitreje ratificiranih pogodb Združenih narodov in temeljno orodje za doseganje ciljev Svetovne zdravstvene organizacije;

OB SKLICEVANJU NA preambulo ustave Svetovne zdravstvene organizacije, v kateri je navedeno, da je uživanje najvišjega možnega standarda zdravja temeljna pravica vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomski ali socialni položaj;

TUDI OB ODLOČENOSTI, da se daje prednost pravici do varovanja javnega zdravja;

OB RESNI ZASKRBLJENOSTI, da nezakonita trgovina s tobačnimi izdelki prispeva k širjenju epidemije tobaka, ki je svetovni problem in ima resne posledice za javno zdravje ter zahteva učinkovite, ustrezne in celovite odzive na nacionalni in mednarodni ravni;

OB NADALJNJEM PRIZNAVANJU, da nezakonita trgovina s tobačnimi izdelki slabi cenovne in davčne ukrepe, namenjene krepitvi nadzora nad tobakom, ter s tem povečuje razpoložljivost in cenovno dostopnost tobačnih izdelkov;

OB RESNI ZASKRBLJENOSTI zaradi negativnih učinkov, ki jih imata povečana razpoložljivost in cenovna dostopnost tobačnih izdelkov, s katerimi se nezakonito trguje, na javno zdravje in dobro počutje, zlasti mladih, revnih in drugih ranljivih skupin;

OB RESNI ZASKRBLJENOSTI zaradi nesorazmernih gospodarskih in socialnih posledic nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki za države v razvoju in države, katerih gospodarstvo je v prehodu;

OB ZAVEDANJU potrebe po razvoju znanstvene, tehnične in institucionalne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje ustreznih nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ukrepov za odpravo vseh oblik nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki;

OB PRIZNAVANJU, da je dostop do sredstev in zadevnih tehnologij zelo pomemben za okrepitev sposobnosti pogodbenic, da odpravijo vse oblike nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, zlasti v državah v razvoju in državah, katerih gospodarstvo je v prehodu;

TUDI OB PRIZNAVANJU, da se proste cone, čeprav so bile vzpostavljene za spodbujanje zakonite trgovine, uporabljajo za širjenje nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki po vsem svetu, in sicer v povezavi z nezakonitim tranzitom tihotapljenih izdelkov in proizvodnjo nezakonitih tobačnih izdelkov;

TUDI OB PRIZNAVANJU, da nezakonita trgovina s tobakom in tobačnimi izdelki slabi gospodarstvo pogodbenic ter negativno vpliva na njihovo stabilnost in varnost;

TUDI OB ZAVEDANJU, da se z nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki ustvarjajo finančni dobički, ki se uporabljajo za financiranje mednarodne kriminalne dejavnosti, kar ovira vladne cilje;

OB PRIZNAVANJU, da nezakonita trgovina s tobačnimi izdelki spodpokava cilje na področju zdravja, dodatno obremenjuje zdravstvene sisteme in povzroča izgube prihodkov iz gospodarstva pogodbenic;

OB UPOŠTEVANJU člena 5(3) Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, v skladu s katerim so se pogodbenice dogovorile, da pri oblikovanju in izvajanju javnih zdravstvenih politik glede nadzora nad tobakom ukrepajo za zaščito teh politik pred gospodarskimi in drugimi posebnimi interesi tobačne industrije v skladu z nacionalnim pravom;

OB POUDARJANJU potrebe po namenjanju pozornosti kakršnim koli poskusom tobačne industrije, da oslabi ali izpodbija strategije za boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki, in potrebe po obveščenosti o dejavnostih tobačne industrije, ki negativno vplivajo na te strategije;

OB UPOŠTEVANJU člena 6(2) Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, v skladu s katerim so pogodbenice pozvane, da po potrebi prepovejo ali omejijo davka oproščeno in brezcarinsko prodajo in/ali omogočanje uvoza tobačnih izdelkov mednarodnim potnikom;

TUDI OB PRIZNAVANJU, da mednarodni tranzit in pretovarjanje tobačnih izdelkov omogočata nezakonito trgovino;

OB UPOŠTEVANJU, da sta za učinkovite ukrepe za preprečevanje nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki in boj proti njej potrebna celovit mednarodni pristop k vsem vidikom nezakonite trgovine, med drugim tudi k nezakoniti trgovini s tobakom, tobačnimi izdelki in proizvodno opremo, če je to primerno, in tesno sodelovanje na tem področju;

OB SKLICEVANJU IN OPOZARJANJU na pomen drugih zadevnih mednarodnih sporazumov, kot so Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, Konvencija Združenih narodov proti korupciji ter Konvencija Združenih narodov proti prepovedani trgovini z mamili in psihotropnimi substancami, ter obveznost pogodbenic navedenih konvencij, da zadevne določbe navedenih konvencij po potrebi uporabljajo za nezakonito trgovino s tobakom, tobačnimi izdelki in proizvodno opremo, ter ob spodbujanju tistih pogodbenic, ki še niso postale pogodbenice teh sporazumov, da preučijo možnost, da to postanejo;

OB PRIZNAVANJU potrebe po vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja med sekretariatom konvencije Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, Uradom Združenih narodov za droge in kriminal, Svetovno carinsko organizacijo ter drugimi organi, če je to primerno;

OB SKLICEVANJU NA člen 15 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, v skladu s katerim pogodbenice med drugim priznavajo, da je odprava vseh oblik nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, vključno s tihotapljenjem in nedovoljeno proizvodnjo, pomemben sestavni del nadzora nad tobakom;

OB UPOŠTEVANJU, da cilj tega protokola ni obravnavanje vprašanj v zvezi s pravicami intelektualne lastnine; in

OB PREPRIČANJU, da bo dopolnitev Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom s celovitim protokolom močno in učinkovito sredstvo proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki in njenim hudimi posledicam –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

DEL I

UVOD

Člen 1

Uporaba pojmov

1. „Posredovanje“ pomeni delovanje kot zastopnik za druge, kot pri pogajanju o pogodbah, nakupih ali prodaji v zameno za plačilo ali provizijo.

2. „Cigareta“ pomeni zvitek rezanega tobaka za kajenje, zavitega v cigaretni papir. To izključuje posebne regionalne izdelke, kot so cigarete vrste „bidi“ in „ang hoon“, ter druge podobne izdelke, ki jih je mogoče zaviti v papir ali liste. V členu 8 pojem „cigareta“ vključuje tudi fino rezan tobak za namene zvijanje cigaret.

3. „Zaplemba“, ki po potrebi vključuje razlastitev, pomeni trajen odvzem premoženja na podlagi odredbe sodišča ali drugega pristojnega organa.

4. „Nadzor pošiljk“ pomeni metodo, pri kateri se nezakonitim ali sumljivim pošiljkam ob vednosti in pod nadzorom pristojnih organov dovoli, da zapustijo ali potujejo skozi ozemlje ene ali več držav ali vstopijo nanj, da bi se preiskala kršitev in identificirale osebe, ki so sodelovale pri storitvi kršitve.

5. „Prosta cona“ pomeni del ozemlja pogodbenice, kjer se v zvezi z uvoznimi carinami in davki za vse vneseno blago na splošno upošteva, kot da je zunaj carinskega območja.

6. „Nezakonita trgovina“ pomeni vsako dejavnost ali ravnanje, ki je po zakonu prepovedano in se nanaša na proizvodnjo, pošiljanje, prevzem, posest, distribucijo, prodajo ali nakup, vključno z vsako dejavnostjo ali ravnanjem, ki omogoča take dejavnosti.

7. „Licenca“ pomeni dovoljenje, ki ga pristojni organ izda na podlagi potrebne vloge ali druge dokumentacije.

(a)	„Proizvodna oprema“ pomeni naprave, ki so namenjene ali prilagojene uporabi izključno za proizvodnjo tobačnih izdelkov in so sestavni del proizvodnega postopka (1);
(b)	„kateri koli del opreme“ v smislu proizvodne opreme pomeni vsak določljiv poseben del proizvodne opreme, ki se uporablja za proizvodnjo tobačnih izdelkov.

9. „Pogodbenica“ pomeni pogodbenico tega protokola, razen če je iz sobesedila razvidno drugače.

10. „Osebni podatki“ pomenijo vsako informacijo v zvezi s fizično osebo, ki je določena ali določljiva.

11. „Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje“ pomeni organizacijo, ki jo sestavlja več suverenih držav in na katero so njene države članice prenesle pristojnost za vrsto zadev, vključno s pooblastilom za sprejemanje odločitev, zavezujočih za njene države članice v zvezi z navedenimi zadevami (2).

12. „Dobavna veriga“ zajema proizvodnjo tobačnih izdelkov in proizvodne opreme ter uvoz ali izvoz tobačnih izdelkov in proizvodne opreme, pri čemer jo je na podlagi odločitve pogodbenice po potrebi mogoče razširiti na eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)	maloprodaja tobačnih izdelkov;

(b)	gojenje tobaka, razen v primeru tradicionalnih malih gojiteljev, kmetov in proizvajalcev;

(c)	prevoz tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme v komercialnih količinah ter

(d)	prodaja na debelo, posredovanje, skladiščenje ali distribucija tobaka in tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme.

13. „Tobačni izdelki“ pomenijo izdelke, ki so v celoti ali delno narejeni iz tobaka v listih kot surovine ter se proizvajajo za kajenje, sesanje, žvečenje ali njuhanje.

14. „Spremljanje in sledenje“ pomeni sistematično spremljanje in poustvarjanje poti ali gibanja izdelkov v dobavni verigi s strani pristojnih organov ali katere koli druge osebe, ki deluje v njihovem imenu, kot je opisano v členu 8.

Člen 2

Razmerje med tem protokolom ter drugimi sporazumi in pravnimi instrumenti

1. Določbe Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, ki se uporabljajo za njene protokole, se uporabljajo tudi za ta protokol.

2. Pogodbenice, ki sklenejo sporazume, katerih vrste so navedene v členu 2 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, o takih sporazumih prek sekretariata konvencije obvestijo skupščino pogodbenic.

3. Vsebina tega protokola ne vpliva na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice na podlagi katere koli druge mednarodne konvencije, pogodbe ali mednarodnega sporazuma, ki velja za to pogodbenico in ki po njenem mnenju bolj prispeva k odpravi nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki.

4. Vsebina tega protokola ne vpliva na druge pravice, obveznosti in odgovornosti pogodbenic v skladu z mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

Člen 3

Cilj

Cilj tega protokola je odpraviti vse oblike nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki v skladu s pogoji iz člena 15 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom.

DEL II

SPLOŠNE OBVEZNOSTI

Člen 4

Splošne obveznosti

1. Poleg določb člena 5 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom pogodbenice:

(a)	sprejmejo in izvajajo učinkovite ukrepe za nadzor ali ureditev dobavne verige blaga, zajetega s tem protokolom, da se preprečuje, odvrača, odkriva, preiskuje in preganja nezakonita trgovina s takim blagom ter da se odvrača od nje, ter v ta namen med seboj sodelujejo;

(b)

v skladu z nacionalnim pravom sprejmejo vse ukrepe, potrebne za povečanje učinkovitosti pristojnih organov in služb, vključno s carinskimi službami in policijo, ki so odgovorni za preprečevanje, odvračanje, odkrivanje, preiskovanje, pregon in odpravo vseh oblik nezakonite trgovine z blagom, zajetim s tem protokolom, ter odvračanje od njih;

(c)

sprejmejo učinkovite ukrepe za spodbujanje ali prejemanje tehnične pomoči in finančne podpore, krepitev zmogljivosti in mednarodno sodelovanje, da se dosežejo cilji tega protokola ter pristojnim organom zagotovita razpoložljivost informacij, ki se izmenjujejo v skladu s tem protokolom, in varna izmenjava teh informacij s pristojnimi organi;

(d)	med seboj tesno sodelujejo v skladu z zadevnimi nacionalnimi pravnimi in upravnimi sistemi, da se poveča učinkovitost ukrepov kazenskega pregona v boju proti nezakonitim ravnanjem, določenim v skladu s členom 14 tega protokola, vključno s kaznivimi dejanji;

(e)	po potrebi sodelujejo ter komunicirajo z zadevnimi regionalnimi in mednarodnimi medvladnimi organizacijami pri varni (3) izmenjavi informacij, zajetih s tem protokolom, da se spodbuja učinkovito izvajanje tega protokola; ter

(f)	glede na razpoložljiva sredstva in vire sodelujejo pri zbiranju finančnih virov za učinkovito izvajanje tega protokola prek dvostranskih in večstranskih mehanizmov financiranja.

2. Pogodbenice pri izvajanju svojih obveznosti v skladu s tem protokolom zagotavljajo čim večjo preglednost v zvezi s kakršnimi koli stiki s tobačno industrijo.

Člen 5

Varstvo osebnih podatkov

Pogodbenice pri izvajanju tega protokola varujejo osebne podatke posameznikov, ne glede na njihovo državljanstvo ali stalno prebivališče, v skladu z nacionalnim pravom, pri čemer upoštevajo mednarodne standarde v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

DEL III

NADZOR DOBAVNE VERIGE

Člen 6

Licenca ali enakovredno dovoljenje ali nadzorni sistem

1. Za doseganje ciljev Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom ter odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki in proizvodno opremo vsaka pogodbenica prepove fizičnim ali pravnim osebam opravljanje katere koli od naslednjih dejavnosti, razen če pristojni organ v zvezi z zadevno dejavnostjo izda licenco ali enakovredno dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: licenca) ali izvaja nadzorni sistem v skladu z nacionalnim pravom:

(a)	proizvodnja tobačnih izdelkov in proizvodne opreme; ter

(b)	uvoz ali izvoz tobačnih izdelkov in proizvodne opreme.

2. Vsaka pogodbenica si prizadeva za izdajo licenc vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki sodelujejo pri naslednjih dejavnostih, v obsegu, ki se šteje za primernega, in če te dejavnosti niso prepovedane z nacionalnim pravom:

(a)	maloprodaja tobačnih izdelkov;

(b)	gojenje tobaka, razen v primeru tradicionalnih malih gojiteljev, kmetov in proizvajalcev;

(c)	prevoz tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme v komercialnih količinah; ter

(d)	prodaja na debelo, posredovanje, skladiščenje ali distribucija tobaka in tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme.

3. Za zagotavljanje učinkovitega sistema izdaje licenc vsaka pogodbenica:

(a)	ustanovi ali imenuje pristojni organ ali pristojne organe, ki izdajo, obnovijo, začasno prekličejo, razveljavijo in/ali prekličejo licence za opravljanje dejavnosti iz odstavka 1 v skladu z določbami tega protokola in nacionalnim pravom;

(b)

zahteva, da vsaka vloga za licenco vsebuje vse potrebne informacije o vložniku, ki morajo po potrebi vključevati:

(i)	če je vložnik fizična oseba: informacije o identiteti vložnika, vključno s polnim imenom, imenom za pravni promet, matično številko podjetja (če obstaja), veljavno davčno številko (če obstaja) in katerimi koli drugimi informacijami, ki omogočajo identifikacijo,

(ii)

če je vložnik pravna oseba: informacije o identiteti vložnika, vključno s polnim uradnim imenom, imenom za pravni promet, matično številko podjetja, datumom in krajem ustanovitve, lokacijo poslovnega sedeža in glavnim krajem poslovanja, veljavno davčno številko, izvodi statuta ali enakovrednih dokumentov, odvisnimi podjetji, imeni direktorjev in morebitnih imenovanih pravnih zastopnikov ter katerimi koli drugimi informacijami, ki omogočajo identifikacijo,

(iii)

točno lokacijo poslovanja proizvodne enote oziroma proizvodnih enot, lokacijo skladišča in proizvodno zmogljivost podjetja, ki ga vodi vložnik,

(iv)	podrobnosti o tobačnih izdelkih in proizvodni opremi, ki so zajeti z vlogo, kot so opis izdelkov, ime, registrirana blagovna znamka, če obstaja, oblika, znamka, model ali proizvajalec in serijska številka proizvodne opreme,

(v)	opis lokacije, kjer bo proizvodna oprema nameščena in se bo uporabljala,

(vi)	dokumentacijo ali izjavo o morebitni kaznovanosti,

(vii)

popolno identifikacijo bančnih računov, predvidenih za uporabo v zadevnih transakcijah, in druge zadevne podrobnosti o plačilu ter

(viii)

opis predvidene uporabe in namembnega trga za prodajo tobačnih izdelkov, s posebnim poudarkom na zagotavljanju, da je proizvodnja tobačnih izdelkov ali oskrba z njimi sorazmerna z razumno pričakovanim povpraševanjem;

(c)	po potrebi spremlja in pobira vse licenčnine, ki jih je mogoče obračunavati, ter preuči možnost njihove uporabe pri učinkovitem upravljanju in izvrševanju sistema izdaje licenc ali za javno zdravje ali katero koli drugo povezano dejavnost v skladu z nacionalnim pravom;

(d)	sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kakršnih koli nepravilnih ali goljufivih praks v zvezi z delovanjem sistema izdaje licenc;

(e)	po potrebi sprejme ukrepe, kot so redni pregled, obnova, inšpekcija ali revizija licenc;

(f)	po potrebi določi rok za iztek licenc in naknadno ponovno vložitev potrebne vloge ali posodobitev informacij iz vloge;

(g)	zahteva, da vse fizične ali pravne osebe, ki jim je bila izdana licenca, vnaprej obvestijo pristojni organ o kakršni koli spremembi lokacije poslovanja ali večji spremembi informacij, ki so pomembne za dejavnosti, za katere je bila izdana licenca;

(h)	zahteva, da vse fizične ali pravne osebe, ki jim je bila izdana licenca, obvestijo pristojni organ o morebitnem nakupu ali odstranitvi proizvodne opreme, da se sprejmejo ustrezni ukrepi; ter

(i)	zagotovi, da uničenje vsake take proizvodne opreme ali katerega koli dela opreme poteka pod nadzorom pristojnega organa.

4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se licenca ne dodeli in/ali prenese brez prejema ustreznih informacij iz odstavka 3, ki jih pošlje predlagani imetnik licence, in brez predhodnega dovoljenja pristojnega organa.

5. Pet let od začetka veljavnosti tega protokola skupščina pogodbenic na naslednji seji zagotovi, da se izvede raziskava na podlagi dokazov, katere cilj je ugotoviti, ali obstajajo kakršna koli ključna sredstva, ki so bistvena za proizvodnjo tobačnih izdelkov in opredeljiva ter za katera je mogoče uvesti učinkovit nadzorni mehanizem. Na podlagi take raziskave skupščina pogodbenic preuči ustrezne ukrepe.

Člen 7

Primerna skrbnost

1. Vsaka pogodbenica v skladu z nacionalnim pravom in cilji Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom zahteva, da vse fizične in pravne osebe, ki sodelujejo v dobavni verigi tobaka, tobačnih izdelkov in proizvodne opreme:

(a)	izvajajo primerno skrbnost pred začetkom poslovnega razmerja in med njim;

(b)	spremljajo prodajo svojim strankam za zagotovitev, da so količine sorazmerne s povpraševanjem po takih izdelkih na namembnem trgu za prodajo ali uporabo; ter

(c)	sporočijo pristojnim organom kakršne koli dokaze o tem, da stranka sodeluje v dejavnostih, ki kršijo njene obveznosti iz tega protokola.

2. Po potrebi ter v skladu z nacionalnim pravom in cilji Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom primerna skrbnost iz odstavka 1 med drugim vključuje zahteve za identifikacijo strank, kot je zahteva po pridobivanju in posodabljanju naslednjih informacij:

(a)	informacije, ki dokazujejo, da je fizična ali pravna oseba imetnik licence v skladu s členom 6;

(b)	če je stranka fizična oseba: informacije o identiteti stranke, vključno s polnim imenom, imenom za pravni promet, matično številko podjetja (če obstaja), veljavno davčno številko (če obstaja) in informacijami, ki omogočajo preverjanje uradne identifikacije;

(c)

če je stranka pravna oseba, informacije o identiteti stranke, vključno s polnim uradnim imenom, imenom za pravni promet, matično številko podjetja, datumom in krajem ustanovitve, lokacijo poslovnega sedeža in glavnim krajem poslovanja, veljavno davčno številko, izvodi statuta ali enakovrednih dokumentov, odvisnimi podjetji, imeni direktorjev in morebitnih imenovanih pravnih zastopnikov ter informacijami, ki omogočajo preverjanje uradne identifikacije;

(d)	opis predvidene uporabe in namembnega trga za prodajo tobaka, tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme; ter

(e)	opis lokacije, kjer bo proizvodna oprema nameščena in se bo uporabljala.

3. Primerna skrbnost iz odstavka 1 lahko vključuje zahteve za identifikacijo strank, kot je pridobivanje in posodabljanje informacij v zvezi z:

(a)	dokumentacijo ali izjavo o morebitni kaznovanosti; ter

(b)	identifikacijo bančnih računov, predvidenih za uporabo v transakcijah.

4. Vsaka pogodbenica na podlagi informacij iz odstavka 1(c) sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z obveznostmi iz tega protokola, ki lahko vključujejo prepoved trgovanja s stranko v okviru pristojnosti pogodbenice, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu.

Člen 8

Spremljanje in sledenje

1. Za dodatno varstvo dobavne verige in pomoč pri preiskovanju nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki se pogodbenice dogovorijo, da v petih letih od začetka veljavnosti tega protokola oblikujejo načrt globalnega spremljanja in sledenja, ki je sestavljen iz nacionalnih in/ali regionalnih sistemov spremljanja in sledenja ter globalne točke za izmenjavo informacij sekretariata Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, ki je na voljo vsem pogodbenicam ter jim omogoča poizvedovanje o ustreznih informacijah in njihovo prejemanje.

2. Vsaka pogodbenica v skladu s tem členom ter ob upoštevanju lastnih posebnih nacionalnih ali regionalnih potreb in razpoložljive najboljše prakse vzpostavi sistem spremljanja in sledenja, ki ga nadzoruje in uporablja za vse tobačne izdelke, proizvedene na njenem ozemlju ali uvožene nanj.

3. Da se omogoči učinkovito spremljanje in sledenje, vsaka pogodbenica zahteva, da so posebne, varne in neodstranljive identifikacijske oznake (v nadaljnjem besedilu: posebne identifikacijske oznake), kot so kode ali žigi, nameščene na vse zavojčke in embalažo ter kakršno koli zunanjo embalažo cigaret ali so del njih v petih letih od začetka veljavnosti tega protokola na njenem ozemlju, za druge tobačne izdelke pa v desetih letih.

4.1

Za namene odstavka 3 vsaka pogodbenica v okviru načrta globalnega spremljanja in sledenja zahteva, da so za pomoč pogodbenicam pri določanju izvora in po potrebi tudi točke preusmeritve ter pri spremljanju in nadzoru gibanja tobačnih izdelkov in njihovega pravnega statusa neposredno ali prek povezave na voljo naslednje informacije:

(a)	datum in lokacija proizvodnje;

(b)	proizvodni obrat;

(c)	naprava, ki se uporablja za proizvodnjo tobačnih izdelkov;

(d)	proizvodna izmena ali trajanje proizvodnje;

(e)	ime, račun, številka naročila in potrdilo o plačilu prve stranke, ki ni povezana s proizvajalcem;

(f)	namembni maloprodajni trg;

(g)	opis izdelka;

(h)	kakršnokoli skladiščenje in pošiljanje;

(i)	identiteta vseh znanih poznejših kupcev; ter

(j)	predvidena pot pošiljke, datum pošiljke, namembni kraj pošiljke, izhodiščna točka in prejemnik.

4.2	Informacije iz pododstavkov (a), (b) in (g) ter, če so na voljo, informacije iz pododstavka (f) so del posebnih identifikacijskih oznak.

4.3	Če informacije iz pododstavka (f) v času označevanja niso na voljo, pogodbenice zahtevajo vključitev takih informacij v skladu s členom 15(2)(a) Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom.

5. Vsaka pogodbenica v rokih iz tega člena zahteva, da so informacije iz odstavka 4 evidentirane ob proizvodnji, ob prvi pošiljki s strani katerega koli proizvajalca ali ob uvozu na ozemlje zadevne pogodbenice.

6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so ji informacije, evidentirane v skladu z odstavkom 5, na voljo prek povezave z posebnimi identifikacijskimi oznakami, zahtevanimi v skladu z odstavkoma 3 in 4.

7. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so informacije, evidentirane v skladu z odstavkom 5, in posebne identifikacijske oznake, ki omogočajo razpoložljivost takih informacij v skladu z odstavkom 6, vključene v obliki, ki jo določijo in dovolijo pogodbenica in njeni pristojni organi.

8. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so informacije, evidentirane v skladu z odstavkom 5, na zahtevo na voljo globalni točki za izmenjavo informacij, kot je določeno v odstavku 9, in sicer prek standardnega varnega elektronskega vmesnika z nacionalno in ali/regionalno točko. Globalna točka za izmenjavo informacij sestavi seznam pristojnih organov pogodbenic in ga da na voljo vsem pogodbenicam.

9. Vsaka pogodbenica ali pristojni organ:

(a)	ima pravočasen dostop do informacij iz odstavka 4, tako da pošlje poizvedbo globalni točki za izmenjavo informacij;

(b)	zahteva take informacije le, kadar je to potrebno za odkrivanje ali preiskovanje nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki;

(c)	zagotovi, da informacije niso neupravičeno zadržane;

(d)	odgovori na zahteve po informacijah iz odstavka 4 v skladu z nacionalnim pravom; ter

(e)	varuje vse izmenjane informacije in jih obravnava kot zaupne v skladu z medsebojnim dogovorom.

10. Vsaka pogodbenica zahteva nadaljnji razvoj in širitev obsega sistema spremljanja in sledenja, ki se uporablja, dokler niso ob proizvodnji, uvozu ali odstranitvi izpod carinskega ali davčnega nadzora poravnane vse carine in ustrezni davki ter po potrebi tudi druge obveznosti.

11. Pogodbenice v skladu z medsebojnim dogovorom sodelujejo med seboj in s pristojnimi mednarodnimi organizacijami pri izmenjavi in razvoju najboljših praks za sisteme spremljanja in sledenja, vključno s:

(a)	spodbujanjem razvoja, prenosa in nakupa izboljšane tehnologije za spremljanje in sledenje, vključno z znanjem, spretnostmi, zmogljivostjo ter strokovnim znanjem in izkušnjami;

(b)	podporo za programe usposabljanja in krepitve zmogljivosti za pogodbenice, ki izrazijo potrebo po tem; ter

(c)	nadaljnjim razvojem tehnologije za označevanje in pregledovanje zavojčkov in embalaže tobačnih izdelkov za zagotovitev razpoložljivosti informacij iz odstavka 4.

12. Pogodbenica obveznosti, ki so ji naložene, ali njihovega izvajanja ne sme prenesti na tobačno industrijo.

13. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni pristojni organi v okviru sodelovanja pri načrtu spremljanja in sledenja v stiku s tobačno industrijo in zastopniki interesov tobačne industrije le toliko, kolikor je nujno potrebno za izvajanje tega člena.

14. Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da tobačna industrija krije vse stroške, povezane z obveznostmi navedene pogodbenice iz tega člena.

Člen 9

Vodenje evidenc

1. Vsaka pogodbenica po potrebi zahteva, da vse fizične in pravne osebe, ki sodelujejo v dobavni verigi tobaka, tobačnih izdelkov in proizvodne opreme, vodijo celovite in točne evidence o vseh zadevnih transakcijah. Iz takih evidenc morajo biti razvidni vsi materiali, uporabljeni v proizvodnji tobačnih izdelkov.

2. Vsaka pogodbenica po potrebi zahteva, da osebe, ki jim je bila izdana licenca v skladu s členom 6, na zahtevo predložijo pristojnim organom naslednje informacije:

(a)	splošne informacije o tržnem obsegu, trendih in napovedih ter druge ustrezne informacije; ter

(b)	količine tobačnih izdelkov in proizvodne opreme, ki so od datuma zahteve v lasti, pod skrbništvom ali pod nadzorom imetnika licence v davčnih in carinskih skladiščih v okviru postopka tranzita ali pretovarjanja ali pod režimom odloga plačila carin.

3. V zvezi s tobačnimi izdelki in proizvodno opremo, ki se prodajajo ali proizvajajo na ozemlju pogodbenice in so namenjeni izvozu ali ki se lahko v okviru postopka tranzita ali pretovarjanja gibljejo na ozemlju pogodbenice pod režimom odloga plačila carin, vsaka pogodbenica po potrebi zahteva, da osebe, ki jim je bila izdana licenca v skladu s členom 6, pristojnim organom v izhodiščni državi ob odstranitvi izpod njihovega nadzora na zahtevo predložijo naslednje informacije (v elektronski obliki, če za to obstaja infrastruktura):

(a)	datum pošiljke od zadnje točke fizičnega nadzora izdelkov;

(b)	podrobnosti o poslanih izdelkih (vključno z blagovno znamko, količino in skladiščem);

(c)	predvidene poti pošiljke in namembni kraj;

(d)	identiteta fizičnih ali pravnih oseb, ki se jim pošiljajo izdelki;

(e)	prevozno sredstvo, vključno z identiteto prevoznika;

(f)	pričakovani datum prihoda pošiljke na predvideni namembni kraj; ter

(g)	namembni maloprodajni trg ali trg za uporabo.

4. Če je to izvedljivo, vsaka pogodbenica v skladu z nacionalnim pravom zahteva, da trgovci na drobno in gojitelji tobaka, razen tradicionalnih gojiteljev, ki delujejo za nekomercialne namene, vodijo celovite in točne evidence o vseh zadevnih transakcijah, v katerih sodelujejo.

5. Za izvajanje odstavka 1 vsaka pogodbenica sprejme učinkovite zakonodajne, izvršilne, upravne ali druge ukrepe, v skladu s katerimi se vse evidence:

(a)	vodijo vsaj štiri leta;

(b)	dajo na voljo pristojnim organom; ter

(c)	vodijo v obliki, ki jo določijo pristojni organi.

6. Vsaka pogodbenica po potrebi in v skladu z nacionalnim pravom vzpostavi sistem izmenjave podrobnosti iz vseh evidenc z drugimi pogodbenicami v skladu s tem členom.

7. Pogodbenice si prizadevajo za sodelovanje med seboj in s pristojnimi mednarodnimi organizacijami pri postopni izmenjavi in razvoju izboljšanih sistemov vodenja evidenc.

Člen 10

Varnostni in preventivni ukrepi

1. Vsaka pogodbenica po potrebi ter v skladu z nacionalnim pravom in cilji Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom zahteva, da vse fizične in pravne osebe, za katere velja člen 6, sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje preusmeritve tobačnih izdelkov na nezakonite trgovinske poti, med drugim vključno s:

(a)

poročanjem pristojnim organom o:

(i)	čezmejnem prenosu denarja v zneskih, določenih z nacionalnim pravom, ali čezmejnih nedenarnih plačilih in

(ii)	vseh „sumljivih transakcijah“; ter

(b)	dobavljanjem tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme le v količinah, ki so sorazmerne s povpraševanjem po takih izdelkih na namembnem maloprodajnem trgu ali trgu za uporabo.

2. Vsaka pogodbenica po potrebi ter v skladu z nacionalnim pravom in cilji Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom zahteva, da so plačila za transakcije, ki jih opravijo fizične ali pravne osebe, za katere velja člen 6, dovoljena le v valuti in enakem znesku kot na računu ter le prek zakonitih načinov plačila s strani finančnih institucij s sedežem na ozemlju, na katerem je namembni trg, in da se ne upravljajo prek nobenega drugega nadomestnega sistema nakazovanja.

3. Pogodbenica lahko zahteva, da so plačila, ki jih fizične ali pravne osebe, za katere velja člen 6, opravijo za materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo tobačnih izdelkov v okviru pristojnosti pogodbenice, dovoljena le v valuti in enakem znesku kot na računu ter le prek zakonitih načinov plačila s strani finančnih institucij s sedežem na ozemlju, na katerem je namembni trg, in da se ne upravljajo prek nobenega drugega nadomestnega sistema nakazovanja.

4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za vsako kršitev zahtev tega člena uporabljajo ustrezni kazenski, civilni ali upravni postopki ter učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, po potrebi vključno z začasnim preklicem ali preklicem licence.

Člen 11

Prodaja prek interneta, telekomunikacij ali katere koli druge razvijajoče se tehnologije

1. Vsaka pogodbenica zahteva, da vse pravne in fizične osebe, ki sodelujejo v transakciji v zvezi s prodajo tobačnih izdelkov prek interneta, telekomunikacij ali katere koli druge razvijajoče se tehnologije, izpolnjujejo vse ustrezne obveznosti, zajete s tem protokolom.

2. Vsaka pogodbenica preuči možnost prepovedi maloprodaje tobačnih izdelkov prek interneta, telekomunikacij ali katere koli druge razvijajoče se tehnologije.

Člen 12

Proste cone in mednarodni tranzit

1. Vsaka pogodbenica začne v treh letih od začetka veljavnosti tega protokola na svojem ozemlju izvajati učinkovit nadzor nad celotno proizvodnjo tobaka in tobačnih izdelkov ter transakcijami v zvezi z njimi v prostih conah, pri čemer uporablja vse ustrezne ukrepe iz tega protokola.

2. Poleg tega je mešanje tobačnih in netobačnih izdelkov v enem samem zabojniku ali kateri koli drugi podobni prevozni enoti ob odstranitvi iz prostih con prepovedano.

3. Vsaka pogodbenica v skladu z nacionalnim pravom in določbami tega protokola sprejme in uporablja nadzorne in preveritvene ukrepe za mednarodni tranzit ali pretovarjanje tobačnih izdelkov in proizvodne opreme na njenem ozemlju, da prepreči nezakonito trgovino s takimi izdelki.

Člen 13

Brezcarinska prodaja

1. Vsaka pogodbenica ob upoštevanju člena 6 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom izvaja učinkovite ukrepe za zagotovitev, da za brezcarinsko prodajo veljajo vse ustrezne določbe tega protokola.

2. Najpozneje pet let od začetka veljavnosti tega protokola skupščina pogodbenic na naslednji seji zagotovi, da se izvede raziskava na podlagi dokazov, katere cilj je ugotoviti obseg nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki v povezavi z brezcarinsko prodajo takih izdelkov. Na podlagi take raziskave skupščina pogodbenic preuči ustrezne nadaljnje ukrepe.

DEL IV

KRŠITVE

Člen 14

Nezakonito ravnanje, vključno s kaznivimi dejanji

1. Vsaka pogodbenica v skladu s temeljnimi načeli nacionalnega prava sprejme take zakonodajne in druge ukrepe, ki so lahko potrebni za določitev vseh naslednjih ravnanj kot nezakonitih v skladu z nacionalnim pravom:

(a)	proizvodnja, prodaja na debelo, posredovanje, prodaja, prevoz, distribucija, skladiščenje, pošiljanje, uvoz ali izvoz tobaka, tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme v nasprotju z določbami tega protokola;

(b)

(i)

proizvodnja, prodaja na debelo, posredovanje, prodaja, prevoz, distribucija, skladiščenje, pošiljanje, uvoz ali izvoz tobaka, tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme brez plačila veljavnih carin, davkov in drugih dajatev ali brez veljavnih fiskalnih znamk, posebnih identifikacijskih oznak ali katerih koli drugih zahtevanih oznak ali etiket,

(ii)	kakršna koli druga dejanja, ki so povezana s tihotapljenjem ali poskusom tihotapljenja tobaka, tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme in niso zajeta z odstavkom (b)(i);

(c)

(i)	kakršna koli druga oblika nezakonite proizvodnje tobaka, tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme ali embalaže tobaka z lažnimi fiskalnimi znamkami, posebnimi identifikacijskimi oznakami ali katerimi koli drugimi zahtevanimi oznakami ali etiketami,

(ii)	prodaja na debelo, posredovanje, prodaja, prevoz, distribucija, skladiščenje, pošiljanje, uvoz ali izvoz nezakonito proizvedenega tobaka, nezakonitih tobačnih izdelkov, izdelkov z lažnimi fiskalnimi znamkami in/ali drugimi zahtevanimi oznakami ali etiketami ali nezakonite proizvodne opreme;

(d)	mešanje tobačnih in netobačnih izdelkov v dobavni verigi z namenom utaje ali prikrivanja tobačnih izdelkov;

(e)	mešanje tobačnih in netobačnih izdelkov v nasprotju s členom 12(2) tega protokola;

(f)	prodaja tobačnih izdelkov prek interneta, telekomunikacij ali katere koli druge razvijajoče se tehnologije v nasprotju s tem protokolom;

(g)	kadar oseba, ki ji je bila izdana licenca v skladu s členom 6, pridobi tobak, tobačne izdelke ali proizvodno opremo od osebe, ki bi ji morala biti izdana licenca v skladu s členom 6, vendar ji ni bila izdana;

(h)	oviranje katerega koli javnega uslužbenca ali pooblaščene osebe pri opravljanju njunih nalog v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem ali odpravo nezakonite trgovine s tobakom, tobačnimi izdelki ali proizvodno opremo ali odvračanjem od nje;

(i)

podajanje kakršne koli izjave, ki je napačna, zavajajoča ali nepopolna, ali predložitev pomanjkljivih informacij, ki jih javni uslužbenec ali pooblaščena oseba zahteva pri izpolnjevanju nalog v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem ali odpravo nezakonite trgovine s tobakom, tobačnimi izdelki ali proizvodno opremo ali odvračanjem od nje, ter kadar to ni v nasprotju s privilegijem zoper samoobtožbo,

(ii)

navajanje napačnih informacij na uradnih obrazcih glede opisa, količine ali vrednosti tobaka, tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme ali katerih koli drugih informacij iz Protokola zaradi:

(a)	izogibanja plačilu veljavnih carin, davkov in drugih dajatev ali

(b)	poseganja v kakršne koli nadzorne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali odpravo nezakonite trgovine s tobakom, tobačnimi izdelki ali proizvodno opremo ali odvračanje od nje,

(iii)

kadar se ne oblikujejo ali vodijo evidence, zajete s tem protokolom, ali kadar se vodijo lažne evidence; ter

(j)	pranje premoženjske koristi, pridobljene z nezakonitim ravnanjem, ki je določeno kot kaznivo dejanje v skladu z odstavkom 2.

2. Vsaka pogodbenica v skladu s temeljnimi načeli nacionalnega prava določi, katera nezakonita ravnanja iz odstavka 1 ali katera koli druga ravnanja, ki so povezana z nezakonito trgovino s tobakom, tobačnimi izdelki in proizvodno opremo v nasprotju z določbami tega protokola, so kazniva dejanja, ter sprejme zakonodajne in druge ukrepe, ki so lahko potrebni za uveljavitev take določitve.

3. Vsaka pogodbenica uradno obvesti sekretariat tega protokola o tem, katera nezakonita ravnanja iz odstavkov 1 in 2 je določila kot kazniva dejanja v skladu z odstavkom 2, ter pošlje sekretariatu izvode ali opis zakonov, ki uveljavljajo odstavek 2, in kakršnih koli poznejših sprememb takih zakonov.

4. Za izboljšanje mednarodnega sodelovanja pri boju proti kaznivim dejanjem, povezanim z nezakonito trgovino s tobakom, tobačnimi izdelki in proizvodno opremo, so pogodbenice pozvane, da pregledajo nacionalne zakone o pranju denarja, medsebojni pravni pomoči in izročitvi ter pri tem upoštevajo ustrezne mednarodne konvencije, katerih pogodbenice so, za zagotovitev učinkovitega izvrševanja določb tega protokola.

Člen 15

Odgovornost pravnih oseb

1. Vsaka pogodbenica v skladu s pravnimi načeli sprejme take ukrepe, ki so lahko potrebni za določitev odgovornosti pravnih oseb za nezakonita ravnanja, določena v skladu s členom 14 tega protokola, vključno s kaznivimi dejanji.

2. V skladu s pravnimi načeli vsake pogodbenice je lahko odgovornost pravnih oseb kazenska, civilna ali upravna.

3. Taka odgovornost ne posega v odgovornost fizičnih oseb, ki so sodelovale pri nezakonitih ravnanjih ali so storile kazniva dejanja, določena v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ter členom 14 tega protokola.

Člen 16

Pregon in sankcije

1. Vsaka pogodbenica v skladu z nacionalnim pravom sprejme take ukrepe, ki so lahko potrebni za zagotovitev, da se za fizične in pravne osebe, ki se štejejo za odgovorne za nezakonita ravnanja, določena v skladu s členom 14, vključno s kaznivimi dejanji, uporabljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske ali nekazenske sankcije, vključno z denarnimi sankcijami.

2. Vsaka pogodbenica si prizadeva za zagotovitev, da se v skladu z nacionalnim pravom izvajajo vse zakonite diskrecijske pravice, povezane s pregonom oseb zaradi nezakonitih ravnanj, določenih v skladu s členom 14, vključno s kaznivimi dejanji, da se doseže čim večja učinkovitost ukrepov kazenskega pregona v zvezi s takimi nezakonitimi ravnanji, vključno s kaznivimi dejanji, ob ustreznem upoštevanju potrebe po odvračanju od takih nezakonitih ravnanj, vključno s kaznivimi dejanji.

3. Vsebina tega protokola ne vpliva na načelo, da je opis nezakonitih ravnanj, določenih v skladu s tem protokolom, vključno s kaznivimi dejanji, ter veljavnega pravnega varstva ali drugih pravnih načel, ki urejajo zakonitost ravnanja, odvisen od nacionalnega prava pogodbenice ter da se taka nezakonita ravnanja, vključno s kaznivimi dejanji, preganjajo in sankcionirajo v skladu z navedenim pravom.

Člen 17

Plačila pri zasegu

Pogodbenice morajo v skladu z nacionalnim pravom preučiti možnost sprejetja takih zakonodajnih in drugih ukrepov, ki so lahko potrebni za pooblastitev pristojnih organov, da proizvajalcu, distributerju, uvozniku ali izvozniku zaseženega tobaka, tobačnih izdelkov in/ali proizvodne opreme obračunajo znesek, ki je sorazmeren z izgubljenimi davki in carinami.

Člen 18

Odstranitev ali uničenje

Ves zaplenjeni tobak, tobačni izdelki in proizvodna oprema se uničijo na čim bolj okolju prijazen način ali odstranijo v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 19

Posebne preiskovalne metode

1. Če to dovoljujejo temeljna načela nacionalnega pravnega sistema, vsaka pogodbenica v okviru možnosti in pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom, sprejme potrebne ukrepe, da pristojnim organom omogoči ustrezno uporabo nadzora pošiljk in, kadar se ji to zdi primerno, drugih posebnih preiskovalnih metod, kot so elektronske ali druge oblike nadzora in tajne operacije, na njenem ozemlju z namenom učinkovitega boja proti nezakoniti trgovini s tobakom, tobačnimi izdelki ali proizvodno opremo.

2. Za preiskovanje kaznivih dejanj, določenih v skladu s členom 14, so pogodbenice pozvane, da v okviru sodelovanja na mednarodni ravni po potrebi sklenejo ustrezne dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore o uporabi metod iz odstavka 1.

3. Ob odsotnosti sporazuma ali dogovora iz odstavka 2 se odločitve o uporabi takih posebnih preiskovalnih metod na mednarodni ravni sprejmejo za vsak primer posebej, pri čemer se lahko po potrebi upoštevajo finančni sporazumi in dogovori o izvajanju pristojnosti zadevnih pogodbenic.

4. Pogodbenice priznavajo, da sta mednarodno sodelovanje in pomoč na tem področju pomembna in potrebna, ter sodelujejo med seboj in z mednarodnimi organizacijami pri razvoju zmogljivosti za doseganje ciljev tega člena.

DEL V

MEDNARODNO SODELOVANJE

Člen 20

Splošna izmenjava informacij

1. Za doseganje ciljev tega protokola pogodbenice v okviru instrumenta poročanja iz Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom sporočajo ustrezne informacije v skladu z nacionalnim pravom in po potrebi poročajo o zadevah, kot so med drugim:

(a)	podrobnosti o zasegih tobaka, tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme, količina, vrednost zasegov, opisi izdelkov, datumi in kraji proizvodnje ter neplačani davki, in sicer v zbirni obliki;

(b)	uvoz, izvoz, tranzit, obdavčena in brezcarinska prodaja ter količina ali proizvodna vrednost tobaka, tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme;

(c)	trendi, metode prikrivanja in načini delovanja, ki so značilni za nezakonito trgovino s tobakom, tobačnimi izdelki ali proizvodno opremo; ter

(d)	kakršne koli druge ustrezne informacije v skladu z dogovorom med pogodbenicami.

2. Pogodbenice sodelujejo med seboj in s pristojnimi mednarodnimi organizacijami pri krepitvi zmogljivosti pogodbenic za zbiranje in izmenjavo informacij.

3. Če pogodbenica, ki posreduje informacije, ne določi drugače, pogodbenice navedene informacije obravnavajo kot zaupne in namenjene le pogodbenicam.

Člen 21

Izmenjava informacij, pomembnih za izvrševanje

1. Pogodbenice si po potrebi ter v skladu z nacionalnim pravom ali veljavno mednarodno pogodbo na lastno pobudo ali zahtevo pogodbenice, ki ustrezno utemelji potrebo po takih informacijah zaradi odkrivanja ali preiskovanja nezakonite trgovine s tobakom, tobačnimi izdelki ali proizvodno opremo, izmenjujejo naslednje informacije:

(a)	evidence o izdaji licenc za zadevne fizične in pravne osebe;

(b)	informacije za identifikacijo, spremljanje in pregon fizičnih ali pravnih oseb, ki sodelujejo v nezakoniti trgovini s tobakom, tobačnimi izdelki ali proizvodno opremo;

(c)	evidence o preiskavah in pregonu;

(d)	evidence o plačilu za uvoz, izvoz ali brezcarinsko prodajo tobaka, tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme; ter

(e)

podrobnosti o zasegih tobaka, tobačnih izdelkov ali proizvodne opreme (vključno z referenčnimi informacijami o posameznih primerih, kadar je to primerno, količino, vrednostjo zasega, opisom izdelkov, sodelujočimi subjekti ter datumom in krajem proizvodnje) in načinih delovanja (vključno s prevoznim sredstvom, prikrivanjem, načrtovanjem poti in odkrivanjem).

2. Informacije, ki jih pogodbenice pošljejo v skladu s tem členom, se uporabljajo izključno za doseganje ciljev tega protokola. Pogodbenice lahko določijo, da se take informacije ne smejo posredovati brez soglasja pogodbenice, ki jih je zagotovila.

Člen 22

Izmenjava informacij: zaupnost in varovanje informacij

1. Vsaka pogodbenica imenuje pristojne nacionalne organe, ki se jim pošljejo informacije iz členov 20, 21 in 24, in prek sekretariata konvencije uradno obvesti pogodbenice o takem imenovanju.

2. Za izmenjavo informacij v skladu s tem protokolom velja nacionalno pravo o zaupnosti in varstvu zasebnosti. Pogodbenice v skladu z medsebojnim dogovorom varujejo vse zaupne informacije, ki se izmenjujejo.

Člen 23

Pomoč in sodelovanje: usposabljanje, tehnična pomoč ter sodelovanje v znanstvenih, tehničnih in tehnoloških zadevah

1. Pogodbenice sodelujejo med seboj in/ali prek pristojnih mednarodnih in regionalnih organizacij pri zagotavljanju usposabljanja, tehnične pomoči ter sodelovanja v znanstvenih, tehničnih in tehnoloških zadevah, da se dosežejo medsebojno dogovorjeni cilji tega protokola. Taka pomoč lahko vključuje prenos strokovnega znanja in izkušenj ali ustrezne tehnologije na področjih zbiranja informacij, kazenskega pregona, spremljanja in sledenja, upravljanja informacij, varstva osebnih podatkov, prestrezanja, elektronskega nadzora, forenzične analize, medsebojne pravne pomoči in izročitve.

2. Pogodbenice lahko po potrebi sklenejo dvostranske, večstranske ali kakršne koli druge sporazume ali dogovore za spodbujanje usposabljanja, tehnične pomoči ter sodelovanja v znanstvenih, tehničnih in tehnoloških zadevah ob upoštevanju potreb pogodbenic v razvoju in pogodbenic, katerih gospodarstvo je v prehodu.

3. Pogodbenice po potrebi med seboj sodelujejo pri razvoju in raziskovanju možnosti identifikacije točnega geografskega izvora zaseženega tobaka in tobačnih izdelkov.

Člen 24

Pomoč in sodelovanje: preiskovanje in pregon kršitev

1. Pogodbenice po potrebi in v skladu z nacionalnim pravom sprejmejo vse potrebne ukrepe, da okrepijo sodelovanje z večstranskimi, regionalnimi ali dvostranskimi dogovori glede preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja, pregona in kaznovanja fizičnih ali pravnih oseb, ki sodelujejo v nezakoniti trgovini s tobakom, tobačnimi izdelki ali proizvodno opremo.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da upravni in regulativni organi, organi kazenskega pregona ter drugi organi, katerih naloga je boj proti nezakoniti trgovini s tobakom, tobačnimi izdelki ali proizvodno opremo (vključno s sodnimi organi, kadar to dovoljuje nacionalno pravo), med seboj sodelujejo in si izmenjujejo ustrezne informacije na nacionalni in mednarodni ravni pod pogoji, ki jih določa nacionalno pravo.

Člen 25

Zaščita suverenosti

1. Pogodbenice izpolnjujejo obveznosti iz tega protokola v skladu z načeli suverene enakosti in ozemeljske celovitosti držav ter nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.

2. Vsebina tega protokola ne pooblašča pogodbenice, da na ozemlju druge države izvaja pristojnost in opravlja naloge, ki so predvidene izključno za organe navedene druge države v skladu z njenim nacionalnim pravom.

Člen 26

Pristojnost

1. Vsaka pogodbenica sprejme take ukrepe, kot so lahko potrebni, da se izreče za pristojno za obravnavo kaznivih dejanj, določenih v skladu s členom 14, kadar:

(a)	je kršitev storjena na ozemlju navedene pogodbenice; ali

(b)	je kršitev storjena na plovilu, ki pluje pod zastavo navedene pogodbenice, ali zrakoplovu, ki je v času kršitve registriran v skladu z zakoni zadevne pogodbenice.

2. Pogodbenica se lahko v skladu s členom 25 izreče za pristojno za obravnavo katerega koli takega kaznivega dejanja tudi, kadar:

(a)	je kršitev storjena zoper navedeno pogodbenico;

(b)	kršitev stori državljan navedene pogodbenice ali oseba brez državljanstva, katere stalno prebivališče je na ozemlju navedene pogodbenice; ali

(c)	je kršitev ena od tistih, ki so določena v skladu s členom 14, in je storjeno zunaj ozemlja zadevne pogodbenice z namenom, da se kršitev, določena v skladu s členom 14, stori na njenem ozemlju.

3. Za namene člena 30 vsaka pogodbenica sprejme take ukrepe, kot so lahko potrebni, da se izreče za pristojno za obravnavo kaznivih dejanj, določenih v skladu s členom 14, kadar je domnevni storilec navzoč na ozemlju zadevne pogodbenice in slednja take osebe ne izroči zgolj zato, ker je njen državljan.

4. Vsaka pogodbenica lahko sprejme take ukrepe, kot so lahko potrebni, da se izreče za pristojno za obravnavo kaznivih dejanj, določenih v skladu s členom 14, tudi kadar je domnevni storilec navzoč na ozemlju zadevne pogodbenice in ga slednja ne izroči.

5. Če je pogodbenica, ki izvaja svojo pristojnost v skladu z odstavkom 1 ali 2, uradno obveščena ali kakor koli drugače seznanjena s tem, da ena ali več drugih pogodbenic izvaja preiskavo, pregon ali sodni postopek v zvezi z istim ravnanjem, se pristojni organi navedenih pogodbenic po potrebi med seboj posvetujejo, da uskladijo svoje ukrepe.

6. Brez poseganja v norme splošnega mednarodnega prava ta protokol ne izključuje izvajanja kakršne koli pristojnosti za obravnavo kaznivih dejanj, kadar se pogodbenica izreče za pristojno v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 27

Sodelovanje pri kazenskem pregonu

1. Vsaka pogodbenica v skladu z nacionalnimi pravnimi in upravnimi sistemi sprejme učinkovite ukrepe, da:

(a)	okrepi in po potrebi vzpostavi komunikacijske poti med pristojnimi organi, agencijami in službami ter tako omogoči varno in hitro izmenjavo informacij o vseh vidikih kaznivih dejanj, določenih v skladu s členom 14;

(b)	zagotovi učinkovito sodelovanje med pristojnimi organi, agencijami, carinskimi službami, policijo in organi kazenskega pregona;

(c)

sodeluje z drugimi pogodbenicami pri poizvedovanju v posameznih primerih v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s členom 14, glede:

(i)	identitete, lokacije in dejavnosti oseb, ki so osumljene sodelovanja pri takih kršitvah, ali lokacije drugih zadevnih oseb,

(ii)	gibanja premoženjske koristi ali premoženja, pridobljenega s takimi kršitvami, ali

(iii)

gibanja premoženja, opreme ali drugih pripomočkov, ki se uporabljajo ali so namenjeni uporabi pri takih kršitvah;

(d)	po potrebi zagotovi potrebne izdelke ali količine snovi za analizo ali preiskavo;

(e)	omogoči učinkovito sodelovanje med pristojnimi organi, agencijami in službami ter spodbuja izmenjavo osebja in drugih strokovnjakov, vključno z napotitvijo uradnikov za zvezo v skladu z dvostranskimi sporazumi ali dogovori med zadevnima pogodbenicama;

(f)

si izmenjuje ustrezne informacije z drugimi pogodbenicami o posameznih sredstvih in metodah, ki jih fizične ali pravne osebe uporabljajo pri takih kršitvah, po potrebi vključno s potmi in prevoznimi sredstvi ter uporabo lažnih identitet, spremenjenih ali lažnih dokumentov ali drugih načinov prikrivanja dejavnosti; ter

(g)	si izmenjuje ustrezne informacije ter usklajuje upravne in druge ukrepe, po potrebi sprejete za zgodnje odkrivanje kaznivih dejanj, določenih v skladu s členom 14.

2. Za uveljavitev tega protokola pogodbenice preučijo možnost sklenitve dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov o neposrednem sodelovanju med organi kazenskega pregona ali ustrezne spremembe takih sporazumov ali dogovorov, če že obstajajo. Ob odsotnosti takih sporazumov ali dogovorov med zadevnimi pogodbenicami lahko pogodbenice ta protokol štejejo kot podlago za medsebojno sodelovanje pri kazenskem pregonu kršitev, zajetih s tem protokolom. Kadar je to primerno, pogodbenice v celoti izkoristijo sporazume ali dogovore, tudi v okviru mednarodnih ali regionalnih organizacij, da okrepijo sodelovanje med organi kazenskega pregona.

3. Pogodbenice si prizadevajo za sodelovanje v okviru svojih možnosti za odzivanje na nadnacionalno nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki, ki se izvaja prek sodobne tehnologije.

Člen 28

Medsebojna upravna pomoč

Pogodbenice si v skladu z nacionalnimi pravnimi in upravnimi sistemi na zahtevo ali lastno pobudo med seboj zagotavljajo informacije za zagotovitev pravilne uporabe carinske in drugega ustreznega prava pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in pregonu nezakonite trgovine s tobakom, tobačnimi izdelki ali proizvodno opremo ter boju proti njej. Če pogodbenica, ki posreduje informacije, ne določi drugače, pogodbenice navedene informacije obravnavajo kot zaupne in namenjene le za omejeno uporabo. Take informacije se lahko med drugim nanašajo na:

(a)	nove carinske postopke in druge metode izvrševanja, ki so se izkazale za učinkovite;

(b)	nove trende, sredstva ali metode sodelovanja v nezakoniti trgovini s tobakom, tobačnimi izdelki in proizvodno opremo;

(c)	blago, za katero je znano, da je predmet nezakonite trgovine s tobakom, tobačnimi izdelki in proizvodno opremo, ter podrobnosti o opisu, embalaži, prevozu, skladiščenju in metodah, ki se uporabljajo v zvezi z navedenim blagom;

(d)	fizične ali pravne osebe, za katere je znano, da so storile kršitev, določeno v skladu s členom 14, ali sodelovale pri njem; ter

(e)	kakršne koli druge podatke, ki lahko pristojnim organom pomagajo pri oceni tveganja zaradi nadzora in drugih namenov izvrševanja.

Člen 29

Medsebojna pravna pomoč

1. Pogodbenice si pri preiskavah, pregonu in sodnih postopkih v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s členom 14 tega protokola, zagotavljajo čim večjo medsebojno pravno pomoč.

2. Pri preiskavah, pregonu in sodnih postopkih v zvezi s kršitvami, za katera se lahko pravne osebe v pogodbenici prosilki štejejo za odgovorne v skladu s členom 15 tega protokola, se zagotavlja čim večja medsebojna pravna pomoč v skladu z ustreznimi zakoni, pogodbami, sporazumi in dogovori zaprošene pogodbenice.

3. Medsebojna pravna pomoč, ki se zagotovi v skladu s tem členom, se lahko zahteva pri:

(a)	zbiranju dokazov ali sprejemanju izjav oseb;

(b)	vročanju sodnih pisanj;

(c)	preiskovanju, zasegu in zamrznitvi;

(d)	pregledovanju predmetov in lokacij;

(e)	zagotavljanju informacij, dokaznega gradiva in strokovnih ocen;

(f)	zagotavljanju izvirnikov ali overjenih izvodov ustreznih dokumentov in evidenc, vključno z vladnimi, bančnimi, finančnimi, korporacijskimi ali poslovnimi evidencami;

(g)	odkrivanju ali sledenju premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, premoženja, pripomočkov ali drugih zadev za dokazne namene;

(h)	spodbujanju prostovoljne navzočnosti oseb v pogodbenici prosilki; ter

(i)	kakršni koli drugi zadevi, za katero je potrebna pomoč, ki ni v nasprotju z nacionalnim pravom zaprošene pogodbenice.

4. Ta člen ne vpliva na obveznosti iz katere koli druge dvostranske ali večstranske pogodbe, ki v celoti ali delno ureja medsebojno pravno pomoč ali jo bo urejala.

5. Na podlagi vzajemnosti se odstavki od 6 do 24 uporabljajo za zahteve v skladu s tem členom, če zadevne pogodbenice niso zavezane s pogodbo ali medvladnim sporazumom o medsebojni pravni pomoči. Če so pogodbenice zavezane s tako pogodbo ali medvladnim sporazumom, se uporabljajo ustrezne določbe navedene pogodbe ali medvladnega sporazuma, razen če se pogodbenice dogovorijo, da namesto njih uporabljajo odstavke od 6 do 24. Pogodbenice se močno spodbujajo k uporabi teh odstavkov, če olajšujejo sodelovanje.

6. Pogodbenice imenujejo osrednji organ, ki je odgovoren in pooblaščen, da prejema zahteve za medsebojno pravno pomoč ter jih izpolni ali posreduje v izpolnitev ustreznim pristojnim organom. Kadar ima pogodbenica posebno regijo ali ozemlje z ločenim sistemom medsebojne pravne pomoči, lahko imenuje poseben osrednji organ, ki opravlja enako nalogo za navedeno regijo ali ozemlje. Osrednji organi zagotovijo hitro in pravilno izpolnitev ali posredovanje prejetih zahtev. Kadar osrednji organ posreduje zahtevo v izpolnitev pristojnemu organu, slednjega spodbuja k hitri in pravilni izpolnitvi zahteve. Vsaka pogodbenica ob pristopu k temu protokolu, njegovem sprejetju, odobritvi, uradni potrditvi ali ratifikaciji uradno obvesti vodjo sekretariata konvencije o osrednjem organu, imenovanem za ta namen. Posredovanje zahtev za medsebojno pravno pomoč in kakršnih koli s tem povezanih sporočil poteka med osrednjimi organi, ki jih imenujejo pogodbenice. To ne posega v pravico pogodbenice, da zahteva, da se take zahteve in sporočila nanjo naslovijo prek diplomatske poti, v nujnih primerih pa, če se pogodbenice tako dogovorijo in če je to mogoče, prek ustreznih mednarodnih organizacij.

7. Zahteve se vložijo v pisni ali, kadar je to mogoče, v kakršni koli drugi obliki, ki omogoča pisni zapis, v jeziku, ki je sprejemljiv za zaprošeno pogodbenico, in pod pogoji, ki pogodbenici omogočajo, da ugotovi verodostojnost zahteve. Ob pristopu k temu protokolu, njegovem sprejetju, odobritvi, uradni potrditvi ali ratifikaciji se vodja sekretariata konvencije uradno obvesti o jezikih, ki so sprejemljivi za posamezno pogodbenico. V nujnih primerih in po dogovoru med pogodbenicami so lahko zahteve ustne, vendar se nemudoma pisno potrdijo.

8. Zahteva za medsebojno pravno pomoč vsebuje:

(a)	identiteto organa, ki je vložil zahtevo;

(b)	vsebino in vrsto preiskave, pregona ali sodnega postopka, na katerega se zahteva nanaša, ter ime in naloge organa, ki izvaja tako preiskavo, pregon ali sodni postopek;

(c)	povzetek ustreznih dejstev, razen v primeru zahtev v zvezi z izročanjem sodnih pisanj;

(d)	opis zaprošene pomoči in podrobnosti o kakršnem koli posebnem postopku, za katerega pogodbenica prosilka želi, da se upošteva;

(e)	identiteto, lokacijo in državljanstvo kakršnih koli zadevnih oseb, kadar je to mogoče;

(f)	namen, za katerega so bili dokazi, informacije ali ukrepi zaprošeni; ter

(g)	predpise nacionalnega prava, ki se uporabljajo za kaznivo dejanje in ustrezno kazen.

9. Zaprošena pogodbenica lahko zahteva dodatne informacije, kadar se ji to zdi potrebno za izpolnitev zahteve v skladu z nacionalnim pravom ali kadar lahko te informacije olajšajo tako izpolnitev.

10. Zahteva se izpolni v skladu z nacionalnim pravom zaprošene pogodbenice v obsegu, ki ni v nasprotju z nacionalnim pravom zaprošene pogodbenice, in, kadar je to mogoče, v skladu s postopki, določenimi v zahtevi.

11. Pogodbenica prosilka ne posreduje ali uporabi informacij ali dokazov, ki jih zaprošena pogodbenica pošlje za preiskave, pregon ali sodne postopke, brez predhodnega soglasja zaprošene pogodbenice, razen informacij ali dokazov, navedenih v zahtevi. Vsebina tega odstavka pogodbenici prosilki ne preprečuje, da v svojih postopkih razkrije informacije ali dokaze, razbremenilne za obtoženca. V tem primeru pogodbenica prosilka pred razkritjem o tem uradno obvesti zaprošeno pogodbenico in se na zahtevo z njo posvetuje. Če v izrednem primeru predhodno obvestilo ni mogoče, pogodbenica prosilka o razkritju nemudoma obvesti zaprošeno pogodbenico.

12. Pogodbenica prosilka lahko od zaprošene pogodbenice zahteva, da dejstva in vsebino zahteve varuje kot zaupne, razen če so potrebni za izpolnitev zahteve. Če zaprošena pogodbenica ne more izpolniti zahteve po zaupnosti, o tem takoj obvesti pogodbenico prosilko.

13. Pogodbenica lahko, kadar je to mogoče in v skladu s temeljnimi načeli nacionalnega prava, v primeru, ko je posameznik na njenem ozemlju in ga morajo kot pričo ali strokovnjaka zaslišati sodni organi druge pogodbenice, na zahtevo druge pogodbenice dovoli, da zaslišanje poteka prek videokonference, če osebna navzočnost zadevnega posameznika na ozemlju pogodbenice prosilke ni mogoča ali zaželena. Pogodbenici se lahko dogovorita, da zaslišanje izvaja sodni organ pogodbenice prosilke in da se zaslišanja udeleži sodni organ zaprošene pogodbenice.

14. Medsebojna pravna pomoč se lahko zavrne:

(a)	če zahteva ni vložena v skladu s tem členom;

(b)	če zaprošena pogodbenica meni, da bi izpolnitev zahteve lahko posegla v njeno suverenost, varnost, javni red ali druge ključne interese;

(c)	če bi nacionalno pravo organom zaprošene pogodbenice prepovedovala izvedbo zahtevanih ukrepov v zvezi s katero koli podobno kršitvijo, če bi bila preiskava ali pregon kršitve ali sodni postopek v zvezi z njo v njihovi pristojnosti;

(d)

če se zahteva nanaša na kaznivo dejanje, za katero je najvišja predpisana kazen v zaprošeni pogodbenici manj kot dve leti zapora ali druge oblike odvzema prostosti, ali če bi po presoji zaprošene pogodbenice zagotavljanje pomoči pomenilo breme za njena sredstva, ki je nesorazmerno z resnostjo kaznivega dejanja; ali

(e)	če bi bila izpolnitev zahteve v nasprotju s pravili pravnega sistema zaprošene pogodbenice v zvezi z medsebojno pravno pomočjo.

15. Vsaka zavrnitev medsebojne pravne pomoči se obrazloži.

16. Pogodbenica ne zavrne medsebojne pravne pomoči iz tega člena zaradi bančne tajnosti.

17. Pogodbenice ne smejo zavrniti zahteve za medsebojno pravno pomoč le zato, ker se šteje, da gre za kršitev v zvezi z davki.

18. Pogodbenice lahko zavrnejo medsebojno pravno pomoč iz tega člena, če ni dvojne kaznivosti. Vendar lahko zaprošena pogodbenica, če se ji to zdi primerno, zagotovi pomoč v obsegu po lastni presoji ne glede na to, ali bi ravnanje zaprošene pogodbenice pomenilo kršitev v skladu z nacionalnim pravom zaprošene pogodbenice.

19. Zaprošena pogodbenica čim prej izpolni zahtevo za medsebojno pravno pomoč in čim bolj upošteva vse roke, ki jih predlaga pogodbenica prosilka ter so po možnosti obrazloženi že v zahtevi. Zaprošena pogodbenica odgovori pogodbenici prosilki na njene upravičene poizvedbe o napredku pri izpolnitvi njene zahteve. Pogodbenica prosilka takoj obvesti zaprošeno pogodbenico, če zahtevana pomoč ni več potrebna.

20. Zaprošena pogodbenica lahko odloži medsebojno pravno pomoč, če ta ovira preiskavo, pregon ali sodni postopek v teku.

21. Zaprošena pogodbenica se, preden zavrne zahtevo v skladu z odstavkom 14 ali odloži njeno izpolnitev v skladu z odstavkom 20, posvetuje s pogodbenico prosilko, da preuči, ali lahko zagotovi pomoč pod takimi pogoji, kot se ji zdijo potrebni. Če pogodbenica prosilka sprejme pomoč pod navedenimi pogoji, te pogoje upošteva.

22. Običajne stroške izpolnitve zahteve krije zaprošena pogodbenica, razen če se zadevni pogodbenici dogovorita drugače. Če so ali bodo za izpolnitev zahteve potrebni večji ali izredni izdatki, se pogodbenici posvetujeta o pogojih izpolnitve zahteve in načinu kritja nastalih stroškov.

23. V primeru zahteve zaprošena pogodbenica:

(a)	zagotovi pogodbenici prosilki kopije vladnih evidenc, dokumentov ali informacij, s katerimi razpolaga in ki so v skladu z njenim nacionalnim pravom dostopne splošni javnosti; ter

(b)	lahko po lastni presoji pogodbenici prosilki v celoti, delno ali pod takimi pogoji, kot se ji zdijo primerni, zagotovi kopije vseh vladnih evidenc, dokumentov ali informacij, s katerimi razpolaga in ki v skladu z njenim nacionalnim pravom niso dostopne splošni javnosti.

24. Pogodbenice po potrebi preučijo možnost sklenitve dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, ki bi izpolnjevali namene določb tega člena, uveljavljali te določbe v praksi ali jih izboljšali.

Člen 30

Izročitev

1. Ta člen se uporablja za kazniva dejanja, določena v skladu s členom 14 tega protokola, kadar:

(a)	je oseba, na katero se zahteva za izročitev nanaša, na ozemlju zaprošene pogodbenice;

(b)	je kaznivo dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, kaznivo v skladu z nacionalnim pravom tako pogodbenice prosilke kot tudi zaprošene pogodbenice; ter

(c)	se kršitev kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo ali drugimi oblikami odvzema prostosti najmanj štirih let ali hujšo kaznijo ali tako nižjo kaznijo, kot se zadevne pogodbenice dogovorijo v skladu z dvostranskimi in večstranskimi pogodbami ali drugimi mednarodnimi sporazumi.

2. Za vsako kaznivo dejanje, za katero se uporablja ta člen, se šteje, da je vključeno v vsako pogodbo o izročitvi, ki velja med pogodbenicami, kot kršitev, zaradi katerega se dovoli izročitev. Pogodbenice se zavezujejo k vključitvi takih kršitev kot kršitev, zaradi katerih se dovoli izročitev, v vsako pogodbo o izročitvi, ki se sklene med njimi.

3. Če pogodbenica, ki pogojuje izročitev s pogodbo, prejme zahtevo za izročitev od druge pogodbenice, s katero nima sklenjene pogodbe o izročitvi, lahko šteje ta protokol kot pravno podlago za izročitev zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja, za katero se uporablja ta člen.

4. Pogodbenice, ki izročitve ne pogojujejo s pogodbo, štejejo kazniva dejanja, za katera se uporablja ta člen, kot kršitve, zaradi katerih se med njimi dovoli izročitev.

5. Za izročitev veljajo pogoji, določeni z nacionalnim pravom zaprošene pogodbenice ali veljavnimi pogodbami o izročitvi, med drugim vključno s pogoji v zvezi z najnižjo kaznijo, ki je potrebna za izročitev, in razlogi, na podlagi katerih lahko zaprošena pogodbenica izročitev zavrne.

6. Pogodbenice si v skladu z nacionalnim pravom prizadevajo za pospešitev izročitvenih postopkov in poenostavitev s tem povezanih zahtev po dokazih glede kakršnega koli kaznivega dejanja, za katero se uporablja ta člen.

7. Če pogodbenica, na ozemlju katere je navzoč domnevni storilec, zaradi kaznivega dejanja, za katero se uporablja ta člen, take osebe ne izroči zgolj zato, ker je njen državljan, na zahtevo pogodbenice, ki zahteva izročitev, nemudoma predloži zadevo pristojnim organom zaradi pregona. Navedeni organi sprejmejo odločitev in izvajajo postopke na enak način kot pri kakršni koli drugi podobni kršitvi v skladu z nacionalnim pravom navedene pogodbenice. Zadevne pogodbenice med seboj sodelujejo zlasti v zvezi s postopki in dokazi, da zagotovijo učinkovitost takega pregona.

8. Če nacionalno pravo pogodbenici dovoljuje, da izroči ali kakor koli drugače preda državljana le pod pogojem, da bo ta oseba vrnjena navedeni pogodbenici zaradi prestajanja kazni, ki ji je izrečena ob koncu sojenja ali postopka, zaradi katerega se je zahtevala izročitev ali predaja te osebe, ter če pogodbenica, ki zahteva izročitev te osebe, soglaša s to možnostjo in drugimi pogoji, ki se pogodbenicama zdijo primerni, taka pogojna izročitev ali predaja zadostuje za izpolnitev obveznosti iz odstavka 7.

9. Če se izročitev zaradi izvršitve kazni zavrne, ker je zahtevana oseba državljan zaprošene pogodbenice, slednja, če ji nacionalno pravo to dovoljuje in v skladu z njegovimi zahtevami, na zahtevo pogodbenice prosilke preuči možnost izvršitve kazni, izrečene v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice prosilke, ali preostanka kazni.

10. Vsaki osebi, glede katere poteka postopek zaradi kakršnih koli kaznivih dejanj, za katera se uporablja ta člen, se zagotovi poštena obravnava na vseh stopnjah postopka, vključno z vsemi pravicami in jamstvi, ki jih določa nacionalno pravo pogodbenice, na ozemlju katere je navedena oseba navzoča.

11. Vsebina tega protokola se ne razlaga tako, da zaprošeno pogodbenico obvezuje k izročitvi, če ima utemeljene razloge, da meni, da je bila zahteva vložena zaradi pregona ali kaznovanja osebe na podlagi njenega spola, rase, vere, državljanstva, etničnega porekla ali političnega prepričanja ali da bi izpolnitev zahteve škodila položaju navedene osebe iz katerega koli od teh razlogov.

12. Pogodbenice ne smejo zavrniti zahteve za izročitev le zato, ker se šteje, da gre za kršitev v zvezi z davki.

13. Zaprošena pogodbenica se, preden zavrne izročitev, po potrebi posvetuje s pogodbenico prosilko in ji omogoči, da predstavi svoja mnenja in zagotovi informacije, ki se nanašajo na njene navedbe.

14. Pogodbenice si prizadevajo za sklenitev dvostranskih in večstranskih sporazumov ali dogovorov za izvedbo izročitve ali izboljšanje njene učinkovitosti. Če so pogodbenice zavezane z veljavno pogodbo ali medvladnim sporazumom, se uporabljajo ustrezne določbe navedene pogodbe ali medvladnega sporazuma, razen če se pogodbenice dogovorijo, da namesto njih uporabljajo odstavke od 1 do 13.

Člen 31

Ukrepi za zagotovitev izročitve

1. Če zaprošena pogodbenica meni, da okoliščine to upravičujejo in je zadeva nujna, lahko v skladu z nacionalnim pravom in pogodbami o izročitvi, ki jih je sklenila, na zahtevo pogodbenice prosilke pripre osebo, katere izročitev se zahteva in ki je navzoča na njenem ozemlju, ali sprejme druge ustrezne ukrepe za zagotovitev navzočnosti te osebe v postopku izročitve.

2. Pogodbenico prosilko se v skladu z nacionalnim pravom po potrebi in nemudoma uradno obvesti o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1.

3. Vsaka oseba, v zvezi s katero se sprejmejo ukrepi v skladu z odstavkom 1, ima pravico:

(a)	da nemudoma stopi v stik z najbližjim ustreznim predstavnikom države, katere državljan je, ali, če je navedena oseba brez državljanstva, države, na ozemlju katere ima navedena oseba stalno prebivališče; ter

(b)	da jo obišče predstavnik navedene države.

DEL VI

POROČANJE

Člen 32

Poročanje in izmenjava informacij

1. Vsaka pogodbenica skupščini pogodbenic prek sekretariata konvencije predloži redna poročila o izvajanju tega protokola.

2. Obliko in vsebino takih poročil določi skupščina pogodbenic. Ta poročila so del rednega instrumenta poročanja iz Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom.

3. Pri določanju vsebine rednih poročil iz odstavka 1 se med drugim upoštevajo:

(a)	informacije o zakonodajnih, izvršnih, upravnih ali drugih ukrepih, sprejetih za izvajanje tega protokola;

(b)	informacije o morebitnih omejitvah ali ovirah pri izvajanju tega protokola in o sprejetih ukrepih za premostitev navedenih ovir, kadar je to primerno;

(c)	informacije o zagotovljeni, prejeti ali zahtevani finančni in tehnični pomoči pri dejavnostih, povezanih z odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, kadar je to primerno; ter

(d)	informacije iz člena 20.

Kadar se ustrezni podatki že zbirajo v okviru mehanizma poročanja Konference pogodbenic, skupščina pogodbenic ne zbira enakih podatkov.

4. Skupščina pogodbenic v skladu s členoma 33 in 36 na zahtevo pogodbenic v razvoju in pogodbenic, katerih gospodarstvo je v prehodu, preuči ureditev za pomoč tem pogodbenicam pri izpolnjevanju obveznosti iz tega člena.

5. Za sporočanje informacij v skladu z navedenima členoma velja nacionalno pravo o zaupnosti in zasebnosti. Pogodbenice v skladu z medsebojnim dogovorom varujejo vse zaupne informacije, ki se sporočajo ali izmenjujejo.

DEL VII

INSTITUCIONALNA UREDITEV IN FINANČNA SREDSTVA

Člen 33

Skupščina pogodbenic

1. Ustanovi se skupščina pogodbenic. Sekretariat konvencije skliče prvo sejo skupščine pogodbenic neposredno pred naslednjo redno sejo Konference pogodbenic po začetku veljavnosti tega protokola ali neposredno po njej.

2. Od takrat naprej sekretariat konvencije sklicuje redne seje skupščine pogodbenic neposredno pred rednimi sejami Konference pogodbenic ali neposredno po njih.

3. Izredne seje skupščine pogodbenic potekajo v takih drugih časovnih obdobjih, kot se zdijo skupščini potrebna, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, če je v šestih mesecih po tem, ko jim je sekretariat konvencije sporočil zahtevo, slednjo potrdila vsaj ena tretjina pogodbenic.

4. Če skupščina pogodbenic ne odloči drugače, zanjo veljajo poslovnik in finančna pravila Konference pogodbenic Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom.

5. Skupščina pogodbenic redno pregleduje izvajanje Protokola in sprejme potrebne odločitve za spodbujanje njegovega učinkovitega izvajanja.

6. Skupščina pogodbenic določi obseg in mehanizem ocenjenih prostovoljnih prispevkov pogodbenic Protokola za delovanje tega protokola ter druga možna sredstva za njegovo izvajanje.

7. Skupščina pogodbenic na vsaki redni seji soglasno sprejme proračun in delovni načrt za finančno obdobje do naslednje redne seje, ki se razlikujeta od proračuna in delovnega načrta za Okvirno konvencijo SZO za nadzor nad tobakom.

Člen 34

Sekretariat

1. Sekretariat konvencije je sekretariat tega protokola.

2. Sekretariat konvencije glede na svojo vlogo kot sekretariat tega protokola:

(a)	pripravlja seje skupščine pogodbenic in morebitnih pomožnih organov, delovnih skupin in drugih organov, ki jih ustanovi skupščina pogodbenic, ter zanje opravlja potrebne storitve;

(b)	po potrebi prejema, analizira,posreduje in zagotavlja povratne informacije zadevnim pogodbenicam in skupščini pogodbenic o poročilih, ki jih prejme v skladu s tem protokolomter olajšuje izmenjavo informacij med pogodbenicami;

(c)

na zahtevo zagotavlja podporo pogodbenicam, zlasti pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam, katerih gospodarstvo je v prehodu, pri zbiranju, sporočanju in izmenjavi informacij, potrebnih v skladu z določbami tega protokola, ter pomoč pri določanju razpoložljivih sredstev za olajševanje izpolnjevanja obveznosti iz tega protokola;

(d)	pod vodstvom skupščine pogodbenic pripravlja poročila o dejavnostih iz tega protokola in jih predloži skupščini pogodbenic;

(e)	pod vodstvom skupščine pogodbenic zagotavlja potrebno usklajevanje s pristojnimi mednarodnimi in regionalnimi medvladnimi organizacijami ter drugimi organi;

(f)	pod vodstvom skupščine pogodbenic sklepa take upravne dogovore ali pogodbe, ki so lahko potrebni za učinkovito opravljanje njegovih nalog kot sekretariata tega protokola;

(g)	prejema in pregleduje vloge medvladnih in nevladnih organizacij, ki želijo biti pooblaščene opazovalke na sejah skupščine pogodbenic in zagotavlja, da te organizacije niso povezane s tobačno industrijo, ter predloži pregledane vloge v obravnavo skupščini pogodbenic; ter

(h)	opravlja druge naloge sekretariata, določene s tem protokolom, in druge naloge, ki jih lahko določi skupščina pogodbenic.

Člen 35

Odnosi med skupščino pogodbenic in medvladnimi organizacijami

Za zagotovitev tehničnega in finančnega sodelovanja za doseganje cilja tega protokola lahko skupščina pogodbenic zaprosi za sodelovanje pristojnih mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij, vključno s finančnimi in razvojnimi institucijami.

Člen 36

Finančna sredstva

1. Pogodbenice priznavajo pomembno vlogo finančnih sredstev pri doseganju cilja tega protokola in pomen člena 26 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom pri doseganju ciljev konvencije.

2. Vsaka pogodbenica zagotavlja finančno podporo nacionalnim dejavnostim, namenjenim doseganju cilja tega protokola, v skladu z nacionalnimi načrti, prednostnimi nalogami in programi.

3. Za doseganje ciljev tega protokola pogodbenice po potrebi spodbujajo uporabo dvostranskih, regionalnih, podregionalnih in drugih večstranskih poti za zagotovitev financiranja za krepitev zmogljivosti pogodbenic v razvoju in pogodbenic, katerih gospodarstvo je v prehodu.

4. Pogodbenice se brez poseganja v člen 18 ter v skladu z nacionalnimi zakoni in politikami spodbujajo, da za doseganje ciljev tega protokola po potrebi uporabijo kakršno koli zaplenjeno premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ter izhaja iz nezakonite trgovine s tobakom, tobačnimi izdelki in proizvodno opremo.

5. Pogodbenice, ki so zastopane v ustreznih regionalnih in mednarodnih medvladnih organizacijah ter finančnih in razvojnih institucijah, slednje spodbujajo k zagotavljanju finančne pomoči pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam, katerih gospodarstvo je v prehodu, pri izpolnjevanju obveznosti iz tega protokola brez omejevanja pravic do sodelovanja v teh organizacijah.

6. Pogodbenice se dogovorijo, da:

(a)

si med seboj pomagajo pri izpolnjevanju obveznosti iz tega protokola, pri čemer je treba zagotoviti vsa ustrezna možna in obstoječa sredstva, ki so na voljo za dejavnosti, povezane s ciljem tega protokola, ter jih uporabiti v korist vseh pogodbenic, zlasti pogodbenic v razvoju in pogodbenic, katerih gospodarstvo je v prehodu; ter

(b)	sekretariat konvencije na zahtevo svetuje pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam, katerih gospodarstvo je v prehodu, glede razpoložljivih virov financiranja, da jim olajša izpolnjevanje obveznosti iz tega protokola.

7. Pogodbenice lahko v skladu s členom 5(3) Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom zahtevajo, da tobačna industrija krije vse stroške, povezane z obveznostmi pogodbenice v zvezi z doseganjem ciljev tega protokola.

8. Pogodbenice si v skladu z nacionalnim pravom prizadevajo za to, da lahko same financirajo izvajanje Protokola, vključno z obračunavanjem davkov in drugih oblik dajatev na tobačne izdelke.

DEL VIII

REŠEVANJE SPOROV

Člen 37

Reševanje sporov

Reševanje sporov med pogodbenicami glede razlage ali uporabe tega protokola ureja člen 27 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom.

DEL IX

NAPREDEK V ZVEZI S PROTOKOLOM

Člen 38

Spremembe tega protokola

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe tega protokola.

2. Spremembe tega protokola obravnava in sprejme skupščina pogodbenic. Sekretariat konvencije besedilo vsake predlagane spremembe tega protokola pošlje pogodbenicam najmanj šest mesecev pred sejo, na kateri naj bi se sprejela. Sekretariat konvencije pošlje predlagane spremembe tudi podpisnicam tega protokola in v vednost depozitarju.

3. Pogodbenice si čim bolj prizadevajo, da bi soglasno dosegle dogovor o vsaki predlagani spremembi tega protokola. Če so izčrpana vsa prizadevanja za soglasje in dogovor ni dosežen, se sprememba v skrajni sili sprejme s tričetrtinsko večino glasov prisotnih in glasujočih pogodbenic na seji. V tem členu „prisotne in glasujoče pogodbenice“ pomenijo pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti. Sekretariat konvencije vsako sprejeto spremembo pošlje depozitarju, ki jo nato razpošlje pogodbenicam v sprejetje.

4. Listine o sprejetju spremembe se deponirajo pri depozitarju. Za tiste pogodbenice, ki sprejmejo spremembo v skladu z odstavkom 3, začne sprememba veljati devetdeseti dan, odkar depozitar prejme listino o sprejemu vsaj od dveh tretjin pogodbenic.

5. Za vsako drugo pogodbenico začne sprememba veljati devetdeseti dan, odkar navedena pogodbenica pri depozitarju deponira svojo listino o sprejetju navedene spremembe.

Člen 39

Sprejetje in sprememba prilog k temu protokolu

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga prilogo k temu protokolu in spremembe njegovih prilog.

2. Priloge so omejene na sezname, obrazce in kakršno koli drugo opisno gradivo v zvezi s postopkovnimi, znanstvenimi, tehničnimi ali upravnimi zadevami.

3. Priloge k temu protokolu in njihove spremembe se predlagajo, sprejmejo in začnejo veljati v skladu s postopkom iz člena 38.

DEL X

KONČNE DOLOČBE

Člen 40

Pridržki

Pridržki k temu protokolu niso mogoči.

Člen 41

Odpoved

1. Po dveh letih od datuma začetka veljavnosti tega protokola za pogodbenico lahko navedena pogodbenica Protokol s pisnim uradnim obvestilom depozitarju kadar koli odpove.

2. Vsaka taka odpoved začne veljati po izteku enega leta, odkar depozitar prejme uradno obvestilo o odpovedi, ali s poznejšim datumom, ki je lahko naveden v uradnem obvestilu o odpovedi.

3. Za vsako pogodbenico, ki odpove Okvirno konvencijo SZO za nadzor nad tobakom, se šteje, da je odpovedala ta protokol, pri čemer odpoved tega protokola velja od datuma odpovedi Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom.

Člen 42

Pravica do glasovanja

1. Vsaka pogodbenica tega protokola ima en glas, razen v primeru odstavka 2.

2. Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, uveljavljajo svojo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic pogodbenic Protokola. Taka organizacija ne uveljavlja svoje pravice do glasovanja, če katera koli njena država članica uveljavlja svojo pravico, in obratno.

Člen 43

Podpis

Vse pogodbenice Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom lahko Protokol podpišejo od 10. do 11. januarja 2013 na sedežu Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi, nato pa do 9. januarja 2014 na sedežu Združenih narodov v New Yorku.

Člen 44

Ratifikacija, sprejetje, odobritev, uradna potrditev ali pristop

1. Države ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo ta protokol ali pristopijo k njemu, organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so pogodbenice Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, pa ga uradno potrdijo ali pristopijo k njemu. K protokolu lahko pristopijo dan po končanem podpisovanju. Listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi, uradni potrditvi ali pristopu se deponirajo pri depozitarju.

2. Za vsako organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki postane pogodbenica tega protokola, ne da bi bila hkrati pogodbenica katera od njenih držav članic, veljajo vse obveznosti iz tega protokola. V primeru organizacij, v katerih je ena ali več držav članic pogodbenica tega protokola, se organizacija in njene države članice odločijo o svojih zadevnih odgovornostih za izpolnjevanje obveznosti iz tega protokola. V takih primerih organizacija in države članice niso upravičene hkrati uveljavljati pravic iz tega protokola.

3. Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v listinah o uradni potrditvi ali pristopu navedejo obseg svoje pristojnosti glede zadev, ki jih ureja ta protokol. Te organizacije tudi obvestijo depozitarja o vsaki pomembnejši spremembi obsega svoje pristojnosti, nato pa depozitar o tem obvesti pogodbenice.

Člen 45

Začetek veljavnosti

1. Ta protokol začne veljati devetdeseti dan, po dnevu, ko se pri depozitarju deponira štirideseta listina o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi, uradni potrditvi ali pristopu.

2. Za vsako pogodbenico Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, ki ratificira, sprejme, odobri ali uradno potrdi ta protokol ali pristopi k njemu, potem ko so izpolnjeni pogoji za začetek veljavnosti iz odstavka 1, začne ta protokol veljati devetdeseti dan od deponiranja njene listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi, pristopu ali uradni potrditvi.

3. V tem členu se nobena listina, ki jo deponira organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna k listinam, ki jih deponirajo države članice navedene organizacije.

Člen 46

Depozitar

Depozitar tega protokola je generalni sekretar Združenih narodov.

Člen 47

Verodostojna besedila

Izvirnik tega protokola, katerega besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

(1) Pogodbenice lahko v ta namen po potrebi vključijo sklic na harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga Svetovne carinske organizacije.

(2) Kadar je to primerno, nacionalna organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje pomeni enako kot domača organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje.

(3) Varna izmenjava informacij med pogodbenicama pomeni, da teh informacij ni mogoče prestreči in nezakonito spreminjati (ponarejanje). To pomeni, da tretja oseba nima vpogleda v informacije, ki si jih pogodbenici izmenjujeta, niti jih ne more spremeniti.

1.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 268/40

PROTOKOL O SPREMEMBI

k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

EVROPSKA UNIJA

KNEŽEVINA ANDORA, v nadaljnjem besedilu Andora,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenica oziroma pogodbenici, STA SE –

z namenom izvesti standard OECD za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih, v nadaljnjem besedilu: svetovni standard, v okviru sodelovanja pogodbenic,

OB UPOŠTEVANJU, da pogodbenici dolgotrajno in tesno sodelujeta na področju medsebojne pomoči v davčnih zadevah, zlasti na področju uporabe ukrepov, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (1), in želita z nadaljnjo krepitvijo navedenega sodelovanja izboljšati spoštovanje davčnih predpisov na mednarodni ravni,

OB UPOŠTEVANJU, da želita pogodbenici doseči sporazum za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni na podlagi vzajemne avtomatične izmenjave podatkov ob upoštevanju nekaterih določb o varstvu zaupnosti in drugih tovrstnih določb, vključno z določbami, ki omejujejo uporabo izmenjanih podatkov,

OB UPOŠTEVANJU, da je treba člen 12 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčenju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), v obliki, kakršna je pred spremembo s tem protokolom o spremembi, ki trenutno zagotavlja izmenjavo podatkov na zaprosilo, omejenih na dejanja, ki predstavljajo davčno goljufijo ali podobno, uskladiti s standardom OECD o preglednosti in izmenjavi podatkov v davčnih zadevah,

OB UPOŠTEVANJU, da bosta pogodbenici pri obdelavi osebnih podatkov, izmenjanih v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, uporabili svoje zadevne predpise in prakse na področju varstva podatkov in da se zavezujeta, da bosta druga drugo v primeru spremembe vsebine teh predpisov in praks o tem takoj obvestili,

OB UPOŠTEVANJU, da je v Sklepu Komisije 2010/625/EU z dne 19. oktobra 2010 v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustreznem varstvu osebnih podatkov v Andori (3) navedeno, da se za vse dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive, za Andoro šteje, da zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz Evropske unije,

OB UPOŠTEVANJU, da bodo imele države članice in Andora do datuma uveljavitve tega protokola o spremembi vzpostavljene (i) ustrezne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da podatki, prejeti v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, ostanejo zaupni in se uporabljajo le za namene odmere, pobiranja, izterjave davkov, izvrševanja, pregona ali odločanja o pritožbah v zvezi z davki, nadzora nad njimi in druge zakonsko dovoljene namene, pri čemer jih uporabljajo le osebe ali organi, ki pri tem sodelujejo; in (ii) infrastrukturo za učinkovito izmenjavo podatkov (vključno z uveljavljenimi postopki za zagotavljanje pravočasne, natančne, varne in zaupne izmenjave podatkov, učinkovitim in zanesljivim komunikacijskim sistemom ter zmogljivostmi za hitro reševanje vprašanj in pomislekov o izmenjavi ali zaprosil za izmenjavo podatkov in zagotavljanje izvajanja določb člena 4, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi),

OB UPOŠTEVANJU, da kot upravljavci podatkov Poročevalske finančne institucije, Pristojni organi pošiljatelji in Pristojni organi prejemniki podatkov, ki so obdelani v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, ne bi smeli hraniti dlje, kot je potrebno za dosego namenov Sporazuma. Glede na razlike med zakonodajami držav članic in Andore bi se morali pri določanju najdaljšega obdobja hrambe za vsako pogodbenico sklicevati na pravila o zastaranju, ki so določena v nacionalni davčni zakonodaji posameznega upravljavca podatkov,

OB UPOŠTEVANJU, da sta kategoriji Poročevalskih finančnih institucij in Računov, o katerih se poroča, ki sta zajeti v Sporazumu, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, oblikovani tako, da se omejijo priložnosti, da bi se davkoplačevalci s prenašanjem sredstev v Finančne institucije ali z vlaganjem v finančne produkte, ki so izvzeti iz področja uporabe Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, izognili poročanju. Kljub temu bi morale biti nekatere Finančne institucije in računi, pri katerih obstaja majhno tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, izvzeti iz področja uporabe. Pragovi se na splošno ne bi smeli vključiti, saj bi se jim bilo mogoče, če bi račune razdelili med več Finančnih institucij, brez težav izogniti. Finančni podatki, ki jih je treba sporočiti in izmenjati, se ne nanašajo le na celotni zadevni dohodek (obresti, dividende in podobne vrste dohodkov), temveč tudi na stanje na računu in iztržke od prodaje Finančnih sredstev, da bi se lahko ukrepalo v primerih, ko skušajo davkoplačevalci skriti kapital, ki že sam predstavlja dohodek ali sredstva, pri katerih je bil utajen davek. Obdelava podatkov v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, je torej potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic in Andore omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakonodaje v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost, da bodo storjene davčne utaje, in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se spremeni:

1.	naslov se nadomesti z naslednjim: „Sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Andoro o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni“;

členi 1 do 19 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Opredelitve pojmov

1. V tem Sporazumu:

(a)	‚Evropska unija‘ pomeni Unijo, kakor je bila ustanovljena s Pogodbo o Evropski uniji in vključuje ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji, določenimi v Pogodbi o delovanju Evropske unije;

(b)	‚država članica‘ pomeni državo članico Evropske unije;

(c)	‚Andora‘ pomeni Kneževino Andoro;

(d)

‚Pristojni organi Andore‘ in ‚Pristojni organi držav članic‘ pomeni tiste organe, ki so navedeni v Prilogi III pod točko (a) oziroma (b) do (ac). Priloga III je sestavni del tega sporazuma. Seznam Pristojnih organov v Prilogi III se lahko spremeni s preprostim obvestilom, ki ga drugi pogodbenici pošlje Andora za organ iz točke (a) Priloge III in Evropska unija za organe iz točk (b) do (ac) Priloge III;

(e)

‚Finančna institucija države članice‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka države članice, ne vključuje pa podružnic navedene Finančne institucije, ki so zunaj te države članice, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka navedene države članice, če se navedena podružnica nahaja v tej državi članici;

(f)	‚Finančna institucija Andore‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Andore, ne vključuje pa podružnic navedene Finančne institucije, ki so zunaj Andore, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Andore, če se navedena podružnica nahaja v Andori;

(g)	‚Poročevalska finančna institucija‘ odvisno od vsebine pomeni katero koli Finančno institucijo države članice ali Finančno institucijo Andore, ki ni Neporočevalska finančna institucija;

(h)	‚Račun, o katerem se poroča‘ odvisno od vsebine pomeni Račun države članice, o katerem se poroča, ali Račun Andore, o katerem se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, ki so vzpostavljeni v navedeni državi članici ali Andori;

(i)

‚Račun države članice, o katerem se poroča‘ pomeni Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija Andore in je v lasti vsaj ene osebe države članice, ki je Oseba, o katerih se poroča, ali Pasivnega nefinančnega subjekta z vsaj eno Obvladujočo osebo, ki je Oseba države članice, o kateri se poroča;

(j)	‚Račun Andore, o katerem se poroča‘ pomeni Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija države članice in je v lasti vsaj ene Osebe Andore, ki je Oseba, o kateri se poroča, ali Pasivnega nefinančnega subjekta z vsaj eno Obvladujočo osebo, ki je Oseba Andore, o kateri se poroča;

(k)	‚Oseba države članice‘ pomeni posameznika ali Subjekt, ki ga Poročevalska finančna institucija Andore opredeli za rezidenta države članice v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident države članice;

(l)	‚Oseba Andore‘ pomeni posameznika ali Subjekt, ki ga Poročevalska finančna institucija države članice opredeli za rezidenta Andore v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident Andore.

2. Vsak izraz z veliko začetnico, ki ni drugače opredeljen v tem sporazumu, ima tak pomen, kot ga ima (i) za države članice na podlagi Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (4) ali, kjer je primerno, nacionalne zakonodaje države članice, ki uporablja ta sporazum, in (ii) za Andoro na podlagi njene nacionalne zakonodaje, tak pomen pa je skladen s pomenom iz prilog I in II.

Vsak izraz, ki ni drugače opredeljen v tem sporazumu, Prilogi I ali Prilogi II, ima, razen če iz vsebine izhaja drugače oziroma se Pristojna organa države članice in Andore dogovorita o skupnem pomenu v skladu s členom 7 (kot to dovoljuje nacionalna zakonodaja), tak pomen, kot ga ima v tistem trenutku v zakonodaji zadevne jurisdikcije, ki uporablja ta sporazum, (i) za države članice v Direktivi Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ali, kjer je primerno, nacionalni zakonodaji zadevne države članice in (ii) za Andoro v njeni nacionalni zakonodaji, pomen, kot ga ima v veljavni davčni zakonodaji zadevne jurisdikcije (države članice ali Andore), ki prevlada nad pomenom, ki se izrazu dodeli v drugih pravnih aktih navedene jurisdikcije.

Člen 2

Avtomatična izmenjava podatkov v zvezi z Računi, o katerih se poroča

1. Pristojni organ Andore in Pristojni organ posamezne države članice ter Pristojni organ posamezne države članice in Pristojni organ Andore si v skladu z določbami tega člena in na podlagi veljavnih pravil o poročanju in dolžni skrbnosti v skladu s prilogama I in II, ki sta sestavni del tega sporazuma, vsako leto avtomatično izmenjata podatke, pridobljene v skladu s takimi pravili, ki so določeni v odstavku 2.

2. Podatki, ki se izmenjajo v primeru države članice glede posameznega Računa Andore, o katerem se poroča, in v primeru Andore glede posameznega Računa države članice, o katerem se poroča, so:

(a)

ime, naslov, identifikacijska številka davkoplačevalca (v nadaljnjem besedilu: IŠD) ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti iz prilog I in II ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in IŠD Subjekta ter ime, naslov, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča;

(b)	številka računa (ali ustrezna oznaka, če ni številke računa);

(c)	ime in morebitna identifikacijska številka Poročevalske finančne institucije;

(d)

stanje na računu ali vrednost računa (vključno z Odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja ali, če je bil račun zaprt med takim letom ali obdobjem, neposredno pred zaprtjem računa;

(e)

v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

(i)	skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, in

(ii)

skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa Finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot zastopnik Imetnika računa;

(f)	v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, in

(g)

v primeru računov, ki niso opisani v pododstavku 2(e) ali (f), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem.

Člen 3

Čas in način avtomatične izmenjave podatkov

1. Znesek in kategorizacija plačil, opravljenih v zvezi z Računom, o katerem se poroča, se zaradi izmenjave podatkov iz člena 2 lahko določita v skladu z davčno zakonodajo jurisdikcije (države članice ali Andore), ki izmenjuje podatke.

2. V podatkih, ki se izmenjujejo, mora biti zaradi izmenjave podatkov iz člena 2 navedena valuta, v kateri je izražen zadevni znesek.

3. Kar zadeva člen 2(2), se izmenjajo podatki za prvo leto, ki se začne z začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, in za vsa naslednja leta, izmenjajo pa se v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katerega se podatki nanašajo.

4. Pristojni organi bodo podatke iz člena 2 avtomatično izmenjali v shemi enotnega standarda poročanja v razširljivem označevalnem jeziku.

5. Pristojni organi se bodo dogovorili o vsaj enem načinu prenosa podatkov, vključno s standardi šifriranja.

Člen 4

Sodelovanje pri vzpostavljanju skladnosti in izvrševanju

Pristojni organ države članice bo obvestil Pristojni organ Andore in Pristojni organ Andore bo obvestil Pristojni organ države članice, če najprej navedeni Pristojni organ (ki obvešča) upravičeno domneva, da so se zaradi napake sporočili nepravilni ali nepopolni podatki na podlagi člena 2, ali pa Poročevalska finančna institucija ni v skladu z veljavnimi zahtevami za poročanje in postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II. Obveščeni Pristojni organ bo sprejel vse ustrezne ukrepe, ki so na voljo v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo, da odpravi napake ali neskladnosti, opisane v obvestilu.

Člen 5

Izmenjava podatkov na zaprosilo

1. Ne glede na določbe člena 2 in vseh drugih sporazumov, ki zagotavljajo izmenjavo podatkov na zaprosilo med Andoro in državo članico, lahko Pristojni organ Andore in Pristojni organ države članice na zaprosilo izmenjajo tiste podatke, ki so predvidoma pomembni za izvajanje tega sporazuma ali za izvajanje ali uveljavljanje nacionalne zakonodaje glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v imenu Andore in držav članic, njihovih političnih enot ali lokalnih organov, če obdavčenje na podlagi take nacionalne zakonodaje ni v nasprotju z veljavnim sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Andoro in zadevno državno članico.

2. Določbe odstavka 1 tega člena in člena 6 se v nobenem primeru ne razlagajo, kakor da Andori ali državi članici nalagajo obveznost:

(a)	da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso Andore oziroma države članice;

(b)	da predloži podatke, ki jih ni mogoče dobiti na podlagi zakonodaje ali po običajni upravni poti Andore oziroma navedene države članice;

(c)	da predloži podatke, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinski postopek, ali podatke, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

3. Če v skladu s tem členom za podatke zaprosi država članica ali Andora, ki ravna kot jurisdikcija, ki je poslala zaprosilo, Andora ali država članica, ki ravna kot jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, sprejme ukrepe za pridobitev zaprošenih podatkov, tudi če jih navedena jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, morda ne potrebuje za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz odstavka 2, vendar se v nobenem primeru te omejitve ne razlagajo tako, kot da lahko jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, zavrne predložitev podatkov le zato, ker sama zanje nima interesa.

4. V nobenem primeru se določbe odstavka 2 ne razlagajo, kot da je v skladu z njimi dovoljeno, da Andora ali država članica zavrne posredovanje podatkov le zato, ker ima te podatke banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot zastopnik ali fiduciar, ali ker zadevajo lastniško udeležbo osebe.

5. Pristojni organi se bodo dogovorili o standardnih obrazcih, ki se bodo uporabljali, in vsaj enem načinu prenosa podatkov, vključno s standardi šifriranja.

Člen 6

Zaupnost in varstvo podatkov

1. Vsi podatki, ki jih jurisdikcija (država članica ali Andora) pridobi na podlagi tega sporazuma, se obravnavajo kot zaupni in varujejo enako kakor podatki, pridobljeni na podlagi nacionalne zakonodaje navedene jurisdikcije, in v obsegu, ki zagotavlja potrebno varstvo osebnih podatkov v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in zaščitnimi ukrepi, ki jih lahko jurisdikcija, ki pošilja podatke, določi v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

2. Podatki, obdelani v skladu s tem sporazumom, se hranijo le toliko, kolikor je potrebno za dosego namenov tega sporazuma, v vsakem primeru pa skladno z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov.

3. Taki podatki se vsekakor razkrijejo le osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi ali nadzornimi organi), ki sodelujejo pri odmeri, pobiranju ali izterjavi davkov, izvrševanju, pregonu, odločanju o pritožbah ali nadzoru v zvezi z davki navedene jurisdikcije (države članice ali Andore). Zadevne podatke lahko uporabljajo le navedene osebe ali organi, ki jih lahko uporabljajo le v namene iz prejšnjega stavka. Ne glede na določbe odstavka 1 pa smejo podatke razkriti v javnem sodnem postopku ali sodnih odločbah v zvezi s takimi davki.

4. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se podatki, ki jih prejme jurisdikcija (država članica ali Andora), lahko uporabijo za druge namene, kadar se za take namene lahko uporabijo po zakonodaji jurisdikcije, ki je podatke predložila (Andore oziroma države članice), njen Pristojni organ pa tako uporabo dovoli. Podatke, ki jih jurisdikcija (država članica ali Andora) zagotovi drugi jurisdikciji (Andori oziroma državi članici), lahko slednja s predhodnim dovoljenjem Pristojnega organa prve jurisdikcije, od katere podatki izvirajo, pošlje tretji jurisdikciji (drugi državi članici).

Podatki, ki jih ena država članica zagotovi drugi državi članici na podlagi svoje veljavne zakonodaje, s katero se izvaja Direktiva Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, se lahko s predhodnim dovoljenjem Pristojnega organa države članice, od katere podatki izvirajo, pošljejo Andori.

5. Vsak Pristojni organ države članice ali Andore takoj obvesti drugi Pristojni organ, tj. Andore oziroma navedene države članice, o kršitvi zaupnosti, neučinkovitosti zaščitnih ukrepov ter vseh sankcijah in popravnih ukrepih, ki so bili zato uvedeni.

Člen 7

Posvetovanja in začasna prekinitev tega sporazuma

1. Če se pojavijo kakšne težave pri izvajanju ali razlagi tega sporazuma, lahko Pristojni organi Andore ali države članice zahtevajo posvetovanja med Pristojnim organom Andore in vsaj enim Pristojnim organom držav članic, da se razvijejo ustrezni ukrepi za zagotavljanje izpolnjevanja tega sporazuma. Ti Pristojni organi o rezultatih posvetovanj nemudoma obvestijo Evropsko komisijo in Pristojne organe drugih držav članic. Na zahtevo katerega koli od Pristojnih organov lahko pri posvetovanjih v zvezi z razlago sodeluje Evropska komisija.

2. Če se posvetovanje nanaša na večjo neskladnost z določbami tega sporazuma in s postopkom iz odstavka 1 ni mogoče doseči ustreznega dogovora, lahko Pristojni organ države članice ali Andore začasno prekine izmenjavo podatkov na podlagi tega sporazuma z Andoro oziroma določeno državo članico, in sicer s pisnim obvestilom, ki ga pošlje drugemu zadevnemu Pristojnemu organu. Takšna začasna prekinitev ima takojšni učinek. Za namene tega odstavka večja neskladnost vključuje, vendar ni omejena na: neskladnost z določbami o zaupnosti in varovanju podatkov iz tega sporazuma, neskladnost Pristojnega organa države članice ali Andore z zahtevami iz tega sporazuma glede pravočasnega posredovanja podatkov ali posredovanja ustreznih podatkov oziroma opredelitev statusa Subjektov ali računov kot Neporočevalskih finančnih institucij in Izključenih računov na način, ki je v nasprotju s tem sporazumom.

Člen 8

Spremembe

1. Pogodbenici se posvetujeta vedno, kadar se na ravni OECD sprejme pomembna sprememba katerega od elementov svetovnega standarda ali, če je po mnenju pogodbenic to potrebno, da se izboljša tehnično delovanje tega sporazuma ali ocenijo in vključijo drugi dogodki na mednarodni ravni. Posvetovanja se izvedejo v enem mesecu od datuma, na katerega je pogodbenica podala zahtevo, v nujnih primerih pa kakor hitro je mogoče.

2. Pogodbenici se na podlagi take pogodbe lahko posvetujeta in proučita, ali so potrebne spremembe tega sporazuma.

3. Za namene posvetovanj iz odstavkov 1 in 2 vsaka pogodbenica drugo pogodbenico obvesti o možnih dogodkih, ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje tega sporazuma. To vključuje tudi vse ustrezne sporazume med eno od pogodbenic in tretjo državo.

4. Po posvetovanjih se lahko ta sporazum spremeni s protokolom ali novim sporazumom med pogodbenicama.

Člen 9

Odpoved

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove tako, da o tem pisno obvesti drugo pogodbenico. Ta odpoved začne učinkovati prvi dan v mesecu po poteku dvanajstih mesecev od datuma obvestila o odpovedi. V primeru odpovedi vsi podatki, prejeti na podlagi tega sporazuma, ostanejo zaupni, zanje pa še naprej velja člen 6 tega sporazuma.

Člen 10

Ozemlje uporabe

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih držav članic, v katerih se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji, določenimi v navedenih pogodbah, ter na drugi strani na ozemlju Andore.“

priloge se nadomestijo z naslednjim:

„

PRILOGA I

ENOTNI STANDARD POROČANJA IN DOLŽNE SKRBNOSTI ZA PODATKE O FINANČNIH RAČUNIH (V NADALJNJEM BESEDILU: ENOTNI STANDARD POROČANJA)

ODDELEK I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA POROČANJE

V skladu z odstavki od C do E mora vsaka Poročevalska finančna institucija Pristojnemu organu svoje jurisdikcije (države članice ali Andore) v zvezi z vsakim Računom, o katerem se poroča, v takšni Poročevalski finančni instituciji sporočiti naslednje podatke:

ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice ali Andore), IŠD ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice, Andore ali druge jurisdikcije), ter IŠD Subjekta in ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice ali Andore), IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča;

2.	številko računa (ali ustrezno oznako, če ni številke računa);

3.	ime in morebitno identifikacijsko številko Poročevalske finančne institucije;

v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

(a)	skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

(b)

6.	v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

v primeru računov, ki niso opisani v pododstavku A(5) ali (6), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem.

B.	Med podatki, ki se sporočajo, mora biti navedena valuta, v kateri je izražen zadevni znesek.

Ne glede na pododstavek A(1) za noben Račun, o katerem se poroča in ki je Že obstoječi račun, ni treba sporočiti IŠD oziroma datuma rojstva, če takšne IŠD oziroma datuma rojstva ni v evidencah Poročevalske finančne institucije in če takšni Poročevalski finančni instituciji na podlagi nacionalne zakonodaje ali katerega koli pravnega instrumenta Evropske unije tudi sicer ni treba zbirati takšnih podatkov (če je primerno). Vendar se od Poročevalske finančne institucije zahtevajo razumna prizadevanja, da za Že obstoječe račune pridobi IŠD in datum rojstva do konca drugega koledarskega leta po letu, v katerem so takšni Že obstoječi računi identificirani kot Računi, o katerih se poroča.

D.	Ne glede na pododstavek A(1) IŠD ni treba sporočiti, če je ni izdala zadevna država članica, Andora ali druga jurisdikcija rezidentstva.

Ne glede na pododstavek A(1) datuma rojstva ni treba sporočiti, razen če mora Poročevalska finančna institucija tudi sicer zbirati in sporočati takšne podatke na podlagi nacionalne zakonodaje in je ta podatek med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri Poročevalski finančni instituciji.

ODDELEK II

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DOLŽNO SKRBNOST

Račun se obravnava kot Račun, o katerem se poroča, od datuma, ko je identificiran kot tak v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII, če ni določeno drugače, pa je treba podatke v zvezi z Računom, o katerem se poroča, sporočiti vsako leto v koledarskem letu po letu, na katerega se podatki nanašajo.

B.	Stanje ali vrednost računa se določi na zadnji dan koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja.

C.	Če se prag stanja ali vrednosti računa določi na zadnji dan koledarskega leta, je treba ustrezno stanje ali vrednost določiti na zadnji dan poročevalskega obdobja, ki se konča s tem koledarskim letom ali med njim.

Vsaka država članica ali Andora lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli uporabo storitev tretjih oseb pri izpolnjevanju obveznosti o poročanju in dolžni skrbnosti, ki so takšnim Poročevalskim finančnim institucijam naložene na podlagi nacionalnega prava, vendar za izpolnjevanje teh obveznosti ostanejo odgovorne Poročevalske finančne institucije.

Vsaka država članica ali Andora lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli, da postopke dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, postopke dolžne skrbnosti za Račune visoke vrednosti pa za Račune nižje vrednosti. Če država članica ali Andora dovoli, da se postopki dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, še naprej veljajo pravila, ki se sicer uporabljajo za Že obstoječe račune.

ODDELEK III

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

Računi, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Za Že obstoječi račun posameznika, ki je Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Pogodba rentnega zavarovanja, ni potreben pregled, identifikacija ali poročanje, če zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje prodajo takšne Pogodbe rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča.

Računi nižje vrednosti. Za Račune nižje vrednosti se uporabljajo naslednji postopki.

Naslov prebivališča. Če je v evidencah Poročevalske finančne institucije naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin, lahko Poročevalska finančna institucija posameznega Imetnika računa za davčne namene obravnava kot rezidenta države članice, Andore ali druge jurisdikcije, kjer ima naslov, da lahko tako določi, ali je takšen posamezni Imetnik računa Oseba, o kateri se poroča.

Iskanje po elektronski evidenci. Če se Poročevalska finančna institucija ne more zanesti na naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin iz pododstavka B(1), mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od naslednjih indicev, ter uporabiti pododstavke B(3) do (6):

(a)	identifikacija Imetnika računa kot rezidenta Jurisdikcije, o kateri se poroča;

(b)	trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča (vključno s poštnim predalom) v Jurisdikciji, o kateri se poroča;

(c)	ena ali več telefonskih številk v Jurisdikciji, o kateri se poroča, in, odvisno od vsebine, nobena v Andori ali državi članici Poročevalske finančne institucije;

(d)	trajni nalog (razen za depozitne račune) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v Jurisdikciji, o kateri se poroča;

(e)	trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v Jurisdikciji, o kateri se poroča, ali

(f)	naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ v Jurisdikciji, o kateri se poroča, če Poročevalska finančna institucija v evidenci nima nobenega drugega naslova Imetnika računa.

3.	Če se z elektronskim iskanjem ne odkrije nobeden od indicev, ki so našteti v pododstavku B(2), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, ali dokler račun ne postane Račun visoke vrednosti.

Če se z elektronskim iskanjem odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), ali če se spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija Imetnika računa za davčne namene obravnavati kot rezidenta vsake Jurisdikcije, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

Če se z elektronskim iskanjem odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija po vrstnem redu, ki najbolj ustreza okoliščinam, uporabiti iskanje po papirni evidenci, opisano v pododstavku C(2), ali od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo ali Dokazne listine zaradi ugotavljanja rezidentstva tega Imetnika računa za davčne namene. Če z iskanjem po papirni evidenci ni mogoče odkriti indica in so prizadevanja za pridobitev samopotrdila ali Dokaznih listin neuspešna, mora Poročevalska finančna institucija Pristojnemu organu v svoji državi članici ali Andori, odvisno od vsebine, račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

Ne glede na odkritje indicev iz pododstavka B(2) Poročevalski finančni instituciji Imetnika računa ni treba obravnavati kot rezidenta Jurisdikcije, o kateri se poroča, če:

(a)

podatki o Imetniku računa vsebujejo trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča v Jurisdikciji, o kateri se poroča, eno ali več telefonskih številk v navedeni Jurisdikciji, o kateri se poroča (in, odvisno od vsebine, nobene v Andori ali državi članici Poročevalske finančne institucije) ali trajni nalog (v zvezi s Finančnimi računi razen Depozitnih računov) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v Jurisdikciji, o kateri se poroča, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

(i)	samopotrdilo Imetnika računa jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Andore ali drugih jurisdikcij), katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje takšne Jurisdikcije, o kateri se poroča, in

(ii)	dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa;

(b)

podatki o Imetniku računa vsebujejo trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v Jurisdikciji, o kateri se poroča, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

(i)	samopotrdilo Imetnika računa jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Andore ali drugih jurisdikcij), katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje takšne Jurisdikcije, o kateri se poroča, ali

(ii)	dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa.

Postopki natančnejšega pregleda za račune visoke vrednosti. Za Račune visoke vrednosti se uporabljajo naslednji postopki natančnejšega pregleda.

1.	Iskanje po elektronski evidenci. V zvezi z Računi visoke vrednosti mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2).

Iskanje po papirni evidenci. Če zbirke podatkov Poročevalske finančne institucije, ki se lahko pregledujejo elektronsko, vsebujejo razpredelke za vse podatke, opisane v pododstavku C(3), in te podatke tudi zajemajo, nadaljnje iskanje po papirnih evidencah ni potrebno. Če elektronske zbirke podatkov ne zajemajo vseh teh podatkov, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti pregledati tudi trenutno glavno datoteko stranke, ali obstaja kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2), in če v trenutni glavni datoteki stranke ni teh podatkov, še naslednje dokumente, povezane z računom, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zadnjih petih letih:

(a)	najnovejše Dokazne listine, zbrane v zvezi z računom;

(b)	najnovejšo pogodbo ali dokumentacijo o odprtju računa;

(c)	najnovejšo dokumentacijo, ki jo pridobi Poročevalska finančna institucija v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene;

(d)	katero koli trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje in

(e)	kateri koli trenutno veljavni trajni nalog (razen za Depozitne račune) za prenos sredstev.

Izjema, ko zbirke podatkov vsebujejo zadostne podatke. Poročevalski finančni instituciji ni treba opraviti iskanja po papirni evidenci, opisanega v pododstavku C(2), kadar njeni podatki, ki se lahko iščejo elektronsko, vključujejo:

(a)	rezidenčni status Imetnika računa;

(b)	naslov prebivališča in poštni naslov Imetnika računa, ki sta trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

(c)	telefonsko številko ali številke Imetnika računa, če obstajajo in so trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

(d)	v primeru Finančnih računov razen Depozitnih računov morebitni trajni nalog za prenos sredstev z računa na drug račun (vključno z računom pri drugi podružnici Poročevalske finančne institucije ali drugi Finančni instituciji);

(e)	morebitni trenutni naslov ‚v skrbi drugega‘ ali ‚poštno ležeče‘ za Imetnika računa; in

(f)	morebitno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje v zvezi z računom.

Poizvedba pri uslužbencu za poslovanje s strankami glede dejanske seznanjenosti. Poleg iskanja po elektronski in papirni evidenci, opisanega v pododstavkih C(1) in (2), mora Poročevalska finančna institucija kateri koli Račun visoke vrednosti, dodeljen uslužbencu za poslovanje s strankami (vključno s katerimi koli Finančnimi računi, ki se seštevajo s tem Računom visoke vrednosti), obravnavati kot račun, o katerem se poroča, če je uslužbenec za poslovanje s strankami dejansko seznanjen s tem, da je Imetnik računa oseba, o kateri se poroča.

Posledica odkritja indicev.

(a)

Če pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, ni odkrit nobeden od indicev, naštetih v pododstavku B(2), in račun ni identificiran kot račun, ki ga ima Oseba, o kateri se poroča, iz pododstavka C(4), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih s tem računom.

(b)

Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), ali če se naknadno spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako Jurisdikcijo, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

(c)

Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija od tega Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene. Če Poročevalska finančna institucija ne more pridobiti takšnega samopotrdila ali Dokaznih listin, mora Pristojnemu organu v svoji državi članici ali Andori, odvisno od vsebine, račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

Če Že obstoječi račun posameznika na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, ni Račun visoke vrednosti, postane pa Račun visoke vrednosti na zadnji dan naslednjega koledarskega leta, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi s tem računom dokončati postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, v koledarskem letu po letu, v katerem je račun postal Račun visoke vrednosti. Če se na podlagi tega pregleda takšen račun identificira kot Račun, o katerem se poroča, mora Poročevalska finančna institucija zahtevane podatke o takem računu za leto, v katerem je identificiran kot Račun, o katerem se poroča, in vsako naslednje leto sporočiti vsako leto, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

Ko Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti opravi postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, ji teh postopkov, razen poizvedbe pri uslužbencu za poslovanje s strankami, opisane v pododstavku C(4), za isti Račun visoke vrednosti v naslednjih letih ni treba ponovno opraviti, razen če je račun nedokumentiran račun, pri katerem bi morala Poročevalska finančna institucija te postopke vsako leto ponovno opraviti, dokler takšen račun ne bi bil več nedokumentiran.

Če se v zvezi z Računom visoke vrednosti spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, opisanih v pododstavku B(2) in povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako Jurisdikcijo, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

Poročevalska finančna institucija mora vzpostaviti postopke, ki uslužbencu za poslovanje s strankami omogočajo, da ugotovi morebitno spremembo okoliščin v zvezi z računom. Če je na primer uslužbenec za poslovanje s strankami obveščen o novem poštnem naslovu Imetnika računa v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija novi naslov obravnavati kot spremembo okoliščin in mora, če se odloči za uporabo pododstavka B(6), od Imetnika računa pridobiti ustrezno dokumentacijo.

Pregled Že obstoječih računov visoke vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan v enem letu od začetka veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016. Pregled Že obstoječih računov nižje vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan v dveh letih od začetka veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016.

E.	Kateri koli Že obstoječi račun posameznika, ki je bil v skladu s tem oddelkom identificiran kot Račun, o katerem se poroča, se v vseh nadaljnjih letih obravnava kot Račun, o katerem se poroča, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

ODDELEK IV

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

Pri Novih računih posameznikov mora Poročevalska finančna institucija ob odprtju računa pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa za davčne namene rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, v samopotrdilu pa morata biti navedena tudi IŠD Imetnika računa za takšno Jurisdikcijo, o kateri se poroča (v skladu z odstavkom D oddelka I), in datum rojstva.

Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Novim računom posameznika, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je prvotno samopotrdilo nepravilno ali nezanesljivo, se Poročevalska finančna institucija ne more zanašati na to samopotrdilo, zato mora pridobiti veljavno samopotrdilo, iz katerega je razvidno, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene.

ODDELEK V

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH SUBJEKTA

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi subjekta se uporabljajo naslednji postopki.

Računi subjektov, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Razen če se Poročevalska finančna institucija glede vseh Že obstoječih računov subjekta ali posebej glede katere koli jasno identificirane skupine takšnih računov odloči drugače, se za Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, ne presega 250 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Andore, ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje kot za Račun, o katerem se poroča, dokler skupno stanje na računu ali vrednost ne preseže tega zneska na zadnji dan naslednjega koledarskega leta.

Računi subjektov, ki se pregledujejo. Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, presega 250 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Andore, in Že obstoječi račun subjekta, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, ne presega tega zneska, vendar njegovo skupno stanje ali vrednost preseže takšen znesek na zadnji dan katerega koli naslednjega koledarskega leta, morata biti pregledana v skladu s postopki iz odstavka D.

Računi subjektov, za katere se zahteva poročanje. V zvezi z Že obstoječimi računi subjektov, opisanimi v odstavku B, se samo računi, ki jih ima en ali več Subjektov, ki so Osebe, o katerih se poroča, ali pa jih imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, obravnavajo kot Računi, o katerih se poroča.

Postopki pregleda za identificiranje računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Že obstoječe račune subjektov, opisane v odstavku B, mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

(a)

Pregled podatkov, ki se hranijo v regulativne namene ali zaradi poslovanja s strankami (vključno s podatki, zbranimi v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank), da se ugotovi, ali je iz podatkov razvidno, da je Imetnik računa rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča. Zato podatki, iz katerih je razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, vključujejo kraj ustanovitve ali organiziranja ali naslov v Jurisdikciji, o kateri se poroča.

(b)

Če je iz podatkov razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če od Imetnika računa pridobi samopotrdilo ali če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa ni Oseba, o kateri se poroča.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Že obstoječega računa subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov D(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

(a)

Ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt, mora Poročevalska finančna institucija od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni nefinančni subjekt ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

(b)	Ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se Poročevalska finančna institucija lahko opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

(c)

Ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, se Poročevalska finančna institucija lahko opre na:

(i)

podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank glede Že obstoječega računa subjekta, ki ga ima en ali več nefinančni subjekt, s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Andore, ali

(ii)	samopotrdilo imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe iz jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Andore ali drugih jurisdikcij), kjer je Obvladujoča oseba rezident za davčne namene.

Časovni okvir postopkov pregleda in dodatnih postopkov, ki veljajo za Že obstoječe račune subjektov.

Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, presega 250 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Andore, mora biti končan v dveh letih od začetka veljavnosti.

Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, ne presega 250 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Andore, vendar na dan 31. decembra naslednjega leta presega ta znesek, se mora dokončati v koledarskem letu po letu, v katerem skupno stanje na računu ali vrednost preseže takšen znesek.

Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Že obstoječim računom subjekta, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je samopotrdilo ali druga dokumentacija v zvezi z računom nepravilna ali nezanesljiva, mora Poročevalska finančna institucija ponovno določiti status računa v skladu s postopki iz odstavka D.

ODDELEK VI

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH SUBJEKTOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi Subjektov se uporabljajo naslednji postopki.

Postopki pregleda za identificiranje računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Nove račune subjektov mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

(a)

Poročevalska finančna institucija mora pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank. Če Subjekt predloži potrdilo, da ni nikjer rezident za davčne namene, lahko Poročevalska finančna institucija pri ugotavljanju, kje je rezident Imetnik računa, upošteva naslov sedeža Subjekta.

(b)

Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa v tej Jurisdikciji, o kateri se poroča, ni Oseba, o kateri se poroča.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Novega računa Subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov A(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

(a)

Ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati samopotrdilo Imetnika računa, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni nefinančni subjekt ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

(b)	Ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se lahko Poročevalska finančna institucija opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

(c)

Ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, se lahko Poročevalska finančna institucija opre na samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe.

ODDELEK VII

POSEBNA PRAVILA O DOLŽNI SKRBNOSTI

Pri izvajanju postopkov o dolžni skrbnosti, opisanih zgoraj, veljajo naslednja dodatna pravila:

A.	Zanašanje na samopotrdila in Dokazne listine. Poročevalska finančna institucija se ne more zanašati na samopotrdilo ali Dokazne listine, če spozna ali utemeljeno domneva, da so samopotrdilo ali Dokazne listine nepravilni ali nezanesljivi.

Alternativni postopki za Finančne račune, ki jih imajo posamezni upravičenci po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja in za Skupinske zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Skupinske pogodbe rentnega zavarovanja. Poročevalska finančna institucija lahko domneva, da posamezni upravičenec (ki ni lastnik) po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja, ki prejme izplačilo v primeru smrti, ni Oseba, o kateri se poroča, in lahko tak Finančni račun obravnava kot račun, ki ni Račun, o katerem se poroča, razen če spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča. Poročevalska finančna institucija utemeljeno domneva, da je upravičenec po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja Oseba, o kateri se poroča, če podatki, ki jih je zbrala in so povezani z upravičencem, vsebujejo indice, opisane v odstavku B oddelka III. Če Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča, mora upoštevati postopke iz odstavka B oddelka III.

Država članica ali Andora ima možnost, da Poročevalski finančni instituciji dovoli obravnavo Finančnega računa, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, kot Finančnega računa, ki ni Račun, o katerem se poroča, do datuma, ko se znesek izplača zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, če Finančni račun, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Skupinska pogodba rentnega zavarovanja se izda delodajalcu in krije najmanj 25 zaposlenih/imetnikov potrdila;

(b)	zaposleni/imetniki potrdila imajo pravico, da prejmejo izplačilo kakršne koli pogodbene vrednosti glede na svoje deleže in imenujejo upravičence prejemkov, ki se izplačajo v primeru smrti zaposlenega, in

(c)	skupni znesek, ki se izplača kateremu koli zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Andore.

Izraz ‚Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo, ki (i) zagotavlja kritje posameznikom, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine, ter (ii) za katero plačujejo premijo vsi člani skupine (ali člani razreda v skupini), ki se določi ne glede na zdravstvene značilnosti posameznikov, razen starosti, spola in kadilskih navad članov (ali razreda članov) skupine.

Izraz ‚Skupinska pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni Pogodbo rentnega zavarovanja, pri kateri so upravičenci posamezniki, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, države članice obvestijo Andoro in Andora obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega odstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Andori in Evropska komisija prenese obvestila Andore vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Andora, se sporočijo na enak način.

Pravila o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut.

Seštevanje računov posameznika. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima posameznik, mora Poročevalska finančna institucija sešteti vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

Seštevanje računov subjekta. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima Subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

Posebno pravilo o seštevanju, ki velja za uslužbence za poslovanja s strankami. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima oseba, da se ugotovi, ali gre za Finančni račun visoke vrednosti, mora Poročevalska finančna institucija v primeru Finančnih računov, glede katerih uslužbenec za poslovanja s strankami ve ali utemeljeno domneva, da jih ima v neposredni ali posredni lasti oziroma jih nadzoruje ali odpre (razen kot fiduciar) ista oseba, sešteti tudi vse takšne račune.

4.	Razumevanje, da zneski vključujejo protivrednost v drugih valutah. Za vse zneske v dolarjih ali v domači valuti posamezne države članice ali Andore izražene zneske se razume, da vključujejo enakovredne zneske v drugih valutah v skladu z notranjim pravom.

ODDELEK VIII

OPREDELJENI IZRAZI

Navedeni izrazi pomenijo naslednje:

Poročevalska finančna institucija

1.	Izraz ‚Poročevalska finančna institucija‘ odvisno od vsebine pomeni katero koli Finančno institucijo države članice ali Finančno institucijo Andore, ki ni Neporočevalska finančna institucija.

Izraz ‚Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, ne vključuje pa podružnic takšne Finančne institucije, ki so zunaj te Sodelujoče jurisdikcije, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, če je podružnica v tej Sodelujoči jurisdikciji.

3.	Izraz ‚Finančna institucija‘ pomeni Skrbniško institucijo, Depozitno institucijo, Investicijski subjekt ali Določeno zavarovalno družbo.

Izraz ‚Skrbniška institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki kot znaten del svojega poslovanja hrani Finančna sredstva za račun drugih. Subjekt hrani Finančna sredstva za račun drugih kot znaten del svojega poslovanja, če je njegov bruto dohodek, ki izhaja iz hrambe Finančnih sredstev in povezanih finančnih storitev, enak ali večji od 20 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra (ali na zadnji dan obračunskega obdobja nekoledarskega leta) pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta.

5.	Izraz ‚Depozitna institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki sprejema depozite pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju.

Izraz ‚Investicijski subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt:

(a)

katerega osrednji posel je, da za stranke ali v njihovem imenu opravlja eno ali več od naslednjih dejavnosti ali operacij:

(i)	trgovanje z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, potrdila o vlogi, izvedeni finančni instrumenti itd.), deviznimi sredstvi, instrumenti, vezanimi na tečaj, obrestno mero in indekse, prenosljivimi vrednostnimi papirji ali blagovnimi terminskimi pogodbami,

(ii)	upravljanje individualnih in kolektivnih portfeljev ali

(iii)

drugo vlaganje, vodenje ali upravljanje Finančnih sredstev ali denarja za druge osebe; ali

(b)	katerega bruto dohodek izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če ga upravlja drug subjekt, ki je depozitna institucija, skrbniška institucija, določena zavarovalna družba ali investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(a).

Za Subjekt velja, da je njegov osrednji posel opravljanje ene ali več od dejavnosti iz pododstavka A(6)(a), oziroma bruto dohodek Subjekta za namene iz pododstavka A(6)(b) izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če je njegov bruto dohodek iz zadevnih dejavnosti enak ali večji od 50 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta. Izraz ‚Investicijski subjekt‘ ne zajema Subjekta, ki je Aktivni nefinančni subjekt, ker izpolnjuje katero od meril iz pododstavkov D(9)(d) do (g).

Ta odstavek se razlaga skladno z besedilom iz opredelitve izraza ‚finančna institucija‘ v priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje.

Izraz ‚Finančno sredstvo‘ zajema vrednostni papir (na primer delnico družbe, lastniški delež ali upravičeni lastniški delež v partnerstvu ali skrbniškem skladu, ki ima razpršeno lastništvo ali s katerim se javno trguje, oziroma menico, obveznico, zadolžnico ali drugo dokazilo o zadolženosti), delež v partnerstvu, blago, posel zamenjave (na primer zamenjavo obrestnih mer, valutno zamenjavo, zamenjavo osnove, določitev najvišje in najnižje obrestne mere, blagovno zamenjavo, kapitalsko zamenjavo, zamenjavo delniških indeksov in podobne dogovore), Zavarovalno pogodbo in Pogodbo rentnega zavarovanja ter vsakršno udeležbo (vključno s standardizirano ali nestandardizirano terminsko pogodbo ali opcijo) v vrednostnem papirju, deležu v partnerstvu, blagu, poslu zamenjave oziroma Zavarovalni pogodbi ali Pogodbi rentnega zavarovanja. Izraz ‚Finančno sredstvo‘ ne vključuje nedolžniškega, neposrednega deleža v nepremičnini.

8.	Izraz ‚Določena zavarovalna družba‘ pomeni Subjekt, ki je zavarovalna družba (ali holdinška družba zavarovalne družbe) in izda Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo ali Pogodbo rentnega zavarovanja oziroma je dolžna opravljati plačila v zvezi z njo.

Neporočevalska finančna institucija

Izraz ‚Neporočevalska finančna institucija‘ pomeni Finančno institucijo, ki je:

(a)	Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka, razen v zvezi s plačilom, ki izhaja iz obveznosti v zvezi z vrsto komercialne finančne dejavnosti, ki jo opravlja Določena zavarovalna družba, Skrbniška institucija ali Depozitna institucija;

(b)	Pokojninski sklad z veliko udeležbo; Pokojninski sklad z majhno udeležbo, Pokojninski sklad Državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke ali Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic;

(c)

kateri koli drug Subjekt, pri katerem obstaja majhno tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, in ki ima zelo podobne značilnosti kot Subjekti iz pododstavkov B(1)(a) in (b) in je v nacionalnih zakonodajah opredeljen kot Neporočevalska finančna institucija ter je za države članice določen v členu 8(7a) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ter se sporoči Andori ter za Andoro, se sporoči Evropski komisiji, če status takšnega Subjekta kot Neporočevalske finančne institucije ni v nasprotju s cilji Sporazuma;

(d)	Opravičeni kolektivni naložbeni nosilec ali

(e)	skrbniški sklad, če je njegov skrbnik Poročevalska finančna institucija, ki v zvezi z vsemi Računi sklada, o katerih se poroča, sporoča vse zahtevane podatke v skladu z oddelkom I.

Izraz ‚Državni subjekt‘ pomeni vlado države članice, Andore ali druge jurisdikcije, katero koli politično enoto države članice, Andore ali druge jurisdikcije (kar vključuje, da ne bi bilo dvoma, zvezno državo, pokrajino, okrožje ali občino) ali katero koli agencijo ali javni organ v celotni lasti države članice, Andore ali druge jurisdikcije oziroma enega ali več navedenih subjektov (pri čemer vsak velja za ‚Državni subjekt‘). Ta kategorija vključuje sestavne dele, nadzorovane subjekte in politične enote države članice, Andore ali druge jurisdikcije.

(a)

‚Sestavni del‘ države članice, Andore ali druge jurisdikcije pomeni osebo, organizacijo, agencijo, urad, sklad, javni organ ali kakor koli imenovano drugo telo, ki je organ oblasti države članice, Andore ali druge jurisdikcije. Čisti dobiček organa oblasti se mora pripisati na njegov račun ali druge račune države članice, Andore ali druge jurisdikcije, pri čemer noben del ne gre v korist katere koli zasebne osebe. Sestavni del ne vključuje posameznika, ki je vladar, uradnik ali upravljavec in nastopa zasebno ali v osebnem svojstvu.

(b)

Nadzorovani subjekt pomeni Subjekt, ki je po obliki ločen od države članice, Andore ali druge jurisdikcije ali je drugače ločen pravni subjekt, če:

(i)	je v celotni lasti in pod nadzorom enega ali več Državnih subjektov, in sicer neposredno ali prek enega ali več nadzorovanih subjektov;

(ii)	se njegov čisti dobiček pripiše na njegov račun ali račune enega ali več Državnih subjektov, pri čemer noben del njegovega dohodka ne gre v korist katere koli zasebne osebe, in

(iii)

se premoženje Subjekta ob prenehanju prenese na enega ali več Državnih subjektov.

(c)

Dohodek ne gre v korist zasebnih oseb, če so take osebe predvideni upravičenci vladnega programa in se dejavnosti programa izvajajo za širšo javnost v zvezi s splošno blaginjo ali se nanašajo na izvajanje posameznih nalog države. Ne glede na to pa se šteje, da gre dohodek v korist zasebnih oseb, če je dosežen prek Državnega subjekta, ki se uporablja za opravljanje komercialne dejavnosti, kot je komercialna bančna dejavnost, s katero se zagotavljajo finančne storitve zasebnim osebam.

Izraz ‚Mednarodna organizacija‘ pomeni katero koli mednarodno organizacijo oziroma agencijo ali javni organ v njeni celotni lasti. Ta kategorija vključuje katero koli medvladno organizacijo (vključno z nadnacionalno organizacijo), (i) ki jo sestavljajo predvsem vlade, (ii) ki ima z državo članico, Andoro ali drugo jurisdikcijo veljaven sporazum o sedežu ali zelo podoben sporazum in (iii) katere dohodek ne gre v korist zasebnih oseb.

Izraz ‚Centralna banka‘ pomeni institucijo, ki je po pravu ali odobritvi države glavni organ, ki ni vlada same države članice, Andore ali druge jurisdikcije in izdaja instrumente z namenom, da krožijo kot valuta. Takšna institucija lahko vključuje javni organ, ki je ločen od vlade države članice, Andore ali druge jurisdikcije ne glede na to, ali je v celotni ali delni lasti države članice, Andore ali druge jurisdikcije.

Izraz ‚Pokojninski sklad z veliko udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti ali katere koli kombinacije teh upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

(a)	sklad nima niti enega upravičenca s pravico do več kot 5 % sredstev sklada;

(b)	za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sporoča podatke davčnim organom, ter

(c)

sklad izpolnjuje vsaj eno od naslednjih zahtev:

(i)	sklad je na splošno oproščen plačila davka od dohodka iz naložb oziroma je obdavčitev takšnega dohodka odložena ali pa je takšen dohodek obdavčen po nižji stopnji, ker ima status pokojninskega načrta;

(ii)	sklad prejema vsaj 50 % vseh svojih prispevkov (razen prenosov sredstev iz drugih načrtov iz pododstavkov B(5) do (7) ali s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) od delodajalcev financerjev;

(iii)

izplačila ali dvigi iz sklada so dopustni le ob določenih dogodkih v zvezi z upokojitvijo, invalidnostjo ali smrtjo (razen izplačil, prenesenih na druge pokojninske sklade iz pododstavkov B(5) do (7) ali pokojninske račune iz pododstavka C(17)(a)) ali pa velja sistem malusov za izplačila ali dvige, opravljene pred takšnimi dogodki, ali

(iv)

prispevki (razen določenih dopustnih dopolnilnih prispevkov) zaposlenih v sklad so omejeni glede na zasluženi dohodek zaposlenega ali ob upoštevanju pravil iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut letno ne smejo presegati 50 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Andore.

Izraz ‚Pokojninski sklad z majhno udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

(a)	ima sklad manj kot 50 udeležencev;

(b)	sklad financira en ali več delodajalcev, ki niso Investicijski subjekti ali Pasivni nefinančni subjekti;

(c)	prispevki zaposlenih in delodajalcev v sklad (razen prenosov sredstev s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) so omejeni glede na zasluženi dohodek oziroma nadomestila zaposlenega;

(d)	udeleženci, ki niso rezidenti jurisdikcije (države članice ali Andore), v kateri je sklad ustanovljen, niso upravičeni do več kot 20 % sredstev sklada, in

(e)	za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sklad sporoča podatke davčnim organom.

Izraz ‚Pokojninski sklad Državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke‘ pomeni sklad, ki ga ustanovi Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem ali udeležencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) ali ki niso sedanji ali nekdanji zaposleni, če se prejemki takim upravičencem ali udeležencem zagotovijo zaradi osebnih storitev, opravljenih za Državni subjekt, Mednarodno organizacijo ali Centralno banko.

Izraz ‚Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic‘ pomeni Finančno institucijo, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	je Finančna institucija le zato, ker je izdajatelj kreditnih kartic, ki sprejema depozite samo, ko stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kartici, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

(b)

Finančna institucija ob začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, ali pred njim izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke nad zneskom v višini 50 000 USD ali enakovrednim zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice ali Andore, ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

Izraz ‚Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec‘ pomeni Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, če imajo ali hranijo vse deleže v njem posamezniki ali Subjekti, ki niso Osebe, o katerih se poroča, razen Pasivnih nefinančnih subjektov z Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča.

Za Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, ne more veljati, da ni Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec v skladu s pododstavkom B(9) zgolj zato, ker je kolektivni naložbeni nosilec izdal prinosniške delnice v fizični obliki, če:

(a)	kolektivni naložbeni nosilec ni izdal in ne izda prinosniških delnic v fizični obliki po 31. decembru pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016;

(b)	kolektivni naložbeni nosilec prekliče vse takšne delnice po vrnitvi;

(c)	kolektivni naložbeni nosilec izvaja postopke dolžne skrbnosti iz oddelkov II do VII in sporoča vse zahtevane podatke v zvezi s takšnimi delnicami, kadar se te predložijo v odkup ali drugo izplačilo, in

(d)	kolektivni naložbeni nosilec izvaja politike in postopke, s katerimi zagotovi, da se takšne delnice čim prej, v vsakem primeru pa v dveh letih po začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, odkupijo ali imobilizirajo.

Finančni račun

Izraz ‚Finančni račun‘ pomeni račun, ki ga vodi Finančna institucija, vključuje pa Depozitni račun, Skrbniški račun in:

(a)

v primeru Investicijskega subjekta kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji. Ne glede na navedeno izraz ‚Finančni račun‘ ne vključuje nobenega lastniškega ali dolžniškega deleža v Subjektu, ki je investicijski subjekt izključno zato, ker (i) stranki svetuje glede naložb in deluje zanjo ali (ii) zanjo upravlja portfelje in deluje zanjo pri vlaganju, upravljanju ali vodenju Finančnih sredstev, deponiranih v imenu stranke pri Finančni instituciji, ki ni takšen Subjekt;

(b)	v primeru Finančne institucije, ki ni opisana v pododstavku C(1)(a), kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji, če je bila vrsta deležev uvedena zaradi izognitve poročanju v skladu z oddelkom I, in

(c)

katero koli Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo in Pogodbo rentnega zavarovanja, ki jo izda ali izvršuje Finančna institucija, razen neprenosljive takojšnje vseživljenjske rente, nevezane na naložbe, ki se izda posamezniku in v denarju izraža pokojninski ali invalidski prejemek, zagotovljen na podlagi Izključenega računa.

Izraz ‚Finančni račun‘ ne zajema Izključenih računov.

Izraz ‚Depozitni račun‘ vključuje vsak poslovni, čekovni, varčevalni, vezani ali varčevalni pokojninski račun ali račun, ki se izkaže s potrdilom o vlogi, varčevalnim pokojninskim potrdilom, naložbenim potrdilom, potrdilom o zadolženosti ali drugim podobnim instrumentom, ki ga vodi Finančna institucija pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju. Depozitni račun vključuje tudi znesek, ki ga ima zavarovalna družba po pogodbi o zajamčeni naložbi ali podobnem dogovoru, da bo od njega izplačevala obresti ali jih k njemu pripisovala.

3.	Izraz ‚Skrbniški račun‘ pomeni račun (razen Zavarovalne pogodbe ali Pogodbe rentnega zavarovanja), na katerem je eno ali več Finančnih sredstev v korist druge osebe.

Izraz ‚Lastniški delež‘ pomeni v primeru partnerstva, ki je Finančna institucija, delež v kapitalu ali delež od dobička partnerstva. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija, se šteje, da ima Lastniški delež katera koli oseba, ki se obravnava kot ustanovitelj ali upravičenec do celote ali dela sklada, ali katera koli druga fizična oseba, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skladom. Oseba, o kateri se poroča, se obravnava kot upravičenec skrbniškega sklada, če ima pravico, da od sklada neposredno ali posredno (npr. prek pooblaščene osebe) prejema obvezno izplačilo ali lahko od njega neposredno ali posredno prejema diskrecijsko izplačilo.

5.	Izraz ‚Zavarovalna pogodba‘ pomeni pogodbo (razen Pogodbe rentnega zavarovanja), v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo izplačal določen znesek, če se zgodi določen nepredvidljiv dogodek, ki vključuje smrt, bolezen, nesrečo, odgovornost ali premoženjsko tveganje.

Izraz ‚Pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni pogodbo, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v časovnem obdobju, ki se v celoti ali delno določi glede na pričakovano življenjsko dobo enega ali več posameznikov. Izraz vključuje tudi pogodbo, ki se v skladu z zakoni, predpisi ali prakso jurisdikcije (države članice, Andore ali druge jurisdikcije), v kateri je bila izdana, šteje za Pogodbo rentnega zavarovanja, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v obdobju več let.

7.	Izraz ‚Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo (razen škodne pozavarovalne pogodbe med zavarovalnima družbama), ki ima Odkupno vrednost.

Izraz ‚Odkupna vrednost‘ pomeni večjega od zneskov: (i) znesek, do prejema katerega je imetnik police upravičen ob odkupu ali prenehanju pogodbe (določi se brez zmanjšanja za izstopne stroške ali posojilo na polico), in (ii) znesek, ki si ga imetnik police lahko izposodi po pogodbi ali v zvezi z njo. Ne glede na navedeno izraz ‚Odkupna vrednost‘ ne vključuje zneska, izplačljivega po Zavarovalni pogodbi:

(a)	izključno v primeru smrti posameznika, zavarovanega s pogodbo o življenjskem zavarovanju;

(b)	kot prejemek zaradi telesne poškodbe ali bolezni ali drug prejemek, ki je nadomestilo za ekonomsko izgubo, nastalo ob zavarovalnem dogodku;

(c)

kot povračilo predhodno plačane premije (od katere se odštejejo stroški zavarovanja, ne glede na to, ali so bili dejansko zaračunani) po Zavarovalni pogodbi (razen po pogodbi o naložbenem življenjskem zavarovanju ali rentnem zavarovanju) zaradi odpovedi ali prenehanja pogodbe, zmanjšanja izpostavljenosti tveganju med veljavnostjo pogodbe ali na podlagi popravka pri knjiženju ali druge podobne napake v zvezi s premijo pogodbe;

(d)	kot dividenda imetnika police (razen dividende, ki se izplača ob prenehanju pogodbe), če je dividenda povezana z Zavarovalno pogodbo, v skladu s katero se izplačajo le prejemki, opisani v pododstavku C(8)(b), ali

(e)	kot vračilo vnaprej plačane ali deponirane premije za Zavarovalno pogodbo, pri kateri se premija plača vsaj letno, če znesek vnaprej plačane ali delno plačane premije ne presega naslednje letne premije, ki jo bo treba plačati v skladu s pogodbo.

Izraz ‚Že obstoječi račun‘ pomeni:

(a)	Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016;

(b)

država članica ali Andora lahko razširi izraz ‚Že obstoječi račun‘ tako, da pomeni tudi kakršen koli Finančni račun Imetnika računa ne glede na datum njegovega odprtja, če:

(i)	ima Imetnik računa pri Poročevalski finančni instituciji ali Povezanem subjektu, ki je v isti jurisdikciji (državi članici ali Andori) kot Poročevalska finančna institucija, Finančni račun, ki je Že obstoječi račun v skladu s pododstavkom C(9)(a);

(ii)

Poročevalska finančna institucija oziroma Povezani subjekt, ki je v isti jurisdikciji (državi članici ali Andori) kot Poročevalska finančna institucija za namene izpolnjevanja zahtev o spoznanju ali domnevanju iz odstavka A oddelka VII in za določitev stanja ali vrednosti kakršnih koli Finančnih računov pri uporabi katerega od računskih pragov oba navedena finančna računa in vse druge Finančne račune Imetnika računa, ki se obravnavajo kot Že obstoječi računi v skladu s točko (b), obravnava kot en sam Finančni račun;

(iii)

lahko Poročevalska finančna institucija v zvezi s Finančnim računom, za katerega je treba izvesti Postopke za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank, zahteve glede takšnih postopkov izpolni tako, da se opre na tovrstne postopke, izvedene za Že obstoječi račun iz pododstavka C(9)(a), in

(iv)	za odprtje Finančnega računa ni potrebno, da bi Imetnik računa predložil nove, dodatne ali spremenjene podatke o stranki, razen za namene tega sporazuma.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, države članice obvestijo Andoro in Andora obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz te točke. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Andori in Evropska komisija prenese obvestila Andore vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Andora, se sporočijo na enak način.

10.

Izraz ‚Novi račun‘ pomeni finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija, odprt ob začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, ali pozneje, razen če se v skladu z razširjeno opredelitvijo Že obstoječega računa v skladu s pododstavkom C(9) obravnava kot Že obstoječi račun.

11.	Izraz ‚Že obstoječi račun posameznika‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več posameznikov.

12.	Izraz ‚Novi račun posameznika‘ pomeni Novi račun enega ali več posameznikov.

13.	Izraz ‚Že obstoječi račun subjekta‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več Subjektov.

14.

Izraz ‚Račun nižje vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Andore.

15.

Izraz ‚Račun visoke vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, ali 31. decembra katerega koli poznejšega leta presega 1 000 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Andore.

16.	Izraz ‚Novi račun subjekta‘ pomeni Novi račun enega ali več Subjektov.

17.

Izraz ‚Izključeni račun‘ pomeni katerega koli od naslednjih računov:

(a)

pokojninski račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	račun je urejen s predpisi kot osebni pokojninski račun ali je del registriranega ali s predpisi urejenega pokojninskega načrta za zagotavljanje pokojninskih prejemkov (vključno s prejemki za primer invalidnosti ali smrti);

(ii)	račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali se ta dohodek obdavči po nižji stopnji);

(iii)

davčnim organom je treba sporočati podatke v zvezi z računom;

(iv)	pogoji za dvig so dosežena določena upokojitvena starost, invalidnost ali smrt ali pa se pri dvigih pred takimi določenimi dogodki uporabijo malusi in

(v)

bodisi (i) so letni prispevki omejeni na največ 50 000 USD ali na enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Andore, bodisi (ii) so najvišji prispevki za celo življenje na račun omejeni na največ 1 000 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Andore, pri čemer se v obeh primerih uporabijo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(a)(v), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7);

(b)

račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	račun je urejen s predpisi kot naložbeni nosilec za druge namene, razen pokojninskih, z njim pa se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali pa je urejen s predpisi kot nosilec varčevanja za druge namene, razen pokojninskih;

(ii)	račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali se ta dohodek obdavči po nižji stopnji);

(iii)

pogoj za dvig je izpolnitev določenih pogojev, povezanih z namenom naložbenega ali varčevalnega računa (npr. zagotavljanjem prejemkov v zvezi z izobraževanjem ali zdravstvom), ali pa se pri dvigih pred izpolnitvijo takšnih pogojev uporabijo malusi in

(iv)	letni prispevki so omejeni na največ 50 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Andore, pri čemer se uporabijo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(b)(iv), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7);

(c)

pogodbo o življenjskem zavarovanju z dobo kritja, ki se bo končala, preden zavarovanec doseže starost 90 let, če pogodba izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	periodične premije, ki se s časom ne zmanjšujejo, se plačujejo vsaj letno, dokler pogodba velja ali dokler zavarovanec ne doseže starosti 90 let, kar je krajše;

(ii)	pogodba nima pogodbene vrednosti, ki bi bila na voljo kateri koli osebi (z dvigom, posojilom ali drugače), ne da bi bila pogodba prekinjena;

(iii)

znesek (razen za primer smrti), ki se izplača ob odpovedi ali prekinitvi pogodbe, ne more preseči skupnih premij, plačanih po pogodbi, zmanjšanih za znesek za primer smrti ali bolezni in stroške (dejansko zaračunane ali ne) za obdobje ali obdobja veljavnosti pogodbe ter kakršne koli zneske, plačane pred odpovedjo ali prekinitvijo pogodbe, in

(iv)	pogodba ni bila odplačno prenesena na prevzemnika;

(d)	račun, ki ga ima samo zapuščina, če dokumentacija za tak račun vključuje kopijo oporoke ali potrdila o smrti zapustnika;

(e)

račun, ki se odpre v zvezi s:

(i)	sklepom ali sodbo sodišča;

(ii)

prodajo, zamenjavo ali zakupom nepremičnega ali osebnega premoženja, če račun izpolnjuje naslednje zahteve:

—	sredstva se nanj nalagajo izključno kot predplačilo, ara, depozit v znesku, primernem za zavarovanje obveznosti, neposredno povezane s transakcijo, ali podobno plačilo ali se nanj nalagajo Finančna sredstva v zvezi s prodajo, zamenjavo ali zakupom premoženja,

—

odpre in uporablja se izključno za zavarovanje obveznosti kupca, da plača kupnino za premoženje, obveznosti prodajalca, da plača kakršno koli pogojno obveznost, ali obveznosti zakupodajalca ali zakupojemalca, da plača kakršno koli odškodnino v zvezi z zakupljenim premoženjem, kot je bilo dogovorjeno z zakupom,

—	sredstva na njem, vključno z dohodkom iz teh sredstev, se bodo izplačala ali drugače razdelila v korist kupca, prodajalca, zakupodajalca ali zakupojemalca (tudi za poravnavo njegove obveznosti), ko se premoženje proda, zamenja ali izroči oziroma se zakup prekine,

—	ni kritni ali podoben račun, odprt v zvezi s prodajo ali zamenjavo Finančnih sredstev, in

—	ni povezan z računom iz pododstavka C(17)(f);

(iii)

obveznostjo Finančne institucije, ki opravlja storitve v zvezi s posojilom, zavarovanim z nepremičnino, da rezervira del plačila izključno zato, da omogoči poznejše plačilo davkov ali zavarovanja v zvezi z nepremičnino;

(iv)	obveznostjo Finančne institucije izključno zato, da se omogoči poznejše plačilo davkov;

(f)

Depozitni račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	obstaja izključno zato, da stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kreditni kartici ali v zvezi z drugim revolving kreditom, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

(ii)

(g)

kateri koli drug račun, pri katerem obstaja majhno tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, in ki ima zelo podobne značilnosti kot računi iz pododstavkov C(17)(a) do (f) in je v nacionalnih zakonodajah opredeljen kot Izključeni račun ter je za države članice določen v členu 8(7a) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in se sporoči Andori ter za Andoro, ki se sporoči Evropski komisiji, če status takšnega računa kot Izključenega računa ni v nasprotju s cilji tega sporazuma.

Račun, o katerem se poroča

1.	Izraz ‚Račun, o katerem se poroča‘, pomeni račun, ki ga ima ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov II do VII.

Izraz ‚Oseba, o kateri se poroča‘, pomeni Osebo jurisdikcije, o kateri se poroča, ki ni: (i) družba, s katere delnicami se redno trguje na enem ali več organiziranih trgih vrednostnih papirjev; (ii) kakršna koli družba, ki je Povezani subjekt družbe iz točke (i); (iii) Državni subjekt; (iv) Mednarodna organizacija; (v) Centralna banka ali (vi) Finančna institucija.

Izraz ‚Oseba jurisdikcije, o kateri se poroča‘, pomeni posameznika ali Subjekt, ki je rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča, v skladu z davčno zakonodajo takšne jurisdikcije, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča. Pri tem se Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene, obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave.

4.	Izraz ‚Jurisdikcija, o kateri se poroča‘ pomeni Andoro glede na državo članico ali državo članico glede na Andoro v okviru obveznosti zagotavljanja podatkov iz oddelka I.

Izraz ‚Sodelujoča jurisdikcija‘ v zvezi z državo članico ali Andoro pomeni:

(a)	katero koli državo članico glede poročanja Andori, ali

(b)	Andoro glede poročanja državi članici, ali

(c)

katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima, odvisno od vsebine, zadevna država članica ali Andora sporazum, v skladu s katerim bo navedena druga jurisdikcija zagotavljala podatke iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga navedena država članica ali Andora objavi in sporoči Andori oziroma Evropski komisiji;

(d)	v zvezi z državami članicami katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima Evropska unija sporazum, v skladu s katerim bo ta jurisdikcija zagotavljala podatke iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga objavi Evropska komisija.

Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ pomeni fizične osebe, ki opravljajo nadzor nad Subjektom. Pri skrbniškem skladu ta izraz pomeni ustanovitelja(-e), skrbnika(-e), morebitnega(-e) nadzornika(-e), upravičenca(-e) ali razred(-e) upravičencev in vsako drugo fizično osebo, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skrbniškim skladom, pri pravnem dogovoru, ki ni skrbniški sklad, pa osebe z enakovrednimi ali podobnimi položaji. Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ je treba razlagati skladno s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje.

7.	Izraz ‚nefinančni subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki ni Finančna institucija.

8.	Izraz ‚Pasivni nefinančni subjekt‘ pomeni: (i) nefinančni subjekt, ki ni Aktivni nefinančni subjekt, ali (ii) Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b), ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

Izraz ‚Aktivni nefinančni subjekt‘ pomeni nefinančni subjekt, ki izpolnjuje katero koli od naslednjih meril:

(a)

manj kot 50 % bruto dohodka nefinančnega subjekta v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju je pasivni dohodek in manj kot 50 % sredstev, ki jih je imel nefinančni subjekt v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju, so sredstva, ki ustvarjajo pasivni dohodek ali se z njimi lahko ustvarja pasivni dohodek;

(b)	z delnicami nefinančnega subjekta se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa je nefinančni subjekt Povezani subjekt Subjekta, s katerega delnicami se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;

(c)	nefinančni subjekt je Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka oziroma Subjekt, ki je v celotni lasti enega ali več od navedenih;

(d)

pretežen del dejavnosti nefinančnega subjekta je imetništvo (v celoti ali delno) izdanih delnic v eni ali več hčerinskih družbah, ki ne trgujejo ali poslujejo kot Finančne institucije, ali zagotavljanje financiranja in storitev tem družbam, pri čemer Subjekt ne more pridobiti statusa nefinančnega subjekta, če deluje (ali se predstavlja) kot investicijski sklad, na primer zasebni lastniški sklad, sklad tveganega kapitala, sklad za odkupe z zadolžitvijo ali kateri koli naložbeni nosilec, katerega namen je pridobivanje ali financiranje družb in nato imetništvo deležev v teh družbah kot kapitalskih sredstev za vlaganje;

(e)

nefinančni subjekt še ne opravlja dejavnosti in je ni opravljal v preteklosti, vendar vlaga premoženje v sredstva z namenom opravljati dejavnost, ki ni dejavnost finančne institucije, pod pogojem, da za nefinančni subjekt ta izjema ne velja po 24-mesečnem obdobju od dneva, ko je bil nefinančni subjekt prvotno organiziran;

(f)	nefinančni subjekt v preteklih petih letih ni bil Finančna institucija in je v postopku unovčenja svojih sredstev ali reorganizacije z namenom nadaljevati ali ponovno vzpostaviti poslovanje, ki ni poslovanje Finančne institucije;

(g)

nefinančni subjekt se ukvarja predvsem s transakcijami financiranja in varovanja pred tveganji s Povezanimi subjekti, ki niso Finančne institucije, ali zanje in ne zagotavlja finančnih storitev ali storitev varovanja pred tveganji Subjektu, ki ni Povezani subjekt, pod pogojem, da se skupina katerih koli tako Povezanih subjektov ukvarja predvsem s poslovanjem, ki ni poslovanje Finančne institucije, ali

(h)

nefinančni subjekt izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(i)

je ustanovljen in deluje v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Andori ali drugi jurisdikciji), izključno v verske, dobrodelne, znanstvene, umetniške, kulturne, športne ali izobraževalne namene ali je ustanovljen in deluje v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Andori ali drugi jurisdikciji), ter je strokovna organizacija, poslovno združenje, gospodarska zbornica, delavska organizacija, kmetijska ali hortikulturna organizacija, državljansko združenje ali organizacija, ki deluje izključno za spodbujanje družbene blaginje;

(ii)	je oproščen davka od dohodka v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Andori ali drugi jurisdikciji);

(iii)

nima družbenikov ali članov, ki bi imeli lastniški ali upravičeni delež v njegovem dohodku ali sredstvih;

(iv)

veljavna zakonodaja jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Andore ali druge jurisdikcije), ali listine o ustanovitvi nefinančnega subjekta ne dovoljujejo delitve dohodka ali sredstev nefinančnega subjekta ali njihove uporabe v korist zasebne osebe ali nedobrodelnega Subjekta, razen pri dobrodelnem delovanju nefinančnega subjekta ali kot plačilo primernega nadomestila za opravljene storitve ali plačilo, ki ustreza pošteni tržni vrednosti premoženja, ki ga je kupil nefinančni subjekt, in

(v)

veljavna zakonodaja jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Andore ali druge jurisdikcije), ali listine o ustanovitvi nefinančnega subjekta določajo, da se ob likvidaciji ali prenehanju nefinančnega subjekta vsa njegova sredstva dodelijo državnemu subjektu ali drugi nepridobitni organizaciji ali pripadejo vladi jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Andore ali druge jurisdikcije), ali kateri koli njeni politični enoti.

Razno

Izraz ‚Imetnik računa‘ pomeni osebo, ki je navedena ali identificirana kot Imetnik Finančnega računa pri Finančni instituciji, ki vodi račun. Oseba, ki ni Finančna institucija in ima Finančni račun v korist ali za račun druge osebe kot zastopnik, skrbnik, pooblaščenec, podpisnik, svetovalec pri naložbah ali posrednik, se za namene te priloge ne obravnava, kot da ima račun, taka druga oseba pa se obravnava, kot da ima račun. Pri Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja je Imetnik računa katera koli oseba, ki ima pravico pridobiti Odkupno vrednost ali spremeniti upravičenca pogodbe. Če nobena oseba ne more pridobiti Odkupne vrednosti ali spremeniti upravičenca, je Imetnik računa katera koli oseba, v pogodbi imenovana kot lastnik, in vsaka oseba s pridobljeno pravico do izplačila po določilih pogodbe. Ob dospetju Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja se vsaka oseba, upravičena do izplačila po pogodbi, obravnava kot Imetnik računa.

2.	Izraz ‚Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank‘ pomeni postopke dolžne skrbnosti v zvezi s strankami, ki jih Poročevalska finančna institucija izvede v skladu z zahtevami za preprečevanje pranja denarja ali podobnimi zahtevami, ki veljajo zanjo.

3.	Izraz ‚Subjekt‘ pomeni pravno osebo ali pravni dogovor, kot je družba, partnerstvo, skrbniški sklad ali fundacija.

Subjekt je ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če en Subjekt nadzoruje drugega ali pa sta oba pod skupnim nadzorom. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta. Država članica ali Andora lahko Subjekt opredeli kot ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če (a) en Subjekt nadzoruje drugega, (b) sta oba pod skupnim nadzorom ali (c) sta oba Investicijska subjekta iz pododstavka A(6)(b) in pod skupnim upravljanjem, ki izpolnjuje zahteve glede dolžne skrbnosti, ki veljajo za takšne Investicijske subjekte. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, države članice obvestijo Andoro in Andora obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega pododstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Andori in Evropska komisija prenese obvestila Andore vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Andora, se sporočijo na enak način.

5.	Izraz ‚IŠD‘ pomeni identifikacijsko številko davkoplačevalca (ali enakovredno oznako, če ni identifikacijske številke davkoplačevalca).

Izraz ‚Dokazne listine‘ vključuje kar koli od naslednjega:

(a)	potrdilo o rezidentstvu, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) jurisdikcije (države članice, Andore ali druge jurisdikcije), za katero prejemnik plačila zatrjuje, da je njen rezident;

(b)	glede posameznika kateri koli veljaven identifikacijski dokument, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime in priimek posameznika ter se praviloma uporablja za ugotavljanje istovetnosti;

(c)

glede Subjekta katero koli uradno dokumentacijo, ki jo izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime Subjekta ter bodisi naslov njegovega sedeža v jurisdikciji (državi članici, Andori ali drugi jurisdikciji), za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi jurisdikcijo (države članice, Andore ali druge jurisdikcije), v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran;

(d)	kateri koli revidirani finančni izkaz, poročilo tretje osebe o kreditni sposobnosti, vlogo za stečaj ali poročilo regulativnega organa za vrednostne papirje.

Glede Že obstoječega računa subjekta lahko posamezna država članica ali Andora Poročevalski finančni instituciji dovoli, da kot Dokazno listino uporabi kakršno koli klasifikacijo iz svojih evidenc v zvezi z Imetnikom računa, ki je bila oblikovana na podlagi standardiziranega sistema sektorskih oznak in jo je Poročevalska finančna institucija v skladu s svojimi običajnimi poslovnimi praksami evidentirala v okviru Postopkov za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene (razen davčnih namenov) ter jo je vzpostavila pred dnevom, na katerega je finančni račun klasificirala kot Že obstoječi račun, če ne spozna ali nima razlogov domnevati, da je takšna klasifikacija nepravilna ali nezanesljiva. Izraz ‚standardizirani sistem sektorskih oznak‘ pomeni sistem oznak za klasifikacijo ustanov po poslovni dejavnosti za namene, ki niso davčni nameni.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 12. februarja 2016, države članice obvestijo Andoro in Andora obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega pododstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Andori in Evropska komisija prenese obvestila Andore vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Andora, se sporočijo na enak način.

ODDELEK IX

UČINKOVITO IZVAJANJE

Vse države članice in Andora morajo imeti pravila in upravne postopke, s katerimi zagotovijo učinkovito izvajanje in spoštovanje navedenih postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, med drugim:

1.	pravila, s katerimi se Finančnim institucijam, osebam ali posrednikom prepreči uvajanje praks, katerih namen je izogibanje postopkom poročanja in dolžne skrbnosti;

2.	pravila, v skladu s katerimi morajo Poročevalske finančne institucije voditi evidenco ukrepov, sprejetih za izvajanje postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, in kakršnih koli dokazil, na katere se pri tem oprejo, ter ustrezne ukrepe za pridobitev teh evidenc;

3.	upravne postopke, s katerimi se preveri, ali Poročevalske finančne institucije spoštujejo postopke poročanja in dolžne skrbnosti, ter upravne postopke za nadaljnje ukrepanje s Poročevalsko finančno institucijo, ko se sporočijo nedokumentirani računi;

4.	upravne postopke za zagotovitev, da je pri Subjektih in računih, ki so po notranjem pravu opredeljeni kot Neporočevalske finančne institucije in kot Izključeni računi, tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, še naprej nizko, in

5.	učinkovite določbe o izvrševanju, da se odpravi neizpolnjevanje obveznosti.

PRILOGA II

DOPOLNILNA PRAVILA O POROČANJU IN DOLŽNI SKRBNOSTI ZA PODATKE O FINANČNIH RAČUNIH

1. Sprememba okoliščin

‚Sprememba okoliščin‘ vključuje vsakršno spremembo, zaradi katere se dodajo podatki, pomembni za status osebe, ali ki je kako drugače v nasprotju s statusom takšne osebe. Poleg tega sprememba okoliščin zajema vsakršno spremembo računa Imetnika računa ali dodajanje podatkov takšnemu računu (vključno z dodatkom, zamenjavo ali drugo spremembo Imetnika računa) oziroma vsakršno spremembo računa, povezanega s takšnim računom, ali dodajanje podatkov takšnemu računu (ob uporabi pravil o seštevanju računov iz pododstavkov C(1) do (3) oddelka VII Priloge I), če takšna sprememba ali dodajanje podatkov vpliva na status Imetnika računa.

Če se je Poročevalska finančna institucija oprla na preverjanje naslova bivališča iz pododstavka B(1) oddelka III Priloge I in zaradi spremembe okoliščin spozna ali utemeljeno domneva, da je izvirna dokazna listina (ali druga enakovredna dokumentacija) nepravilna ali nezanesljiva, mora do poznejšega od datumov, in sicer bodisi do zadnjega dne zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja bodisi v 90 koledarskih dneh po obvestilu o takšni spremembi okoliščin ali odkritju takšne spremembe, pridobiti samopotrdilo in novo Dokazno listino, da za davčne namene določi bivališče(-a) imetnika računa. Če Poročevalska finančna institucija do tega datuma ne more pridobiti samopotrdila ali nove Dokazne listine, mora izvesti postopek iskanja po elektronski evidenci iz pododstavkov B(2) do (6) oddelka III Priloge I.

2. Samopotrdilo za Nove račune subjekta

Glede Novih računov subjekta se lahko Poročevalska finančna institucija pri določanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, opre le na samopotrdilo Imetnika računa ali Obvladujoče osebe.

3. Rezidentstvo Finančne institucije

Finančna institucija je ‚rezidentka‘ države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če je pod jurisdikcijo te države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije (torej lahko Sodelujoča jurisdikcija uveljavi, da ji mora finančna institucija poročati). Na splošno velja, da je finančna institucija, ki je rezidentka države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene, pod jurisdikcijo te države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije in tako Finančna institucija države članice, Finančna institucija Andore ali Finančna institucija druge sodelujoče jurisdikcije. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija (ne glede na to, ali je rezident države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če je eden ali več njegovih skrbnikov rezidentov te države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije, razen če sklad vse podatke, ki jih je treba v skladu s tem sporazumom ali katerim drugim sporazumom, s katerim se izvaja svetovni standard glede Računov, o katerih se poroča in ki jih vodi sklad, sporoča drugi Sodelujoči jurisdikciji (ne glede na to, ali je država članica, Andora ali druga Sodelujoča jurisdikcija), ker je rezident te druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene. Kadar pa Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) nima rezidentstva za davčne namene (na primer ker se obravnava kot davčno pregledna ali je v jurisdikciji, ki nima davka na dohodek), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije in tako Finančna institucija države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če:

(a)	je ustanovljena v skladu z zakoni te države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije;

(b)	je njen sedež uprave (tudi dejanske uprave) v državi članici, Andori ali drugi Sodelujoči jurisdikciji ali

(c)	se nad njo izvaja finančni nadzor v državi članici, Andori ali drugi Sodelujoči jurisdikciji.

Kadar je Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) rezidentka dveh ali več Sodelujočih jurisdikcij (države članice, Andore ali druge Sodelujoče jurisdikcije), zanjo veljajo obveznosti glede poročanja in dolžne skrbnosti sodelujoče jurisdikcije, v kateri ima Finančni račun oziroma račune.

4. Vodenje računa

Pri določanju, katera Finančna institucija vodi račun, na splošno velja naslednje:

(a)	v primeru Skrbniškega računa Finančna institucija, ki ima skrbništvo nad sredstvi na računu (vključno s Finančno institucijo, ki za Imetnika računa hrani sredstva, registrirana pod imenom posrednika);

(b)	v primeru Depozitnega računa Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi z računom (ne pa zastopnik Finančne institucije, ne glede na to, ali je Finančna institucija);

(c)	v primeru kakršnega koli lastniškega ali dolžniškega deleža v Finančni instituciji, ki predstavlja Finančni račun, zadevna Finančna institucija;

(d)	v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi s pogodbo.

5. Skrbniški skladi, ki so Pasivni nefinančni subjekti

Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene v skladu s pododstavkom D(3) oddelka VIII Priloge I, se obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave. Pri tem se šteje, da je pravna oseba ali pravni dogovor ‚podoben‘ partnerstvu oziroma partnerstvu z omejeno odgovornostjo, če se v državi članici v skladu z njeno davčno zakonodajo ne obravnava kot obdavčljiva enota. Da pa bi se pri poročanju izognili podvajanju (glede na širok obseg pojma ‚Obvladujoče osebe‘ v zvezi s skrbniškimi skladi), se skrbniški sklad, ki je Pasivni nefinančni subjekt, ne sme razumeti kot podoben pravni dogovor.

6. Naslov sedeža Subjekta

Ena od zahtev iz pododstavka E(6)(c) oddelka VIII Priloge I je, da uradna dokumentacija v zvezi s Subjektom vsebuje bodisi naslov njegovega sedeža v državi članici, Andori ali drugi jurisdikciji, za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi državo članico, Andoro ali drugo jurisdikcijo, v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran. Naslov sedeža Subjekta je načeloma kraj, v katerem je njegova dejanska uprava. Naslov Finančne institucije, pri kateri ima Subjekt račun, poštni predal ali naslov, ki se uporablja izključno za pošto, ni naslov sedeža Subjekta, razen če je to edini naslov, ki ga Subjekt uporablja, in je naveden kot prijavljeni naslov Subjekta v njegovih organizacijskih dokumentih. Prav tako naslov, kjer se v skladu z napotki hrani vsa pošta, ni naslov sedeža Subjekta.

PRILOGA III

SEZNAM PRISTOJNIH ORGANOV POGODBENIC

Pristojni organi za namene tega sporazuma so:

(a)	v Kneževini Andori: El Ministre encarregat de les finances ali pooblaščeni predstavnik;

(b)	v Kraljevini Belgiji: De Minister van Financiën/Le Ministre des Finances ali pooblaščeni predstavnik;

(c)	v Republiki Bolgariji: Изпълнителният директор на Националната агенция за приходите ali pooblaščeni predstavnik;

(d)	v Češki republiki: Ministr financí ali pooblaščeni predstavnik;

(e)	v Kraljevini Danski: Skatteministeren ali pooblaščeni predstavnik;

(f)	v Zvezni republiki Nemčiji: Der Bundesminister der Finanzen ali pooblaščeni predstavnik;

(g)	v Republiki Estoniji: Rahandusminister ali pooblaščeni predstavnik;

(h)	v Helenski republiki: Ο Υπουργός Οικονομίας και Οικονομικών ali pooblaščeni predstavnik;

(i)	v Kraljevini Španiji: El Ministro de Economía y Hacienda ali pooblaščeni predstavnik;

(j)	v Francoski republiki: Le Ministre chargé du budget ali pooblaščeni predstavnik;

(k)	v Republiki Hrvaški: Ministar financija ali pooblaščeni predstavnik;

(l)	na Irskem: The Revenue Commissioners ali njihov pooblaščeni predstavnik;

(m)	v Italijanski republiki: Il Direttore Generale delle Finanze ali pooblaščeni predstavnik;

(n)	v Republiki Ciper: Υπουργός Οικονομικών ali pooblaščeni predstavnik;

(o)	v Republiki Latviji: Finanšu ministrs ali pooblaščeni predstavnik;

(p)	v Republiki Litvi: Finansų ministras ali pooblaščeni predstavnik;

(q)	v Velikem vojvodstvu Luksemburg: Le Ministre des Finances ali pooblaščeni predstavnik;

(r)	v Madžarski: A pénzügyminiszter ali pooblaščeni predstavnik;

(s)	v Republiki Malti: Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščeni predstavnik;

(t)	v Kraljevini Nizozemski: De Minister van Financiën ali pooblaščeni predstavnik;

(u)	v Republiki Avstriji: Der Bundesminister für Finanzen ali pooblaščeni predstavnik;

(v)	v Republiki Poljski: Minister Finansów ali pooblaščeni predstavnik;

(w)	v Portugalski republiki: O Ministro das Finanças ali pooblaščeni predstavnik;

(x)	v Romuniji: Președintele Agenției Naționale de Administrare Fiscală ali pooblaščeni predstavnik;

(y)	v Republiki Sloveniji: Minister za finance ali pooblaščeni predstavnik;

(z)	v Slovaški republiki: Minister financií ali pooblaščeni predstavnik;

(aa)	v Republiki Finski: Valtiovarainministeriö/Finansministeriet ali pooblaščeni predstavnik;

(ab)	v Kraljevini Švedski: Chefen för Finansdepartementet ali pooblaščeni predstavnik;

(ac)

v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska in na evropskih ozemljih, za katerih zunanje odnose je odgovorno Združeno kraljestvo: Commissioners of Inland Revenue ali njihov pooblaščeni predstavnik in Pristojni organ v Gibraltarju, ki ga bo Združeno kraljestvo imenovalo v skladu s sprejetimi dogovori glede gibraltarskih oblasti v okviru instrumentov EU in ES in zadevnih pogodb, uradno posredovanih državam članicam in institucijam Evropske unije z dne 19. aprila 2000, kopijo katerih Generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno pošlje Andori in ki se uporabljajo za ta sporazum.

“

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta protokol o spremembi morata pogodbenici ratificirati ali potrditi v skladu s svojimi postopki. Pogodbenici druga drugo obvestita o zaključku teh postopkov. Protokol o spremembi začne veljati prvega dne januarja po zadnjem uradnem obvestilu.

2. Kar zadeva izmenjavo podatkov na zahtevo, izmenjava podatkov na zahtevo v skladu s tem protokolom o spremembi velja za zahteve, podane na dan začetka njegove veljavnosti ali pozneje za podatke, povezane s proračunskimi leti, ki se začnejo prvega dne januarja leta, v katerem začne veljati ta protokol o spremembi. Člen 12 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, velja naprej, razen če velja člen 5 Sporazuma, kakor je bil spremenjen s tem protokolom o spremembi.

3. Terjatve posameznikov v skladu s členom 10 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, ostanejo z začetkom veljavnosti tega protokola o spremembi nespremenjene.

4. Kneževina Andora pripravi končni obračun najpozneje do konca obdobja uporabe tega sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, opravi končno plačilo državam članicam in sporoči podatke, ki jih je v skladu s členom 9 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, prejela od plačilnih zastopnikov s sedežem v Kneževini Andori za zadnje leto veljavnosti Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, oziroma če je primerno, za katero koli predhodno leto.

Člen 3

Sporazum se s Protokolom dopolni z naslednjo vsebino:

„Protokol k Sporazumu med Evropsko unijo in Kneževino Andoro o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni.

Ob podpisu tega protokola o spremembi med Evropsko unijo in Kneževino Andoro sta se spodaj podpisana, v ta namen ustrezno pooblaščena, sporazumela o teh določbah, ki so sestavni del Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi:

1.	Razume se, da se za izmenjavo podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma zaprosi šele, ko država prosilka (država članica ali Andora) izčrpa vse običajne vire informacij, ki so na voljo po notranjem davčnem postopku.

Razume se, da Pristojni organ države prosilke (države članice ali Andore) ob zaprosilu za podatke na podlagi člena 5 tega sporazuma pristojnemu organu zaprošene države (Andore oziroma države članice) priskrbi naslednje podatke:

(i)	identiteto osebe, ki je predmet preverjanja ali preiskave;

(ii)	obdobje, za katerega se prosijo podatki;

(iii)

izjavo o podatkih, ki jih prosi, vključno z njihovo naravo in obliko, v kateri bi jih država prosilka želela prejeti od zaprošene države;

(iv)	davčni namen, za katerega se prosijo podatki;

(v)	če sta znana, ime in naslov osebe, za katero meni, da ima zaprošene podatke.

Razume se, da je navedba standarda „predvidene pomembnosti“ zagotoviti izmenjavo podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma v čim večjem obsegu, hkrati pa razjasniti, da se države članice in Andora ne smejo ukvarjati z „naključnimi poizvedbami“ ali zaprositi za podatke, ki najverjetneje niso pomembni za davčne zadeve določenega davkoplačevalca. Odstavek 2 vsebuje pomembne postopkovne zahteve, ki naj bi zagotovile, da ni naključnih poizvedb, vendar se določbe od (i) do (v) odstavka 2 kljub temu ne smejo razlagati, kot da so v nasprotju z učinkovito izmenjavo podatkov. Standard „predvidene pomembnosti“ se lahko izpolni v primerih, ki se nanašajo na enega davkoplačevalca (identificiranega z imenom ali kako drugače) ali v primerih, ki se nanašajo na več davkoplačevalcev (identificiranih z imenom ali kako drugače).

4.	Razume se, da ta sporazum ne vključuje spontane izmenjave podatkov.

Razume se, da se pri izmenjavi podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma uporabljajo upravna postopkovna pravila glede pravic davkoplačevalcev, ki jih imajo v zaprošeni državi (državi članici ali Andori). Razume se tudi, da je cilj teh določb davkoplačevalcem zagotoviti pošten postopek in ne preprečiti ali neupravičeno zavlačevati postopka izmenjave podatkov.“.

Člen 4

Jeziki

Ta protokol o spremembi je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in katalonskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

Съставено в Брюксел на дванадесети февруари през две хиляди и шестнадесета година.

Hecho en Bruselas, el doce de febrero de dos mil dieciséis.

V Bruselu dne dvanáctého února dva tisíce šestnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den tolvte februar to tusind og seksten.

Geschehen zu Brüssel am zwölften Februar zweitausendsechzehn.

Kahe tuhande kuueteistkümnenda aasta veebruarikuu kaheteistkümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δώδεκα Φεβρουαρίου δύο χιλιάδες δεκαέξι.

Done at Brussels on the twelfth day of February in the year two thousand and sixteen.

Fait à Bruxelles, le douze février deux mille seize.

Sastavljeno u Bruxellesu dvanaestog veljače godine dvije tisuće šesnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì dodici febbraio duemilasedici.

Briselē, divi tūkstoši sešpadsmitā gada divpadsmitajā februārī.

Priimta du tūkstančiai šešioliktų metų vasario dvyliktą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenhatodik év február havának tizenkettedik napján.

Magħmul fi Brussell, fit-tnax-il jum ta’ Frar fis-sena elfejn u sittax.

Gedaan te Brussel, twaalf februari tweeduizend zestien.

Sporządzono w Brukseli dnia dwunastego lutego roku dwa tysiące szesnastego.

Feito em Bruxelas, em doze de fevereiro de dois mil e dezasseis.

Întocmit la Bruxelles la doisprezece februarie două mii șaisprezece.

V Bruseli dvanásteho februára dvetisícšestnásť.

V Bruslju, dne dvanajstega februarja leta dva tisoč šestnajst.

Tehty Brysselissä kahdentenatoista päivänä helmikuuta vuonna kaksituhattakuusitoista.

Som skedde i Bryssel den tolfte februari år tjugohundrasexton.

Fet a Brussel·les el dia dotze de febrer de l'any dos mil setze.

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Evropsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Per la Unió Europea

За Княжество Андора

Por el Principado de Andorra

Za Andorrské knížectví

For Fyrstendømmet Andorra

Für das Fürstentum Andorra

Andorra Vürstiriigi nimel

Για το Πριγκιπάτο της Ανδόρας

For the Principality of Andorra

Pour la Principauté d'Andorre

Za Kneževinu Andoru

Per il Principato di Andorra

Andoras Firstistes vārdā –

Andoros Kunigaikštystės vardu

Az Andorrai Hercegség részéről

Għall-Prinċipat ta' Andorra

Voor het Vorstendom Andorra

W imieniu Księstwa Andory

Pelo Principado de Andorra

Pentru Principatul Andorra

Za Andorské kniežatstvo

Za Kneževino Andoro

Andorran ruhtinaskunnan puolesta

För Furstendömet Andorra

Pel Principat d'Andorra

(1) UL L 157, 26.6.2003, str. 38.

(2) UL L 359, 4.12.2004, str. 33.

(3) UL L 277, 21.10.2010, str. 27.

(4) UL L 64, 11.3.2011, str. 1.

IZJAVE POGODBENIC

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O ZAČETKU VELJAVNOSTI PROTOKOLA O SPREMEMBI

Pogodbenici izjavljata, da pričakujeta, da bodo ustavna pravila Andore in pravila zakonodaje Evropske unije o sklepanju mednarodnih sporazumov pravočasno izpolnjena, da bo Protokol o spremembi začel veljati prvega januarja 2017. Da se doseže ta cilj, bosta sprejeli vse mogoče ukrepe.

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O SPORAZUMU IN PRILOGAH

Pogodbenici se glede izvajanja Sporazuma in prilog strinjata, da bi bilo treba komentarje k vzorčnemu sporazumu OECD in enotni standard poročanja upoštevati kot ponazoritev ali razlago, da se zagotovi dosledna uporaba.

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O ČLENU 5 SPORAZUMA

Pogodbenici se glede izvajanja člena 5 o izmenjavi podatkov na zahtevo strinjata, da bi bilo treba komentar k členu 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital upoštevati kot razlago.

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O DELU III(A) PRILOGE I K SPORAZUMU

Pogodbenici se strinjata, da bosta proučili praktični pomen oddelka III(A) Priloge I, v skladu s katerim za Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja ni potreben pregled, identifikacija ali poročanje, če zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje prodajo takšne Pogodbe rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča.

Pogodbenici enotno razlagata, da zakonodaja Poročevalski finančni instituciji na podlagi oddelka III(A) Priloge I prodajo Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo in Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča, učinkovito preprečuje le, kadar zakonodaja Evropske Unije in nacionalna zakonodaja držav članic ali andorska zakonodaja, ki se uporablja za Poročevalsko finančno institucijo, rezidentko Sodelujoče jurisdikcije (države članice ali Andore), navedeni Poročevalski finančni instituciji učinkovito ne preprečuje le prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja v Jurisdikciji, o kateri se poroča (Andori oziroma državi članici), ampak ta zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje tudi prodajo Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom navedene Jurisdikcije, o kateri se poroča, v katerih koli drugih okoliščinah.

V tem okviru bo posamezna država članica obvestila Evropsko komisijo, ki bo obvestila Andoro, če veljavna zakonodaja Evropske Unije in nacionalna zakonodaja navedene države članice Poročevalskim finančnim institucijam v Andori preprečujeta prodajo takih pogodb njenim rezidentom, ne glede na to kje so bile te pogodbe zaključene. V skladu s tem bo Andora obvestila Evropsko komisijo, ki bo obvestila države članice, če andorska zakonodaja Poročevalskim finančnim institucijam ene države članice ali več preprečuje prodajo takih pogodb andorskim rezidentom, ne glede na to kje so pogodbe zaključene. Ta obvestila se posredujejo pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi glede na predviden pravni položaj po začetku veljavnosti. Če takšno obvestilo ne bo posredovano, se bo štelo, da zakonodaja Jurisdikcije, o kateri se poroča, Poročevalskim finančnim institucijam v enih ali več okoliščinah učinkovito ne preprečuje prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom navedene Jurisdikcije, o kateri se poroča.

Poleg tega bo posamezna država članica obvestila Evropsko komisijo, ki bo obvestila Andoro, če veljavna zakonodaja Evropske Unije in nacionalna zakonodaja navedene države članice Poročevalskim finančnim institucijam v tej državi članici preprečujeta prodajo takih pogodb andorskim rezidentom, ne glede na to, kje so bile te pogodbe zaključene. V skladu s tem bo Andora obvestila Evropsko komisijo, ki bo obvestila države članice, če andorska zakonodaja Poročevalskim finančnim institucijam v Andori preprečuje prodajo takih pogodb rezidentom ene ali več držav članic, ne glede na to, kje so bile te pogodbe zaključene. Ta obvestila se posredujejo pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi glede na predviden pravni položaj po začetku veljavnosti. Če takšno obvestilo ne bo posredovano, se bo štelo, da zakonodaja jurisdikcije Poročevalske finančne institucije Poročevalskim finančnim institucijam v enih ali več okoliščinah učinkovito ne preprečuje prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča.

Če ni obvestila jurisdikcije Poročevalske finančne institucije in Jurisdikcije, o kateri se poroča, v zvezi z zadevno Poročevalsko finančno institucijo in pogodbo, oddelek III(A) Priloge I ne velja za zadevno Poročevalsko finančno institucijo in pogodbo.

IZJAVA ANDORE O ČLENU 5 SPORAZUMA

Andorska delegacija je Evropsko komisijo obvestila, da Andora ne bo izmenjala podatkov v zvezi z zahtevo v zvezi s podatki, ki so bili pridobljeni nezakonito. Evropska komisija se je seznanila z andorskim stališčem.

1.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 268/90

SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/1756

z dne 28. septembra 2016

o stališču Evropske unije glede sklepa upravnih organov v okviru Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za prikazovalnike iz Priloge C k Sporazumu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/107/EU z dne 13. novembra 2012 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme (1) in zlasti člena 4 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum omogoča, da Evropska komisija skupaj z Agencijo Združenih držav Amerike za varovanje okolja razvije in redno revidira skupne specifikacije za pisarniško opremo, s čimer se spremeni Priloga C k Sporazumu.

(2)	Komisija določi stališče, ki ga Evropska unija sprejme glede spremembe specifikacij.

(3)	V ukrepih, predvidenih v tem sklepu, je upoštevano mnenje Odbora Evropske unije za ENERGY STAR iz člena 8 Uredbe (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(4)	Specifikacije za prikazovalnike iz dela I Priloge C bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti s specifikacijami, priloženimi k temu sklepu –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Na podlagi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme bodo upravni organi sprejeli odločitev o spremembi specifikacij iz Priloge C k temu sporazumu. Stališče, ki ga Evropska unija sprejme v zvezi s tem sklepom o specifikacijah za prikazovalnike iz Priloge C k Sporazumu, temelji na priloženem osnutku Sklepa.

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 28. septembra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 63, 6.3.2013, str. 5.

(2) Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Unije za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme (UL L 39, 13.2.2008, str. 1).

PRILOGA I

OSNUTEK SKLEPA

z dne …

upravnih organov na podlagi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme o spremembi specifikacij za prikazovalnike iz Priloge C k Sporazumu

UPRAVNA ORGANA STA –

ob upoštevanju Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme, zlasti člena XII Sporazuma,

pri čemer bi bilo treba spremeniti specifikacije za „prikazovalnike“ –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Del I „Prikazovalniki“, ki je sedaj vključen v Prilogo C Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme, se nadomesti z delom I „Prikazovalniki“, ki je v nadaljevanju.

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi. Ta sklep, sestavljen v dveh izvodih, podpišejo sopredsedniki.

Podpisano v Washingtonu dne […]

V imenu Agencije Združenih držav Amerike za varovanje okolja

Podpisano v Bruslju dne […]

V imenu Evropske unije

PRILOGA II

PRILOGA C

DEL II SPORAZUMA

I. SPECIFIKACIJE ZA PRIKAZOVALNIKE (različica 7.0)

1. Opredelitev pojmov

(A)

Vrste izdelkov:

1. Elektronski prikazovalnik (prikazovalnik): proizvod z zaslonom in pripadajočo elektronsko opremo, ki so pogosto nameščeni v enem ohišju, katerega glavna funkcija je prikaz vizualnih podatkov iz (1) računalnika, delovne postaje ali strežnika prek enega ali več vhodov (npr. VGA, DVI, HDMI, DisplayPort, IEEE 1394, USB), (2) zunanje naprave za shranjevanje (npr. pomnilniškega ključka USB, pomnilniške kartice) ali (3) omrežne povezave.

(a) Monitor: elektronski prikazovalnik, namenjen eni osebi v pisarniškem okolju.

(b) Informacijski prikazovalnik: elektronski prikazovalnik, namenjen več ljudem v nepisarniških okoljih, na primer v maloprodajnih trgovinah ali veleblagovnicah, restavracijah, muzejih, hotelih, prizoriščih na prostem, letališčih, konferenčnih sobah ali učilnicah. Za namene te specifikacije se prikazovalnik razvrsti kot informacijski prikazovalnik, če izpolnjuje dva ali več naslednjih meril:

(1)	diagonala zaslona je večja od 30 palcev;

(2)	največja navedena svetilnost je večja od 400 kandel na kvadratni meter;

(3)	gostota slikovnih pik je manjša ali enaka 5 000 slikovnim pikam na kvadratni palec ali

(4)	dobavi se brez stojala za pritrditev.

(B)

Načini delovanja:

1. Način vklopa: način, v katerem je prikazovalnik vklopljen in opravlja glavno funkcijo.

2. Način mirovanja: način nizke porabe, v katerem prikazovalnik opravlja eno ali več neprimarnih zaščitnih funkcij ali stalnih funkcij.

Opomba: način mirovanja se lahko uporablja za naslednje funkcije: olajša aktiviranje načina vklopa z daljinskim stikalom, tehnologijo na dotik, notranjim senzorjem ali uro; zagotovi prikaz informacij ali statusa, vključno z urami; podpira funkcije, ki temeljijo na senzorju, ali ohranja navzočnost v omrežju.

3. Način izklopa: način, v katerem je prikazovalnik priključen na vir električne energije, ne prikazuje vizualnih informacij in ga ni mogoče preklopiti v kateri koli drugi način z enoto daljinskega upravljanja, notranjim signalom ali zunanjim signalom.

Opomba: prikazovalnik lahko preide iz tega načina samo, če uporabnik neposredno pritisne integrirano stikalo za vklop ali kontrolnik. Nekateri izdelki nimajo načina izklopa.

(C)

Vizualne lastnosti:

1. Osvetlitev okolja: kombinacija osvetljenosti okolja, v katerem je prikazovalnik, na primer dnevne sobe ali pisarne.

2. Samodejno prilagajanje osvetlitve: samodejni mehanizem, ki kot funkcija osvetlitve okolja prilagaja osvetlitev prikazovalnika.

Opomba: za nadziranje osvetlitve prikazovalnika mora biti omogočena funkcionalnost samodejnega prilagajanja osvetlitve.

3. Barvna lestvica: območje barvne lestvice se sporoči kot odstotek barvnega prostora CIELUV 1976 in izračuna v skladu z oddelkom 5.18 Območje barvne lestvice iz Mednarodnega standarda merjenja prikazovalnikov (Information Display Measurements Standard), različica 1.03.

Opomba: vse podpore barvne lestvice v nevidnih barvnih območjih se ne upoštevajo. Velikost barvne lestvice je treba izraziti samo kot odstotek območja vidnega barvnega prostora CIELUV.

4. Svetilnost: fotometrična meritev svetilnosti na enoto površine svetlobe, ki potuje v določeni smeri, izražena v kandelah na kvadratni meter (cd/m2).

(a) Največja navedena svetilnost: največja svetilnost, ki jo lahko doseže prikazovalnik pri prednastavljeni nastavitvi načina vklopa in ki jo navede proizvajalec, na primer v uporabniškem priročniku.

(b) Največja izmerjena svetilnost: največja izmerjena svetilnost, ki jo lahko doseže prikazovalnik z ročnim nastavljanjem kontrolnikov, na primer svetlosti in ostrine.

(c) Tovarniška svetilnost: svetilnost prikazovalnika pri tovarniško privzeti prednastavljeni nastavitvi, ki jo izbere proizvajalec za običajno domačo ali ustrezno komercialno rabo.

5. Privzeta navpična ločljivost: število fizičnih črt vzdolž navpične osi prikazovalnika znotraj vidnega območja prikazovalnika.

Opomba: prikazovalnik z ločljivostjo zaslona 1 920 × 1 080 (vodoravno × navpično) ima privzeto navpično ločljivost 1 080.

6. Površina zaslona: vidna površina prikazovalnika, ki prikazuje slike.

Opomba: površina zaslona se izračuna tako, da se vidna širina slike pomnoži z vidno višino slike. Pri ukrivljenih zaslonih izmerite širino in višino vzdolž loka prikazovalnika.

(D)

Dodatne funkcije in lastnosti:

1. Mostična povezava: fizična povezava med dvema vozliščnima krmilnikoma (tj. USB, FireWire).

Opomba: mostične povezave omogočajo razširitev vrat, običajno zaradi prestavitve vrat na priročnejše mesto ali povečanja števila razpoložljivih vrat.

2. Polna omrežna povezljivost: zmožnost prikazovalnika, da ohrani navzočnost v omrežju v načinu mirovanja. Navzočnost prikazovalnika, njegovih omrežnih storitev in njegovih aplikacij se ohrani, četudi so nekateri sestavni deli prikazovalnika izklopljeni. Prikazovalnik lahko spremeni stanje porabe energije ob prejemu omrežnih podatkov iz oddaljenih omrežnih naprav, vendar mora sicer ostati v načinu mirovanja, če ne dobi zahteve po storitvah od oddaljene omrežne naprave.

Opomba: popolna omrežna povezljivost ni omejena na poseben sklop protokolov. Imenuje se tudi funkcija omrežnega posredniškega strežnika („network proxy“) in je opisana v standardu Ecma-393.

3. Senzor za zaznavanje zasedenosti: naprava, ki zaznava prisotnost ljudi pred prikazovalnikom ali v njegovi okolici.

Opomba: senzor za zaznavanje zasedenosti se običajno uporablja za preklop prikazovalnika med načinom vklopa in načinom mirovanja.

4. Tehnologija na dotik: omogoča uporabniku, da uporablja izdelek z dotikanjem površin na zaslonu.

5. Priključni modul: modularna priključna naprava, ki zagotavlja eno ali več naslednjih funkcij brez izrecnega namena, da bi zagotovila splošne računalniške funkcije:

(a)	prikazovanje slik, zrcaljenje oddaljenih vsebin, ki se nanjo pretakajo, ali drugačen način prikazovanja vsebin na zaslonu iz lokalnih ali oddaljenih virov ali

(b)	obdelovanje signalov na dotik.

Opomba: moduli, ki zagotavljajo kakršne koli druge dodatne možnosti vnosa, se za namene te specifikacije ne obravnavajo kot priključni moduli.

(E)

Družina izdelkov: skupina modelov izdelkov, ki (1) jih je izdelal isti proizvajalec, (2) imajo enako površino zaslona, ločljivost in največjo navedeno svetilnost ter (3) imajo skupno osnovno zasnovo zaslona. Modeli znotraj družine izdelkov se lahko med seboj razlikujejo glede na eno ali več značilnosti ali funkcij. Sprejemljive razlike v družini izdelkov v primeru prikazovalnikov vključujejo:

1.	zunanje ohišje;

2.	število in vrste vmesnikov;

3.	število in vrste podatkovnih, omrežnih ali perifernih vrat ter

4.	zmogljivost obdelave podatkov in pomnilnika.

(F)	Vzorčni model: konfiguracija izdelka, ki se preskuša za dodelitev oznake ENERGY STAR ter se bo tržila z oznako ENERGY STAR in bo z njo označena.

(G)

Vir energije

1. Zunanji napajalnik (EPS): zunanje napajalno vezje, ki se zaradi delovanja potrošniškega izdelka uporablja za pretvorbo gospodinjskega električnega toka v enosmerni tok ali izmenični tok nižje napetosti.

2. Standardni enosmerni tok: način prenosa električne energije enosmernega toka, ki ga opredeljuje dobro znani tehnološki standard in ki omogoča povezljivost „priključi in uporabljaj“ (plug-and-play).

Opomba: običajni primeri so USB in napajanje prek etherneta. Običajno standardni enosmerni tok vključuje tako električno energijo kot tudi komunikacijo po istem kablu, vendar to pri standardni enosmerni napetosti 380 V ni potrebno.

2. Področje uporabe

2.1 Vključeni izdelki

2.1.1 Do oznake ENERGY STAR so upravičeni izdelki, ki ustrezajo opredelitvi prikazovalnika, kot je navedeno v tem dokumentu, in ki se napajajo neposredno iz omrežja na izmenični tok, z zunanjim napajalnikom ali standardnim enosmernim tokom, z izjemo izdelkov, ki so navedeni v oddelku 2.2. Značilni izdelki, ki bi bili upravičeni do oznake v skladu s to specifikacijo, vključujejo:

(i)	monitorje;

(ii)	monitorje s preklopnikom za tipkovnico, video in miško;

(iii)

informacijske prikazovalnike ter

(iv)	informacijske prikazovalnike in monitorje s priključnimi moduli.

2.2 Izključeni izdelki

2.2.1 Izdelki, ki so zajeti v drugih specifikacijah izdelkov ENERGY STAR, niso upravičeni do oznake v tej specifikaciji, vključno s televizorji in računalniki (lahki odjemalniki, tablice/tablični računalniki, prenosljivi računalniki vse v enem, integrirani namizni računalniki). Seznam trenutno veljavnih specifikacij je na voljo na spletnem mestu http://www.eu-energystar.org/specifications.htm.

2.2.2 Naslednji izdelki niso upravičeni do oznake v skladu s to specifikacijo:

(i)	izdelki z vgrajenim televizijskim tunerjem;

(ii)	prikazovalniki z vgrajenimi ali zamenljivimi baterijami, ki so zasnovane tako, da podpirajo primarno delovanje brez izmeničnega električnega omrežja ali zunanjega enosmernega napajanja ali pa podpirajo prenosljivost naprave (npr. elektronski bralniki, digitalni fotookvirji na baterije); ter

(iii)

izdelki, ki morajo izpolnjevati predpise EU za medicinske naprave, ki prepovedujejo možnosti upravljanja porabe energije, in/ali nimajo stanja porabe energije, ki ustreza opredelitvi načina mirovanja.

3. Merila za dodelitev oznake

3.1 Signifikantne števke in zaokroževanje

3.1.1 Vsi izračuni se opravijo z neposredno izmerjenimi (nezaokroženimi) vrednostmi.

3.1.2 Skladnost z zahtevami specifikacije se ocenjuje z neposredno izmerjenimi ali izračunanimi vrednostmi brez zaokroževanja, razen če je navedeno drugače.

3.1.3 Neposredno izmerjene ali izračunane vrednosti, predložene za objavo Evropski Komisiji, se zaokrožijo na najbližjo signifikantno števko, kot določajo zahteve ustrezne specifikacije.

3.2 Splošne zahteve za monitorje in informacijske prikazovalnike

3.2.1 Zunanji napajalniki (EPS): Enonapetostni in večnapetostni zunanji napajalniki izpolnjujejo zahteve stopnje VI ali višje zahteve glede učinkovitosti iz Mednarodnega protokola za označevanje učinkovitosti, ko se preskušajo v skladu z enotno preskusno metodo za merjenje porabe energije zunanjih napajalnikov (Uniform Test Method for Measuring the Energy Consumption of External Power Supplies), dodatek Z do 10 CFR, del 430.

(i)	Enonapetostni in večnapetostni zunanji napajalniki imajo oznako za stopnjo VI ali višjo.

(ii)	Dodatne informacije o protokolu za označevanje so na voljo na http://www.regulations.gov/#!documentDetail;D=EERE-2008-BT-STD-0005-0218.

3.2.2 Upravljanje porabe energije:

(i)

Izdelki morajo biti opremljeni vsaj z eno funkcijo za upravljanje porabe energije, ki je privzeto omogočena in ki se lahko uporablja za samodejni prehod iz načina mirovanja v način vklopa s priključeno gostiteljsko napravo ali z notranjim sistemom (npr. privzeto omogočena podpora za signalizirano upravljanje porabe (DPMS) za prikazovalnike VESA).

(ii)	Izdelki, ki ustvarjajo vsebino za prikaz iz enega ali več notranjih virov, morajo imeti privzeto omogočen senzor ali časovnik za samodejno aktiviranje načina mirovanja ali izklopa.

(iii)

Pri izdelkih, ki imajo notranji privzeti zakasnilni čas, po katerem izdelek preide iz načina vklopa v način mirovanja ali način izklopa, se navede zakasnilni čas.

(iv)	Monitorji samodejno preidejo v način mirovanja ali način izklopa v petih minutah po odklopu z gostiteljskega računalnika.

3.2.3 Informacijski prikazovalniki imajo v načinu vklopa dejanski faktor moči 0,7 ali več v skladu z oddelkom 5.2.(F) iz preskusne metode ENERGY STAR.

3.3 Energijske zahteve za računalniške monitorje

3.3.1 Skupna poraba energije (TEC) v kWh se izračuna z enačbo 1 na podlagi izmerjenih vrednosti.

Enačba 1

Izračun skupne porabe energije

ETEC = 8,76 × (0,35 × PON + 0,65 × PSLEEP )

Pri čemer je:

—	ETEC skupna poraba energije v kWh,

—	PON izmerjena moč v načinu vklopa v vatih,

—	PSLEEP izmerjena moč v načinu mirovanja v vatih ter

—	rezultat zaokrožen na najbližjo desetino kWh za poročanje.

3.3.2 Največja vrednost TEC (ETEC_MAX) v kWh za monitorje se izračuna v skladu s tabelo 1.

Tabela 1

Izračun največje vrednosti TEC (ETEC_MAX) za monitorje v kWh

Površina (in2)	ETEC Max (kWh) Pri čemer je: Avidna površina zaslona v kvadratnih palcih;rločljivost zaslona v milijonih slikovnih pik; rezultat zaokrožen na najbližjo desetino kWh za poročanje.
A < 130	(6,13 × r) + (0,06 × A) + 9
130 ≤ A < 150	(6,13 × r) + (0,69 × A) – 72,38
150 ≤ A < 180	(6,13 × r) + (0,21 × A) – 0,50
180 ≤ A < 200	(6,13 × r) + (0,05 × A) + 28
200 ≤ A < 230	(6,13 × r) + (0,03 × A) + 31,33
230 ≤ A < 280	(6,13 × r) + (0,2 × A) – 7
280 ≤ A < 300	(6,13 × r) + 49
300 ≤ A < 500	(6,13 × r) + (0,2 × A) – 11
A ≥ 500	(6,13 × r) + 89

3.3.3 Za vse monitorje je izračunana vrednost TEC (ETEC) v kWh manjša ali enaka izračunu največje vrednosti TEC (ETEC_MAX) z veljavnimi dodelitvami in prilagoditvami (uporabijo se največ enkrat) v skladu z enačbo 2.

Enačba 2

Zahteva skupne porabe energije za monitorje

ETEC ≤ (ETEC_MAX + EEP + EABC + EN + EOS + ET ) × effAC_DC

Pri čemer je:

—	ETEC TEC v kWh, izračunana z enačbo 1,

—	ETEC_MAX največja zahtevana TEC v kWh, izračunana v tabeli 1,

—	EEP dodelitev za prikazovalnike z izboljšano zmogljivostjo v kWh v skladu z oddelkom 3.3.4,

—	EABC dodelitev za samodejno prilagajanje osvetlitve v kWh po enačbi 4,

—	EN dodelitev za polno omrežno povezljivost v kWh v tabeli 3,

—	EOS dodelitev za senzor zaznavanja zasedenosti v kWh v tabeli 4,

—	ET dodelitev za tehnologijo na dotik v kWh po enačbi 5 ter

—	effAC_DC standardna prilagoditev za izgube pri pretvorbi izmeničnega in enosmernega toka, ki se pojavijo pri napravi, s katero se napaja prikazovalnik, in sicer 1,0 za prikazovalnike z izmeničnim tokom in 0,85 za prikazovalnike s standardnim enosmernim tokom.

3.3.4 Za monitorje, ki izpolnjujejo spodnje zahteve za prikazovalnike z izboljšano zmogljivostjo (EPD), se v enačbi 2 uporabi samo ena od naslednjih dodelitev v tabeli 2:

(i)	kontrastno razmerje vsaj 60:1, izmerjeno pri vodoravnem kotu gledanja najmanj 85° od pravokotnice na ravnem zaslonu in vsaj 83° od pravokotnice na ukrivljenem zaslonu, s stekleno zaščito zaslona ali brez nje;

(ii)	privzeta ločljivost najmanj 2,3 milijona slikovnih pik (MP) ter

(iii)

barvna lestvica najmanj 32,9 % od CIE LUV.

Tabela 2

Izračun dodelitve porabe energije za prikazovalnike z izboljšano zmogljivostjo

Merila barvne lestvice

EEP (kWh)

Pri čemer je:

ETEC_MAX največja zahtevana TEC v kWh ter

r ločljivost zaslona v milijonih slikovnih pik

Podpora barvne lestvice je najmanj 32,9 % CIE LUV.

Formula

Podpora barvne lestvice je najmanj 38,4 % CIE LUV.

0,65 × (ETEC_MAX – 6,13 × r)

Opomba: model, ki podpira več kot 99 % barvnega prostora sRGB, ustreza 32,9 % CIELUV in model, ki podpira več kot 99 % barvnega prostora Adobe RGB, ustreza 38,4 % CIELUV.

3.3.5 Pri monitorjih s privzeto omogočenim samodejnim prilagajanjem osvetlitve (ABC) se vrednosti ETEC_MAX v enačbi 2 doda dodelitev porabe energije (EABC), izračunana z enačbo 4, če zmanjšanje moči v načinu vklopa (RABC), izračunano z enačbo 3, znaša 20 % ali več.

Enačba 3

Izračun zmanjšanja moči v načinu vklopa ob privzeto omogočenem samodejnem prilagajanju osvetlitve (ABC)

Formula

Pri čemer je:

—	RABC odstotno zmanjšanje moči v načinu vklopa zaradi samodejnega prilagajanja osvetlitve (ABC),

—	P300 moč v načinu vklopa v vatih, izmerjena pri stopnji osvetljenosti okolja 300 luksov v oddelku 6.4 preskusne metode, ter

—	P12 moč v načinu vklopa v vatih, izmerjena pri stopnji osvetljenosti okolja 12 luksov v oddelku 6.4 preskusne metode.

Enačba 4

Dodelitev porabe energije samodejnega prilagajanja osvetlitve (EABC) za monitorje

EABC = 0,05 × ETEC_MAX

Pri čemer je:

—	EABC dodelitev porabe energije za samodejno prilagajanje osvetlitve v kWh ter

—	ETEC_MAX največja TEC v kWh v tabeli 1.

3.3.6 Izdelki s polno omrežno povezljivostjo, potrjeno v oddelku 6.7 preskusne metode ENERGY STAR, uporabijo dodelitev, ki je določena v tabeli 3.

Tabela 3

Dodelitev porabe energije polne omrežne povezljivosti (EN) za monitorje

EN (kWh)

2,9

3.3.7 Izdelki, ki se preskušajo z vklopljenim senzorjem za zaznavanje zasedenosti, uporabijo dodelitev, določeno v tabeli 4.

Tabela 4

Dodelitev porabe energije dodatnih funkcij (EOS) za monitorje

Vrsta

Dodelitev (kWh)

Senzor za zaznavanje zasedenosti

EOS

1,7

3.3.8 Izdelki, ki se preskušajo z vklopljeno tehnologijo na dotik v načinu vklopa, uporabijo dodelitev, določeno v enačbi 5.

Enačba 5

Dodelitev porabe energije za tehnologijo na dotik (ET) za monitorje

ET = 0,15 × ETEC_MAX

Pri čemer je:

—	ET dodelitev porabe energije za tehnologijo na dotik v kWh ter

—	ETEC_MAX največja TEC v kWh v tabeli 1.

3.4 Zahteve za način vklopa za informacijske prikazovalnike

3.4.1 Največja moč v načinu vklopa (PON_MAX) v vatih se izračuna z enačbo 6.

Enačba 6

Izračun največje moči v načinu vklopa (PON_MAX) v vatih za informacijske prikazovalnike

PON_MAX = (4,0 × 10– 5 ×  × A) + 119 × tanh(0,0008 × (A – 200,0) + 0,11) + 6

Pri čemer je:

—	PON_MAX največja moč v načinu vklopa v vatih,

—	A površina v kvadratnih palcih,

—	 največja izmerjena svetilnost prikazovalnika v kandelah na kvadratni meter, kot je izmerjena v oddelku 6.2 preskusne metode,

—	tanh hiperbolična tangentna funkcija ter

—	rezultat zaokrožen na najbližjo desetino vata za poročanje.

Enačba 7

Zahteva za moč v načinu vklopa za informacijske prikazovalnike

PON ≤ PON_MAX + PABC

Pri čemer je:

—	PON moč v načinu vklopa v vatih, izmerjena v oddelku 6.3 ali 6.4 preskusne metode;

—	PON_MAX največja moč v načinu vklopa v vatih v enačbi 6 ter

—	PABC dodelitev moči v načinu vklopa za samodejno prilagajanje osvetlitve v vatih v enačbi 8.

3.4.2 Pri informacijskih prikazovalnikih s privzeto omogočenim samodejnim prilagajanjem osvetlitve se vrednosti PON_MAX, izračunani z enačbo 6, doda dodelitev moči (PABC), izračunana z enačbo 8, če zmanjšanje moči v načinu vklopa (RABC), izračunano z enačbo 3, znaša 20 % ali več.

Enačba 8

Izračun dodelitve moči v načinu vklopa za informacijske prikazovalnike s privzeto omogočenim samodejnim prilagajanjem osvetlitve

PABC = 0,05 × PON_MAX

Pri čemer je:

—	PABC izmerjena dodelitev moči v načinu vklopa za samodejno prilagajanje osvetlitve v vatih ter

—	PON_MAX zahteva za največjo moč v načinu vklopa v vatih.

3.5 Zahteve za način mirovanja za informacijske prikazovalnike

3.5.1 Izmerjena moč v načinu mirovanja (PSLEEP) v vatih je manjša ali enaka vsoti zahteve za največjo moč v načinu mirovanja (PSLEEP_MAX) in katerih koli dodelitev (uporabijo se največ enkrat) v enačbi 9.

Enačba 9

Zahteva za moč v načinu mirovanja za informacijske prikazovalnike

Formula

Pri čemer je:

—	PSLEEP izmerjena moč v načinu mirovanja v vatih,

—	PSLEEP_MAX zahteva za največjo moč v načinu mirovanja v vatih v tabeli 5,

—	PN dodelitev za polno omrežno povezljivost v vatih v tabeli 6,

—	POS dodelitev za senzor zaznavanja zasedenosti v vatih v tabeli 7, ter

—	PT dodelitev za tehnologijo na dotik v vatih v tabeli 7.

Tabela 5

Zahteva za največjo moč v načinu mirovanja (PSLEEP_MAX) za informacijske prikazovalnike

PSLEEP_MAX

(v vatih)

0,5

3.5.2 Izdelki s polno omrežno povezljivostjo, potrjeno v oddelku 6.7 preskusne metode ENERGY STAR, uporabijo dodelitev, ki je določena v tabeli 6.

Tabela 6

Dodelitev za polno omrežno povezljivost za informacijske prikazovalnike

(v vatih)

3,0

3.5.3 Izdelki, ki se preskusijo z vklopljenim senzorjem za zaznavanje zasedenosti ali vklopljeno tehnologijo na dotik v načinu mirovanja, uporabijo dodelitev, določeno v tabeli 7.

Tabela 7

Dodelitev moči za dodatne funkcije v načinu mirovanja za informacijske prikazovalnike

Vrsta	Velikost zaslona: (in)	Dodelitev (v vatih)
Senzor za zaznavanje zasedenosti POS	Vse	0,3
Funkcija na dotik PT (velja samo za informacijske prikazovalnike, pri katerih je velikost zaslona večja od 30 palcev)	≤ 30	0,0
	> 30	1,5

3.6 Zahteve za način izklopa za vse prikazovalnike

3.6.1 Izdelek ne potrebuje načina izklopa, da je upravičen do oznake. Za izdelke, ki nudijo način izklopa, mora biti izmerjena moč v načinu izklopa (POFF) manjša ali enaka zahtevi za največjo moč v načinu izklopa (POFF_MAX) v tabeli 8.

Tabela 8

Zahteva za največjo moč v načinu izklopa (POFF_MAX)

POFF_MAX

(v vatih)

0,5

3.7 Zahteve za navajanje svetilnosti

3.7.1 Za vse izdelke se navedeta največja navedena svetilnost in največja izmerjena svetilnost; za vse izdelke, razen za tiste s privzeto omogočenim samodejnim prilagajanjem osvetlitve, se navede tovarniška svetilnost.

4. Zahteve za preskušanje

4.1 Preskusne metode

4.1.1 Za določitev ustreznosti za oznako ENERGY STAR se uporabijo preskusne metode, opredeljene v tabeli 9.

Tabela 9

Preskusne metode za dodelitev oznake ENERGY STAR

Vrsta proizvoda	Preskusna metoda
Vse vrste izdelkov in velikosti zaslonov	Preskusna metoda ENERGY STAR za ugotavljanje porabe električne energije prikazovalnika
Prikazovalniki z izboljšano zmogljivostjo	Mednarodni standard merjenja prikazovalnikov (Information Display Measurements Standard) različica 1.03 Mednarodnega odbora za metrologijo prikazovalnikov (International Committee for Display Metrology – ICDM)
Prikazovalniki, ki zahtevajo polno omrežno povezljivost	CEA-2037-A, Določitev moči za televizijske sprejemnike Poraba

4.2 Število enot, potrebnih za preskus

4.2.1 Za preskus se izbere ena enota vzorčnega modela, kot je opredeljena v oddelku 1.

4.2.2 Pri dodelitvi oznake družini izdelkov se za vzorčni model šteje konfiguracija izdelka, ki ima največjo porabo energije za vsako kategorijo izdelkov v družini.

5. Uporabniški vmesnik

5.1 Proizvajalce se spodbuja, naj snujejo izdelke v skladu s standardom za uporabniške vmesnike IEEE P1621: standard za elemente uporabniškega vmesnika pri nadzoru napajanja elektronskih naprav, ki se uporabljajo v poslovnih/domačih okoljih. Za podrobnosti glejte http://energy.lbl.gov/controls/.

6. Datum uveljavitve

6.1 Datum uveljavitve: Različica 7.0 specifikacije ENERGY STAR za prikazovalnike začne veljati na datum uveljavitve sporazuma. Da bi bil model izdelka upravičen do oznake ENERGY STAR, mora ustrezati specifikaciji ENERGY STAR, ki velja na dan proizvodnje modela. Datum proizvodnje se razlikuje za vsako napravo in pomeni datum, ko se naprava šteje za v celoti sestavljeno.

6.2 Prihodnje spremembe specifikacije: Evropska komisija si pridržuje pravico do spremembe te specifikacije, če bi tehnološke in/ali tržne spremembe vplivale na njeno uporabnost za potrošnike, industrijo ali okolje. V skladu s trenutno politiko se o spremembah specifikacije posvetuje z deležniki. V primeru spremembe specifikacije je treba vedeti, da se oznaka ENERGY STAR ne dodeli samodejno za ves življenjski cikel modela.

7. Premisleki glede prihodnjih sprememb

7.1 Omejitev moči za enosmerni tok v načinu vklopa: EPA in Evropska komisija nameravata preučiti ločeno zahtevo za največjo moč v načinu vkopa za izdelke s standardnim enosmernim tokom, ki ne zahteva izračuna pretvorbe iz izmeničnega v enosmerni tok. EPA in Evropska Komisija predvidevata, da bodo ti izdelki na trgu postali bolj priljubljeni zaradi najnovejšega standarda USB, in pričakujeta dodatne neposredne podatke preskusa enosmernega toka za te izdelke.

KONČNA PRESKUSNA METODA ZA PRIKAZOVALNIKE

Rev. sep-2015

1. Pregled

Naslednja preskusna metoda se uporabi za določanje skladnosti izdelkov z zahtevami iz specifikacije ENERGY STAR za prikazovalnike.

2. Uporaba

Naslednja preskusna metoda se uporablja za vse izdelke, upravičene do oznake v skladu s specifikacijo izdelkov ENERGY STAR za prikazovalnike.

3. Opredelitev pojmov

Če ni določeno drugače, so vsi izrazi v tem dokumentu skladni z opredelitvami pojmov iz specifikacije ENERGY STAR za prikazovalnike.

(A) Gostiteljska naprava: stroj ali naprava, ki se uporablja kot vir video/avdio signala za preskušanje prikazovalnikov. Lahko je računalnik ali katera koli druga naprava, ki je zmožna zagotoviti video signal.

4. Preskusna nastavitev

(A)

Preskusna nastavitev in instrumenti: če v tem dokumentu ni drugače navedeno, se preskusi in instrumenti za vse dele te metode pripravijo v skladu z zahtevami iz Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) 62301:2011, „Gospodinjski električni aparati – Merjenje moči v stanju pripravljenosti“, oddelek 4, „Splošni pogoji za merjenje“. V primeru nasprotujočih si zahtev ima prednost preskusna metoda ENERGY STAR.

(B)

Izmenično vhodno napajanje: izdelki, ki jih je mogoče napajati iz izmeničnega električnega omrežja, se priklopijo na vir napetosti, ustrezen za ciljni trg, kot je navedeno v tabeli 10. Če se izdelek dobavi z zunanjim napajalnikom, se ta uporabi za povezavo izdelka z navedenim virom napetosti.

Tabela 10

Zahteve za vhodno napajanje za izdelke

Trg	Napetost	Dovoljeno odstopanje napetosti	Največje celotno harmonsko popačenje	Pogostost	Dovoljeno odstopanje frekvence
Severna Amerika, Tajvan	115 V AC	+/– 1,0 %	5,0 %	60 Hz	+/– 1,0 %
Evropa, Avstralija, Nova Zelandija	230 V AC	+/– 1,0 %	5,0 %	50 Hz	+/– 1,0 %
Japonska	100 V AC	+/– 1,0 %	5,0 %	50 Hz ali 60 Hz	+/– 1,0 %

(C)

Enosmerno vhodno napajanje:

1.	Izdelki se lahko preskusijo z virom enosmernega toka (npr. prek omrežne ali podatkovne povezave) samo, če je enosmerni tok edini razpoložljivi vir napajanja izdelka (tj. izdelek se ne dobavi z napajalnim vtičem za izmenično električno omrežje ali zunanjim napajalnikom).

2.	Izdelki z enosmernim napajanjem se namestijo in napajajo tako, kot določa proizvajalec, z uporabo vrat z vsemi specifikacijami, ki se priporočajo za prikazovalnik (npr. če je ustrezno, USB 3.1, četudi je prikazovalnik povratno združljiv z USB 2.0)

Merjenje moči se opravi med virom enosmernega toka (npr. gostiteljsko napravo) in kablom, ki se dobavi z izdelkom, vključno z izgubami, ki jih kabel povzroči. Če se izdelek ne dobavi s kablom, se lahko namesto tega uporabi kateri koli kabel z dolžino med 2 in 6 čevlji. Upornost kabla, ki se uporabi za povezavo prikazovalnika s točko merjenja, se izmeri in navede.

Opomba: izmerjena upornost kablov za enosmerno napajanje vključuje vsoto upornosti električne žice za enosmerni tok in ozemljitvene žice.

Med dobavljenim kablom in virom enosmernega toka se lahko uporabi spojitveni kabel za povezavo merilnika moči. Če se uporablja ta metoda, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

(a)	Spojitveni kabel se uporabi poleg dobavljenega kabla, opisanega v oddelku 4(C)(3).

(b)	Spojitveni kabel se poveže med virom enosmernega toka in dobavljenim kablom.

(c)	Spojitveni kabel ni daljši od 1 čevlja.

(d)

Za merjenje napetosti ima skupna količina žic, ki se uporablja med merjenjem napetosti in dobavljenim kablom, upornost, manjšo od 50 miliohmov. To velja samo za žice, po katerih teče bremenski tok.

Opomba: ni nujno, da se napetost in tok izmerita na istem mestu, če je napetost izmerjena v območju do 50 miliohmov dobavljenega kabla.

(e)	Merjenje toka se lahko opravi ali na ozemljitveni žici ali na električni žici za enosmerni tok.

(f)

Slika 1 prikazuje primer nastavitve s spojitvenim kablom, v kateri se uporablja prikazovalnik, ki se napaja prek USB 2.0 in ki je povezan z gostiteljsko napravo.

Slika 1

Primer nastavitve s spojitvenim USB 2.0 kablom

Besedilo slike

(D)	Temperatura okolice: temperatura okolice je 23 °C ± 5 °C.

(E)	Relativna vlažnost: relativna vlažnost je v območju med 10 % in 80 %.

(F)

Postavitev enote, ki se preskuša (Unit Under Test – UUT)

1.	Vsi štirje vogali sprednje strani enote, ki se preskuša, so enako oddaljeni od navpične referenčne ravnine (npr. stene).

2.	Spodnja dva vogala sprednje strani enote, ki se preskuša, sta enako oddaljena od vodoravne referenčne ravnine (npr. tal).

(G)

Vir svetlobe za preskušanje v načinu vklopa:

Vrsta svetilke:

(a)	Halogenska reflektorska svetilka v standardnem spektru. Svetilka ne ustreza opredelitvi „Spremenjen spekter“, kot je opredeljen v 10 CFR 430.2 – Opredelitve (1).

(b)	Nazivna osvetlitev: 980 ± 5 % lumnov.

Postavitev vira svetlobe za preskušanje izdelkov s privzeto omogočenim samodejnim prilagajanjem osvetlitve:

(a)	Med svetilko in senzorjem samodejnega prilagajanja osvetlitve enote, ki se preskuša, ni ovir (npr. razpršilnih medijev, senčnikov iz motnega stekla itd.).

(b)	Središče svetilke se postavi na razdalji petih čevljev od središča senzorja samodejnega prilagajanja osvetlitve.

(c)	Središče svetilke se naravna pod vodoravnim kotom 0° glede na središče senzorja samodejnega prilagajanja osvetlitve enote, ki se preskuša.

(d)	Središče svetilke se naravna na višini, enaki središču senzorja samodejnega prilagajanja osvetlitve enote, ki se preskuša, glede na tla (tj. vir svetlobe se postavi pod navpični kot 0° glede na središče senzorja samodejnega prilagajanja osvetlitve enote, ki se preskuša).

(e)	Nobena površina preskusnega prostora (tj. tla, strop in stena) ni znotraj dveh čevljev središča senzorja samodejnega prilagajanja osvetlitve enote, ki se preskuša.

(f)	Vrednosti osvetljenosti se pridobijo s spreminjanjem vhodne napetosti svetilke.

(g)

Slika 2 in slika 3 prikazujeta več informacij o poravnanosti enote, ki se preskuša, in vira svetlobe.

Slika 2

Preskusna nastavitev – pogled od zgoraj

Besedilo slike

Opombe:

—	D1 = D2 glede na navpično referenčno ravnino.

—	D1 in D2 kažeta, da so vogali sprednje strani enote, ki se preskuša,vsaj 2 čevlja od navpične referenčne ravnine.

—	D3 in D4 kažeta, da je središče senzorja svetlobe vsaj 2 čevlja od sten sobe.

Slika 3

Preskusna nastavitev – stranski pogled

Besedilo slike

Opombe:

—	D1 = D2 glede na navpično referenčno ravnino.

—	D1 in D2 kažeta, da so vogali sprednje strani enote, ki se preskuša,vsaj 2 čevlja od navpične referenčne ravnine.

—	Pri merjenju moči se merilnik osvetljenosti odstrani, ko se doseže ciljna osvetljenost.

—	H1 = H2 glede na vodoravno referenčno ravnino (npr. tla).

—	H3 in H4 kažeta, da mora biti središče senzorja svetlobe vsaj 2 čevlja od tal in 2 čevlja od stropa.

—	Pri merjenju moči se merilnik osvetljenosti odstrani, ko se doseže ciljna osvetljenost.

(H)

Merilnik moči: merilniki moči imajo naslednje lastnosti:

Temenski faktor:

(a)	razpoložljiv tokovni temenski faktor 3 ali več pri nazivni vrednosti območja ter

(b)	spodnja meja tokovnega območja 10 mA ali manj.

2.	Najmanjši frekvenčni odziv: 3,0 kHz

Najmanjša ločljivost:

(a)	0,01 W za merjenje vrednosti, manjših ali enakih 10 W;

(b)	0,1 W za merjenje vrednosti, večjih od 10 W in manjših ali enakih 100 W; ter

(c)	1,0 W za merjenje vrednosti nad 100 W.

(I)

Merilniki svetilnosti in osvetljenosti:

Meritev svetilnosti se opravi ali s

(a)	kontaktnim merilnikom ali

(b)	brezkontaktnim merilnikom.

2.	Vsi merilniki svetilnosti in osvetljenosti so natančni do ± 2 % (± 2 števki) digitalno prikazane vrednosti.

Brezkontaktni merilniki svetilnosti imajo sprejemni kot 3 stopinje ali manj.

Splošna natančnost merilnika se ugotovi z (±) absolutno vsoto 2 % meritve in toleranco 2 števk najmanj signifikantne števke prikazane vrednosti. Na primer, če merilnik osvetljenosti prikaže „200,0“, ko meri svetlost zaslona 200 nitov, je 2 % od 200 nitov 4,0 nita. Najmanj signifikantna števka je 0,1 nita. „Dve števki“ pomeni 0,2 nita. Prikazana vrednost bi zato bila 200 ± 4,2 nita (4 niti + 0,2 nita). Točnost je specifična za merilnik osvetljenosti in se ne obravnava kot toleranca med dejanskimi meritvami svetlobe.

(J)

Točnost merjenja:

1.	Merjenje električne moči, večje ali enake 0,5 W, se opravi z negotovostjo 2 % ali manj pri ravni zaupanja 95 %.

2.	Merjenje električne moči, manjše od 0,5 W, se opravi z negotovostjo 0,01 W ali manj pri ravni zaupanja 95 %.

Vse vrednosti osvetlitve okolja (izmerjeni luks) se izmerijo na lokaciji senzorja samodejnega prilagajanja osvetlitve na enoti, ki se preskuša, s svetlobo, ki pada neposredno na senzor, in z glavnim menijem iz preskusnega signala iz IEC 62087:2011, „Metode za merjenje porabe energije avdio, video in pripadajoče opreme“, prikazanim na izdelku. Za izdelke, ki niso združljivi s formatom preskusnega signala IEC, se osvetlitev okolja izmeri s FK preskusnim signalom iz standarda merjenja ravnih ploščatih prikazovalnikov verzije 2.0 (FPDM2) združenja Video Electronics Standard Association (VESA), prikazanim na izdelku.

Vrednosti osvetlitve okolja se izmerijo v mejah naslednjih odstopanj:

(a)	pri 12 luksih je osvetlitev okolja v mejah ± 1,0 luksov ter

(b)	pri 300 luksih je osvetlitev okolja v mejah ± 9,0 luksov.

5. Opravljanje preskusa

5.1 Navodila za meritve moči

(A)

Preskušanje pri tovarniško privzetih nastavitvah: merjenje moči se opravi z izdelkom v tovarniškem stanju za čas trajanja preskušanja v načinu mirovanja in načinu vklopa z vsemi uporabniškimi možnostmi v tovarniškem stanju, razen če ta preskusna metoda določa drugače.

1.	Prilagoditve ravni slike se opravijo v skladu z navodili te preskusne metode.

Izdelki z „obveznim menijem“, ki zahteva izbiro nastavitev slike ob prvem zagonu, se preskusijo v „standardni“ ali „domači“ nastavitvi slike. V primeru, da ne obstaja standardna ali enakovredna nastavitev, se za preskus uporablja in v poročilu o preskusu zabeleži nastavitev, ki jo priporoča proizvajalec. Izdelki, ki nimajo obveznega menija, se preskusijo s privzeto nastavitvijo slike.

(B)	Moduli točke razvrščanja (Point of Deployment – POD): neobvezni moduli POD se ne namestijo.

(C)	Priključni moduli: neobvezni priključni moduli se odstranijo s prikazovalnika, če je tega mogoče preskusiti v skladu s preskusno metodo brez nameščenega modula.

(D)

Način mirovanja z več funkcionalnostmi: če izdelek nudi več možnosti za delovanje naprave v načinu mirovanja (npr. hitri začetek) ali več metod, s katerimi je mogoče preiti v način mirovanja, se izmeri in zabeleži moč v vseh načinih mirovanja. Vse preskušanje v načinu mirovanja se opravi v skladu z oddelkom 6.5.

5.2 Pogoji za meritve moči

(A)

Meritve moči:

Meritve moči se izvedejo med virom energije in enoto, ki se preskuša. Med merilnikom moči in enoto, ki se preskuša, ne sme biti priklopljen noben brezprekinitveni napajalnik (UPS). Merilnik moči mora ostati na mestu, dokler niso popolnoma zabeleženi vsi podatki o moči v načinu vklopa, načinu mirovanja in načinu izklopa.

2.	Meritve moči se zabeležijo v vatih kot neposredno izmerjene (nezaokrožene) vrednosti v intervalih najmanj enega odčitavanja na sekundo.

3.	Meritve moči se zabeležijo, ko so meritve napetosti stabilne, in sicer ko ne odstopajo za več kot 1 %.

(B)

Pogoji v temnici:

Če ni določeno drugače, mora biti osvetljenost izmerjena na zaslonu enote, ki se preskuša, in z enoto, ki se preskuša, v načinu izklopa, manjša ali enaka 1,0 luks. Če enota, ki se preskuša, nima načina izklopa, se osvetljenost izmeri na zaslonu enote, ki se preskuša, z odklopljenim napajalnim kablom enote, ki se preskuša.

(C)

Konfiguracija in nadzor enote, ki se preskuša:

Periferne naprave in omrežne povezave:

(a)	Zunanje periferne naprave (npr. miška, tipkovnica, zunanji trdi disk (HDD) itd.) se ne povežejo z vrati USB ali drugimi vrati na enoti, ki se preskuša.

(b)

Mostičenje: če enota, ki se preskuša, podpira mostičenje v skladu z opredelitvijo v oddelku 1 specifikacije ENERGY STAR za prikazovalnike verzije 7.0, se vzpostavi mostična povezava med enoto, ki se preskuša, in gostiteljsko napravo. Povezava se vzpostavi v naslednjem vrstnem redu: Vzpostavi se samo ena povezava, ki se ohrani za obdobje trajanja preskusa.

(i)	Thunderbolt

(ii)

USB

(iii)

Firewire (IEEE 1394)

(iv)

drugo

Opomba: primeri mostičenja za prikazovalnike lahko vključujejo:

1.	Primer, ko prikazovalnik pretvori podatke med dvema različnima vrstama vrat (npr. Thunderbolt in ethernet). To lahko omogoči napravi, da uporablja Thunderbolt kot povezavo ethernet ali obratno.

2.	Omogočiti tipkovnici/miški USB, da se poveže z drugim sistemom (npr. gostiteljsko napravo) prek prikazovalnika z vozliščnim krmilnikom USB.

(c)

Omreženje: če ima enota, ki se preskuša, omrežno zmogljivost (tj. ima sposobnost pridobiti naslov IP, kadar je konfigurirana in povezana z omrežjem), se omrežna zmogljivost aktivira in enota, ki se preskuša, se poveže s priključenim fizičnim omrežjem (npr. WiFi, ethernet itd.) Fizično omrežje mora podpirati najvišje in najnižje hitrosti prenosa podatkov omrežne funkcije enote, ki se preskuša. Vključena povezava se opredeli kot dejanska fizična povezava preko fizičnega sloja omrežnega protokola. V primeru etherneta se vzpostavi povezava z ethernet stikalom ali usmerjevalnikom prek standardnega Cat 5e ali boljšega ethernet kabla. V primeru povezave WiFi se naprava poveže in preskusi v bližini brezžične dostopne točke (AP). Izvajalec preskusa konfigurira sloj naslova protokola ob upoštevanju naslednjega:

(i)	Internetna protokola IPv4 in IPv6 imata funkcijo „iskanje sosedov“ (neighbour discovery) in bosta običajno samostojno konfigurirala omejeno, neusmerjevalno povezavo.

(ii)

IP se lahko konfigurira ročno ali z uporabo omrežnega protokola za dinamično nastavitev gostitelja (Dynamic Host Configuration Protocol – DHCP) z naslovom v naslovnem prostoru 192.168.1.x prevajanja omrežnih naslovov (Network Address Translation – NAT), če se enota, ki se preskuša, ne obnaša normalno, ko se uporablja autoIP. Omrežje se konfigurira za podporo naslovnega prostora NAT in/ali autoIP.

(iii)

Enota, ki se preskuša, je med preskušanjem aktivno povezana z omrežjem, razen če je v tej preskusni metodi navedeno drugače, pri čemer se zanemarijo kratke prekinitve (npr. pri prehajanju med različnimi hitrostmi prenosa). Če je enota, ki se preskuša, opremljena z več omrežnimi zmogljivostmi, se vzpostavi samo ena povezava v naslednjem vrstnem redu:

(a)	WiFi (Standard Inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike IEEE 802.11 – 2007 (2))

(b)	Ethernet (IEEE 802.3). Če enota, ki se preskuša, podpira energijsko učinkoviti ethernet (IEEE 802.3az-2010 (3)), potem se ta poveže z napravo, ki prav tako podpira IEEE 802.3az.

(c)	Thunderbolt

(d)

USB

(e)	Firewire (IEEE 1394)

(f)

drugo

(d)	Funkcionalnost zaslona na dotik: če ima enota, ki se preskuša, zaslon na dotik, ki zahteva ločeno podatkovno povezavo, se ta funkcija nastavi, kot določajo navodila proizvajalca, vključno s povezavami z gostiteljsko napravo in namestitvijo programskih gonilnikov.

(e)

V primeru enote, ki se preskuša, z eno povezavo, ki lahko opravlja več funkcij (npr. mostičenje, omreženje in/ali funkcionalnost zaslona na dotik), se lahko uporabi en sam priključek za izpolnjevanje teh funkcionalnosti pod pogojem, da je to najvišja prednostna povezava, ki jo enota, ki se preskuša, podpira za vsako funkcionalnost.

(f)	V primeru enote, ki se preskuša, ki nima podatkovnih/omrežnih zmogljivosti, se preskusi v tovarniškem stanju.

(g)	Vgrajeni zvočniki in druge lastnosti in funkcije izdelka, ki niso posebej obravnavane v specifikacijah ENERGY STAR ali preskusni metodi, morajo biti konfigurirane s tovarniško konfiguracijo moči.

(h)	Razpoložljivost drugih zmogljivosti, kot so senzorji za zaznavanje prisotnosti, bralniki bliskovnih pomnilniških kartic/pametnih kartic, vmesniki za kamero, PictBridge, se zabeleži.

Signalizacijski vmesnik:

(a)

Če ima enota, ki se preskuša, več signalizacijskih vmesnikov, se preskusi s prvim razpoložljivim vmesnikom z naslednjega seznama:

(i)	Thunderbolt

(ii)	DisplayPort

(iii)

HDMI

(iv)

DVI

(v)

VGA

(vi)	Drugi digitalni vmesnik

(vii)

Drugi analogni vmesnik

Senzor za zaznavanje zasedenosti: če ima enota, ki se preskuša, senzor za zaznavanje zasedenosti, se preskusi z nastavitvami senzorja za zaznavanje prisotnosti v tovarniškem stanju. Za enoto, ki se preskuša, s tovarniško omogočenim senzorjem za zaznavanje zasedenosti:

(a)

med celotnim ogrevanjem, stabilizacijo, preskušanjem svetilnosti in preskušanjem v načinu vklopa mora biti v neposredni bližini senzorja zaznavanja zasedenosti oseba, da se prepreči preklop enote, ki se preskuša, v stanje manjše porabe (npr. način mirovanja ali način izklopa). Enota, ki se preskuša, ostane v načinu vklopa za celotno obdobje ogrevanja, stabilizacije, preskusa svetilnosti in preskusa v načinu vklopa.

(b)

Med celotnim testiranjem v načinu mirovanja in načinu izklopa v neposredni bližini senzorja za zaznavanje zasedenosti ne sme biti nikogar, da se prepreči preklop enote, ki se preskuša, v stanje večje porabe (npr. način vklopa). Enota, ki se preskuša, ostane v načinu mirovanja ali načinu izklopa za celotno obdobje preskušanja v načinu mirovanja oziroma načinu izklopa.

4.	Usmeritev: če je enoto, ki se preskuša, mogoče zavrteti v navpično in vodoravno usmeritev, se preskusi v vodoravni usmeritvi, tako da je najdaljša dimenzija vzporedna s površino mize.

(D)

Ločljivost in stopnja osveževanja:

Prikazovalniki z nespremenljivo ločljivostjo:

(a)	Velikost slikovnih pik se nastavi na privzeto stopnjo, kot je določeno v priročniku izdelka.

(b)	Pri prikazovalnikih brez katodne cevi se stopnja osveževanja nastavi na 60 Hz, razen če priročnik izdelka določa drugačno privzeto stopnjo osveževanja; v takem primeru se uporabi slednja.

(c)

Pri prikazovalnikih s katodno cevjo se velikost slikovnih pik nastavi na najvišjo ločljivost, ki se uporablja pri stopnji osveževanja 75 Hz, kot je določeno v priročniku izdelka. Pri preskusu se uporabijo tipični industrijski standardi za velikost slikovnih pik. Stopnja osveževanja se nastavi na 75 Hz.

(E)

Točnost stopenj vhodnih signalov: pri uporabi analognih vmesnikov morajo biti video vnosi v okviru ± 2 % referenčnih belih in črnih stopenj. Pri uporabi digitalnih vmesnikov izvajalci preskusa ne prilagodijo barve izvornega video signala ali spremenijo signal, razen za stisnjenje/razširjanje in kodiranje/dekodiranje prenosa v skladu z zahtevami.

(F)	Dejanski faktor moči: udeleženci programa navedejo dejanski faktor moči enote, ki se preskuša, med merjenjem načina vklopa. Vrednosti faktorja moči se zabeležijo v enakih intervalih kot vrednosti moči (PON). Sporočeni faktor moči je povprečje iz celotnega trajanja preskusa v načinu vklopa.

(G)

Preskusno gradivo:

1.	Za preskus se uporabi „Dinamični signal oddajane vsebine IEC 62087:2011“, kot je določeno v IEC 62087:2011, oddelek 11.6, „Preskus (običajnega) načina vklopa z uporabo dinamičnega signala oddajane vsebine“.

2.	„VESA FPDM2“ se uporabi samo za izdelke, ki ne morejo prikazati dinamičnega signala oddajane vsebine IEC 62087:2011.

(H)

Signal video vnosa:

1.	Gostiteljska naprava ustvari signal video vnosa v privzeti ločljivosti prikazovalnika tako, da aktivno območje posnetka zapolni celotni zaslon. To lahko zahteva, da se v programski opremi za predvajanje prilagodi razmerje prikaza posnetka.

2.	Hitrost sličic (frame rate) signala video vnosa se mora ujemati s hitrostjo sličic, ki se najpogosteje uporablja v regiji, v kateri se izdelek prodaja (npr. za ZDA in Japonsko se uporablja hitrost sličic 60 Hz; za Evropo in Avstralijo se uporablja hitrost sličic 50 Hz).

3.	Zvočne nastavitve na gostiteljski napravi se onemogočijo, tako da se ob signalu video vnosa ne ustvarja zvok.

6. Preskusni postopki za vse izdelke

6.1 Inicializacija enote, ki se preskuša, pred preskusom

(A)

Pred začetkom preskusa se enota, ki se preskuša, inicializira, kot sledi:

1.	Nastavite enote, ki se preskuša, v skladu z navodili v priloženem priročniku izdelka.

2.	Povežite ustrezni merilnik moči z virom električne energije in povežite enoto, ki se preskuša, z izhodom za merjenje moči na merilniku.

3.	Medtem, ko je enota, ki se preskuša, izklopljena, nastavite stopnjo osvetlitve okolja tako, da je izmerjena osvetljenost zaslona manj kot 1,0 luksa (glejte oddelek 5.2(B).

4.	Vklopite enoto, ki se preskuša, in opravite začetno konfiguracijo sistema, kot je ustrezno.

5.	Zagotovite, da so vse nastavitve enote, ki se preskuša, v tovarniški konfiguraciji, razen če je drugače določeno v preskusni metodi.

Ogrevajte enoto, ki se preskuša, za 20 minut ali za čas, ki ga enota, ki se preskuša, potrebuje, da zaključi inicializacijo in je pripravljena za uporabo, kar koli traja dlje. Format preskusnega signala IEC 62087:2011, kot je določen v oddelku 5.2(G)(1), se prikazuje za celotno obdobje ogrevanja. Prikazovalniki, ki ne morejo prikazati formata preskusnega signala IEC 62087:2011, na zaslonu prikažejo preskusni signal VESA FPDM2 L80, kot je določeno v oddelku 5.2(G)(2).

7.	Navedite izmenično vhodno napetost in frekvenco ali enosmerno vhodno napetost.

8.	Navedite temperaturo okolja in relativno vlažnost v preskusnem prostoru.

6.2 Preskus svetilnosti

(A)	Preskus svetilnosti se opravi takoj po obdobju ogrevanja in v pogojih temnice. Osvetljenost zaslona izdelka, izmerjena z enoto, ki se preskuša, v načinu izklopa, mora biti manjša ali enaka 1,0 luks.

(B)	Svetilnost se izmeri na točki, ki je pravokotna na središče zaslona izdelka, in sicer z merilnikom svetilnosti, ki se uporablja v skladu z uporabniškim priročnikom merilnika.

(C)	Položaj merilnika svetilnosti glede na zaslon izdelka mora ostati nespremenjen med celotnim trajanjem preskusa.

(D)

Pri izdelkih s samodejnim prilagajanjem osvetlitve se meritve svetilnosti opravijo z onemogočenim samodejnim prilagajanjem osvetlitve izdelka. Če samodejnega prilagajanja osvetlitve ni mogoče onemogočiti, se meritve svetlosti opravijo na točki, ki je pravokotna na središče zaslona izdelka, pri čemer svetloba pada neposredno na senzor osvetlitve okolja enote, ki se preskuša, s 300 luksi ali več.

(E)

Meritve svetilnosti se opravijo, kot sledi:

1.	Preverite, da je enota, ki se preskuša, v privzeti tovarniški vrednosti svetilnosti ali „domači“ nastavitvi slike.

Prikažite testni video signal za ustrezni razred izdelka, kot je opisano v nadaljevanju:

(a)	Vsi izdelki, razen kot je določeno v (b): video signal s tremi stolpci, določen v ECI 62087:2011, oddelek 11.5.5 (trije stolpci beline (100 %) čez črno (0 %) ozadje).

(b)	Izdelki, ki ne morejo prikazati signalov iz IEC 62087:2011: preskusni signal VESA FPDM2 L80 pri največji ločljivosti, ki jo podpira izdelek.

3.	Preskusni video signal prikažite za najmanj 10 minut, da omogočite stabilizacijo svetilnosti enote, ki se preskuša. 10-minutno obdobje stabilizacije se lahko skrajša, če so meritve svetilnosti stabilne, in sicer ko ne odstopajo za več kot 2 % v obdobju najmanj 60 sekund.

4.	Izmerite in zabeležite svetilnost v privzeti tovarniški nastavitvi LAs-shipped.

5.	Nastavite stopnji svetlosti in ostrine enote, ki se preskuša, na največji vrednosti.

6.	Izmerite in zabeležite svetilnost kot LMax_Measured.

7.	Zabeležite največjo svetilnost, ki jo je navedel proizvajalec, LMax_Reported.

(F)	Nastavitev ostrine ostane na najvišji stopnji za naslednje preskuse načina vklopa, razen če je določeno drugače.

6.3 Preskus v načinu vklopa za izdelke brez omogočenega samodejnega prilagajanja osvetlitve

(A)

Po preskusu svetilnosti in pred meritvami moči v načinu vklopa se svetilnost enote, ki se preskuša, nastavi v skladu z naslednjim:

1.	Pri informacijskih prikazovalnikih se izdelek preskusi s svetilnostjo, nastavljeno na vrednost, ki je večja ali enaka 65 % največje svetilnosti, ki jo je navedel proizvajalec (LMax_Reported). Vrednosti svetilnosti se izmerijo v skladu z oddelkom 6.2. Ta vrednost svetilnosti LOn se zabeleži.

Pri vseh ostalih izdelkih prilagajajte ustrezne kontrolnike, dokler ni svetilnost zaslona 200 kandel na kvadratni meter (cd/m2). Če enota, ki se preskuša, ne more doseči te svetilnosti, nastavite svetilnost izdelka na najbližjo dosegljivo vrednost. Vrednosti svetilnosti se izmerijo v skladu z oddelkom 6.2. Ta vrednost svetilnosti LOn se navede. Ustrezni kontrolniki svetilnosti se nanašajo na vse kontrolnike, ki prilagodijo svetlost prikazovalnika, vendar ne vključujejo nastavitev ostrine.

(B)

Pri enoti, ki se preskuša, ki lahko prikaže signal IEC, se moč v načinu vklopa (PON) izmeri v skladu z IEC 62087:2011, oddelkom 11.6.1 „Meritve z uporabo dinamičnega video signala oddajane vsebine“. Pri enoti, ki se preskuša, ki ne more prikazati signala IEC, se moč v načinu vklopa (PON) izmeri, kot sledi:

1.	Zagotovite, da je bila enota, ki se preskuša, inicializirana v skladu z oddelkom 6.1.

2.	Prikažite preskusni vzorec VESA FPDM2, A112-2F, SET01K (8 odtenkov sive, od popolnoma črne (0 voltov) do popolnoma bele (0,7 voltov)).

3.	Preverite, ali se stopnje vhodnih signalov skladajo s standardom video signala VESA VSIS (Video Signal Standard), različica 1.0, sprememba 2.0, december 2002.

4.	Pri največji svetlosti in ostrini slike preverite, ali je mogoče razločiti bele in skoraj bele sive odtenke. Če je potrebno, prilagajajte ostrino, dokler ni mogoče razločiti belih in skoraj belih sivih odtenkov.

5.	Prikažite preskusni vzorec VESA FPDM2, A112-2H, L80 (popolnoma belo (0,7 voltov) polje, ki zavzema 80 % slike).

6.	Zagotovite, da celotno območje meritve svetilnosti pade znotraj belega dela preskusnega vzorca.

7.	Prilagajajte svetilnost, dokler ni svetilnost belega območja zaslona nastavljena, kot je opisano v oddelku 6.3(A).

8.	Zabeležite svetilnost zaslona (LOn).

9.	Zabeležite moč v načinu vklopa (PON) in skupno velikost slikovnih pik (vodoravno × navpično). Moč v načinu vklopa se izmeri v obdobju 10 minut, podobno preskusu dinamične vsebine oddajanja IEC 62087:2011.

6.4 Preskus v načinu vklopa za izdelke s privzeto omogočenim samodejnim prilagajanjem osvetlitve

Povprečna poraba energije izdelka v načinu vklopa se določi z dinamično oddajano vsebino, kot je opredeljeno v IEC 62087:2011. Če izdelek ne more prikazati signala IEC, potem se za vse naslednje korake uporabi preskusni vzorec VESA FPDM2 L80, kot je opisano v oddelku 6.3(B)(5).

(A)	Stabilizirajte enoto, ki se preskuša, za 30 minut. To se opravi s tremi ponovitvami 10-minutnega dinamičnega video signala oddajane vsebine.

(B)	Nastavite izhodno svetlobo svetilke, ki se uporablja za preskus, na 12 luksov, izmerjeno na sprednji strani senzorja osvetlitve okolja.

(C)	Prikažite 10-minutni dinamični video signal oddajane vsebine. Izmerite in zabeležite potrebno moč, P12, med 10-minutnim dinamičnim video signalom oddajane vsebine.

(D)	Ponovite korake 6.4(B) in 6.4(C) za stopnjo osvetlitve okolja 300 luksov, da izmerite P300.

(E)

Onemogočite samodejno prilagajanje osvetlitve in izmerite moč načina vklopa (PON) v skladu z oddelkom 6.3. Če samodejnega prilagajanja osvetlitve ni mogoče onemogočiti, se meritve moči opravijo, kot sledi:

1.	Če je mogoče osvetlitev nastaviti na fiksno vrednost, kot je določeno v oddelku 6.3, potem se moč v načinu vklopa pri teh izdelkih izmeri v skladu z oddelkom 6.3 s svetlobo, ki pade neposredno na senzor osvetlitve okolja enote, ki se preskuša, s 300 luksi ali več.

2.	Če osvetlitve ni mogoče nastaviti na fiksno vrednost, potem se moč v načinu vklopa pri teh izdelkih izmeri v skladu z oddelkom 6.3 s svetlobo, ki pade neposredno na senzor osvetlitve okolja enote, ki se preskuša, s 300 luksi ali več, ter brez spreminjanja svetlosti zaslona.

6.5 Preskus načina mirovanja

(A)	Moč v načinu mirovanja (PSLEEP) se izmeri v skladu z IEC 62301:2011 ob dodatnih smernicah v oddelku 5.

(B)

Med preskusom načina mirovanja je enota, ki se preskuša, povezana z gostiteljsko napravo enako kot pri preskusu načina vklopa. Če je mogoče, se v način mirovanja preide s prehodom gostiteljske naprave v mirovanje. Če je gostiteljska naprava računalnik, je način mirovanja opredeljen v različici 6.1 računalniške specifikacije ENERGY STAR.

(C)

Če ima izdelek več načinov mirovanja, ki jih je mogoče izbrati ročno, ali če lahko izdelek preide v način mirovanja na različne načine (npr. z daljinskim upravljanjem ali prehodom gostiteljske naprave v mirovanje), se meritev opravi in zabeleži v vseh načinih mirovanja.

Če izdelek samodejno prehaja med različnimi načini mirovanja, mora biti čas merjenja dovolj dolg, da se dobi povprečje vseh načinov mirovanja. Meritve morajo kljub temu izpolnjevati zahteve (npr. stabilnost, obdobje merjenja itd.), navedene v oddelku 5.3 v IEC 62301:2011.

6.6 Preskus načina izklopa

(A)	Pri izdelkih, ki imajo zmogljivost načina izklopa, po zaključku preskusa v načinu mirovanja preidite v način izklopa z najlaže dostopnim stikalom za izklop.

(B)	Izmerite moč v načinu izklopa (POFF) v skladu z oddelkom 5.3.1 iz IEC 62301:2011. Dokumentirajte metodo prilagoditev in zaporedje dogodkov, ki sta potrebna za prehod v način izklopa.

(C)	Pri merjenju moči v načinu izklopa se lahko zanemari vsak preskusni cikel vhodnega sinhronizacijskega signala.

6.7 Dodatni preskusi

(A)

Pri izdelkih s podatkovnimi/omrežnimi zmogljivostmi ali mostično povezavo se poleg preskusov z vključenimi podatkovnimi/omrežnimi zmogljivostmi in vzpostavljeno mostično povezavo (glejte oddelek 5.2(C)(1)) preskus v načinu mirovanja opravi tudi z izključenimi podatkovnimi/omrežnimi funkcijami in brez vzpostavljene mostične povezave v skladu z oddelkom 5.2(C)(1)(b) in (c).

(B)

Prisotnost polne omrežne povezljivosti se določi tako, da se prikazovalnik preskusi glede omrežne dejavnosti v načinu mirovanja v skladu z oddelkom 6.7.5.2 iz CEA-2037-A, Določitev porabe energije za televizijske sprejemnike, ob naslednjih smernicah:

1.	Prikazovalnik se pred preskusom poveže z omrežjem v skladu z oddelkom 5.2(C)(1)(c).

2.	Prikazovalnik se postavi v način mirovanja namesto aktivnega stanja pripravljenosti z nizko porabo.

(1) http://www.gpo.gov/fdsys/pkg/CFR-2011-title10-vol3/pdf/CFR-2011-title10-vol3-sec430-2.pdf

(2) IEEE 802 – Telekomunikacije in izmenjava podatkov med sistemi – lokalna in mestna omrežja – Del 11: Krmiljenje dostopa do medija (MAC) za brezžični LAN in specifikacije fizičnega sloja

(3) Del 3: dostopna metoda z večkratnim dostopom s prepoznavanjem nosilca in zaznavanjem trkov ter specifikacije fizičnega sloja – sprememba 5: Parametri nadzora dostopa do medijev, fizični sloji, parametri upravljanja za energijsko učinkoviti ethernet

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 268

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 59 1. oktober 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/1749 z dne 17. junija 2016 o sklenitvi Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, v imenu Evropske unije, z izjemo določb navedenega protokola, ki spadajo na področje uporabe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije	1
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/1750 z dne 17. junija 2016 o sklenitvi Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, v imenu Evropske unije, kar zadeva določbe navedenega protokola o obveznostih v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in opredelitvijo kaznivih dejanj	6
		Protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki	10
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/1751 z dne 20. septembra 2016 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti	38
		Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti	40
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2016/1752 z dne 30. septembra 2016 o izvajanju člena 21(2) Uredbe (EU) 2016/44 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji	77
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1753 z dne 30. septembra 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	80
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/1754 z dne 29. septembra 2016 o spremembi Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije	82
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2016/1755 z dne 30. septembra 2016 o spremembi Sklepa (SZVP) 2015/1333 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji	85
	*	Sklep Komisije (EU) 2016/1756 z dne 28. septembra 2016 o stališču Evropske unije glede sklepa upravnih organov v okviru Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za prikazovalnike iz Priloge C k Sporazumu ( 1 )	90
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1757 z dne 29. septembra 2016 o ustanovitvi Evropskega večdisciplinarnega observatorija morskega dna in vodnega stolpa – Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture (EMSO ERIC) (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 5542) ( 1 )	113

	Ime	Podatki za ugotavljanje identitete	Razlogi	Datum uvrstitve na seznam
21.	SALEH ISSA GWAIDER, Agila	Datum rojstva: 1. junij 1942. Kraj rojstva: Elgubba, Libija. Št. potnega lista: D001001 (Libija), izdan 22. januarja 2015.	Agila Saleh je od 5. avgusta 2014 predsednik libijskega predstavniškega doma. 17. decembra 2015 je Saleh nasprotoval libijskemu političnemu sporazumu, podpisanemu 17. decembra 2015. Kot predsednik poslanskega sveta je oviral in onemogočal libijsko politično tranzicijo, tudi tako, da je večkrat zavrnil razpis glasovanja o vladi narodne enotnosti. 23. avgusta 2016 je pisal generalnemu sekretarju Združenih narodov ter v pismu kritiziral podporo Združenih narodov vladi narodne enotnosti, ki jo je označil za vsiljevanje ‚skupine ljudi libijskemu narodu […] v nasprotju z ustavo in Ustanovno listino Združenih narodov‘. Izrazil je kritiko zaradi sprejetja Resolucije Varnostnega Sveta Združenih narodov 2259(2015), s katero je bil potrjen sporazum iz Skhirata, ter zagrozil, da bo proti Združenim narodom, ki so po njegovem mnenju odgovorni za ‚brezpogojno in neupravičeno‘ podporo nepopolnemu predsedniškemu svetu, in proti generalnemu sekretarju ZN vložil tožbo pri Mednarodnem kazenskem sodišču zaradi kršenja Ustanovne listine ZN, libijske ustave in suverenosti Libije. S temi izjavami onemogoča, da bi ZN in podporna misija ZN v Libiji (UNSMIL) zagotavljali podporo za mediacijo, ki je bila izražena v vseh zadevnih resolucijah Varnostnega sveta ZN, zlasti v Resoluciji 2259(2015). Saleh je 6. septembra 2016 uradno obiskal Niger z Abdullahom al-Thanijem, ‚predsednikom‘ nepriznane vlade Tobruka, kljub temu da je bil v Resoluciji 2259(2015) izražen poziv za prenehanje podpore in uradnih stikov z vzporednimi institucijami, ki trdijo, da predstavljajo zakonito oblast, vendar niso pogodbenice sporazuma.	1.4.2016
22.	GHWELL, Khalifa vzdevka: AL GHWEIL, Khalifa AL-GHAWAIL, Khalifa	Datum rojstva: 1. januar 1956 Kraj rojstva: Misurata, Libija Državljanstvo: Libija Št. potnega lista: A005465 (Libija), izdan 12. aprila 2015, poteče 11. aprila 2017.	Khalifa Ghwell je t. i. ‚predsednik vlade in minister za obrambo‘ mednarodno nepriznanega splošnega narodnega kongresa (znanega tudi kot ‚vlada narodne rešitve‘), zato je odgovoren za njegove dejavnosti. 7. julija 2015 je Khalifa Ghwell pokazal podporo ‚Fronti stanovitnosti‘ (Alsomood), tj. novi vojaški sili sedmih brigad za preprečitev oblikovanja vlade narodne enotnosti v Tripoliju, in sicer s tem, da se je s predsednikom splošnega narodnega kongresa Nurijem Abujem Sahmainom udeležil slovesnosti ob podpisu ustanovitve te nove sile. Kot ‚predsednik vlade‘ splošnega narodnega kongresa ima osrednjo vlogo pri oviranju oblikovanja vlade narodne enotnosti, ustanovljene z libijskim političnim sporazumom. 15. januarja 2016 je kot ‚predsednik vlade in minister za obrambo‘ splošnega narodnega kongresa v Tripoliju odredil odvzem prostosti vsem članom nove varnostne ekipe, ki jo je imenoval kandidat za predsednika vlade narodne enotnosti, ob prihodu v Tripoli. 31. avgusta 2016 je ukazal, da se ‚predsednik vlade‘ in ‚obrambni minister‘‚vlade narodne rešitve‘ vrneta na delo, potem ko je predstavniški dom zavrnil vlado narodne enotnosti.	1.4.2016
23.	ABU SAHMAIN, Nuri vzdevka: BOSAMIN, Nori BO SAMIN, Nuri	Datum rojstva: 16.5.1956 Zouara/Zuwara, Libija	Nuri Abu Sahmain je bil t. i. ‚predsednik‘ mednarodno nepriznanega splošnega narodnega kongresa (znanega tudi kot ‚vlada narodne rešitve‘), zato je odgovoren za njegove dejavnosti. Kot ‚predsednik‘ splošnega narodnega kongresa ima osrednjo vlogo pri oviranju in nasprotovanju libijskemu političnemu sporazumu in oblikovanju vlade narodne enotnosti. 15. decembra 2015 je pozval, naj se sklenitev libijskega političnega sporazuma, predvidena za zasedanje 17. decembra, preloži na poznejši datum. 16. decembra 2015 je izjavil, da splošni narodni kongres nobenemu od svojih članov ne dovoli, da se udeleži tega zasedanja ali podpiše libijski politični sporazum. 1. januarja 2016 je v pogovorih s posebnim predstavnikom Združenih narodov zavrnil libijski politični sporazum.	1.4.2016“

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	173,3
0702 00 00	ZZ	173,3
0707 00 05	TR	128,9
0707 00 05	ZZ	128,9
0709 93 10	TR	135,5
0709 93 10	ZZ	135,5
0805 50 10	AR	94,1
	CL	118,2
	TR	85,3
	UY	93,3
	ZA	103,0
	ZZ	98,8
0806 10 10	EG	264,7
	TR	124,2
	US	194,0
	ZZ	194,3
0808 10 80	AR	110,6
	BR	97,9
	CL	122,7
	NZ	133,6
	ZA	115,9
	ZZ	116,1
0808 30 90	CL	126,9
	TR	132,1
	ZA	155,4
	ZZ	138,1