Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 10 sprememb 04 – začetek veljavnosti: 18. junij 2016

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Oznake

5.

Homologacija

6.

Splošne specifikacije

7.

Posebne specifikacije

8.

Opis preskusov

9.

Poročilo o homologacijskem preskusu in ustreznosti proizvodnje

10.

Spremembe in razširitev homologacije tipa sistema za zadrževanje otrok

11.

Ustreznost proizvodnje

12.

Skladnost proizvodnje in rutinski preskusi

13.

Kazni za neskladnost proizvodnje

14.

Dokončno prenehanje proizvodnje

15.

Navodila

16.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

17.

Prehodne določbe

PRILOGE

1

Sporočilo

2

Namestitev homologacijskih oznak

3

Preskuševalna naprava za preskus odpornosti proti prahu

4

Korozijski preskus

5

Preskus odrgnjenja in mikrozdrsa

6

Opis preskusnega vozička

7

Krivulja pojemka ali pospeška preskusnega vozička kot funkcije časa

8

Opis preskusnih lutk

9

Preskus čelnega trčenja ob oviro

10

Preskusni postopek pri trčenju od zadaj

11

Dodatna pritrdišča, potrebna za pritrditev sistemov za zadrževanje otrok „poluniverzalne“ kategorije v motornih vozilih

12

Sedež

13

Standardni varnostni pas

14

Homologacijska shema (shematski prikaz iso 9002:2000)

15

Pojasnila

16

Nadzor skladnosti proizvodnje

17

Preskus materiala, ki absorbira energijo

18

Metoda določanja območja udarca na modelu glave pri napravah za zadrževanje otrok s hrbtnim naslonom in za določanje najmanjše velikosti bočnih kril pri nazaj obrnjenih napravah

19

Opis kondicioniranja naprav za nastavitev, nameščenih neposredno na sisteme za zadrževanje otrok

20

Standardna merilna naprava za ugotavljanje trdnosti zaponke

21

Naprava za dinamični preskus udarca

22

Preskus bloka spodnjega dela trupa

23

Naprave za delovanje obremenitve

1.   PODROČJE UPORABE

1.1   Ta pravilnik se uporablja za sisteme za zadrževanje otrok, ki so primerni za namestitev v vozilih na motorni pogon s tremi ali več kolesi in ki niso namenjeni za uporabo z zložljivimi (tip-up) sedeži ali sedeži, obrnjenimi vstran.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

sistem za zadrževanje otrok (sistem za zadrževanje) pomeni sklop elementov, ki lahko vključujejo kombinacijo trakov ali gibljivih delov z varovalno zaponko, naprav za nastavitev, pritrdilnih elementov ter v nekaterih primerih dopolnilne naprave, kot na primer prenosni otroški ležalnik, nosilo za otroka, dopolnilni sedež in/ali zaslon za primer trčenja, ki jih je mogoče namestiti v vozilu na motorni pogon. Ta sistem je zasnovan tako, da ob trčenju ali nenadnem pojemku vozila z omejitvijo gibanja telesa uporabnika zmanjša nevarnost poškodbe. „ISOFIX“ je sistem za priključitev sistemov za zadrževanje otrok na vozila, ki imajo dve togi pritrdišči, dva ustrezna toga pritrdilna elementa na sistemu za zadrževanje otrok in napravo za omejevanje vrtenja sistema za zadrževanje otrok. 2.1.1   Sistemi za zadrževanje otrok so razvrščeni v pet „razredov glede na maso“: 2.1.1.1 razred 0 za otroke z maso, manjšo od 10 kg; 2.1.1.2 razred 0+ za otroke z maso, manjšo od 13 kg; 2.1.1.3 razred I za otroke z maso od 9 kg do 18 kg; 2.1.1.4 razred II za otroke z maso od 15 kg do 25 kg; 2.1.1.5 razred III za otroke z maso od 22 kg do 36 kg. 2.1.1.6 Sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX so razvrščeni v sedem velikostnih razredov, opisanih v Dodatku 2 Priloge 17 k Pravilniku št. 16: A – ISO/F3: naprej obrnjen sistem za zadrževanje otrok, celotna višina B – ISO/F2: naprej obrnjen sistem za zadrževanje otrok, zmanjšana višina B1 – ISO/F2X: naprej obrnjen sistem za zadrževanje otrok, zmanjšana višina C – ISO/R3: nazaj obrnjen sistem za zadrževanje otrok, celotna velikost D – ISO/R2: nazaj obrnjen sistem za zadrževanje otrok, zmanjšana velikost E – ISO/R1: nazaj obrnjen sistem za zadrževanje otrok F – ISO/L1: v levo obrnjen sistem za zadrževanje otrok (prenosni otroški ležalnik) G – ISO/L2: v desno obrnjen sistem za zadrževanje otrok (prenosni otroški ležalnik) Razred glede na maso   Velikostni razred ISOFIX 0–do 10 kg F ISO/L1 G ISO/L2 E ISO/R1 0+–do 13 kg C ISO/R3 D ISO/R2 E ISO/R1 I–9 do 18 kg A ISO/F3 B ISO/F2 B1 ISO/F2X C ISO/R3 D ISO/R2 2.1.2   Sistemi za zadrževanje otrok so razvrščeni v štiri „kategorije“: 2.1.2.1 „univerzalna“ kategorija za uporabo na večini sedežev v vozilu, kot je določeno v odstavkih 6.1.1, 6.1.3.1 in 6.1.3.2, in zlasti tistih, ki so na podlagi Pravilnika št. 16 ocenjeni kot ustrezni za takšno kategorijo sistema za zadrževanje otrok; 2.1.2.2 kategorija „za omejeno uporabo“ za uporabo na določenih sedežih za posebne tipe vozil po določilih proizvajalca sistema za zadrževanje otrok ali proizvajalca vozila, kot je določeno v odstavkih 6.1.1 in 6.1.3.1; 2.1.2.3 „poluniverzalna“ kategorija za uporabo, kot je določeno v odstavkih 6.1.1 in 6.1.3.2; 2.1.2.4 kategorija „za določena vozila“ za uporabo bodisi: 2.1.2.4.1 v določenih tipih vozil, v skladu z odstavkoma 6.1.2 in 6.1.3.3; bodisi 2.1.2.4.2 kot „vgrajeni“ sistemi za zadrževanje otrok. 2.1.3   Zadrževalni sistemi sistemov za zadrževanje otrok so dveh vrst:   integrirani, če je zadrževanje otroka v sistemu za zadrževanje neodvisno od katerega koli sredstva, neposredno povezanega z vozilom;   neintegrirani, če je zadrževanje otroka v sistemu za zadrževanje odvisno od katerega koli sredstva, neposredno povezanega z vozilom; 2.1.3.1    „sistem za delno zadrževanje“ pomeni napravo, kot je npr. jezdec, ki pri uporabi skupaj z varnostnim pasom za odrasle, ki poteka okrog otrokovega telesa ali pa zadržuje napravo, v kateri je otrok nameščen, predstavlja popoln sistem za zadrževanje otrok; 2.1.3.2    „jezdec“ pomeni trdno blazino, ki se lahko uporabi skupaj z varnostnim pasom za odrasle;

2.2	„varnostni sedež za otroke“ pomeni sistem za zadrževanje otrok, ki vključuje sedež, v katerem je otrok nameščen;

2.3	„pas“ pomeni sistem za zadrževanje otrok, ki vključuje sistem trakov z varnostno zaponko, napravami za nastavitev in pritrdilnimi elementi;

2.4

„sedež“ pomeni konstrukcijo, ki je sestavni del sistema za zadrževanje otrok in je namenjena za namestitev otroka v sedeč položaj; 2.4.1    „prenosni otroški ležalnik“ pomeni sistem za zadrževanje, namenjen za namestitev in zadrževanje otroka, ležečega na hrbtu ali trebuhu tako, da je otrokova hrbtenica pravokotna na srednjo vzdolžno ravnino vozila. Zasnovan je tako, da so v primeru trčenja zadrževalne sile porazdeljene na glavo in telo otroka in ne na okončine; 2.4.2    „sistem za zadrževanje prenosnega otroškega ležalnika“ pomeni napravo, s katero se prenosni otroški ležalnik zadržuje na konstrukciji vozila; 2.4.3    „nosilo za otroka“ pomeni sistem za zadrževanje otrok, obrnjenih v nasprotni smeri vožnje, v polležečem položaju. Zasnovano je tako, da so v primeru čelnega trčenja zadrževalne sile porazdeljene na glavo in telo otroka in ne na okončine;

2.5	„opora sedeža“ pomeni tisti del sistema za zadrževanje otrok, s katerim je mogoče sedež dvigniti;

2.6	„opora otroka“ pomeni tisti del sistema za zadrževanje otrok, s katerim je mogoče dvigniti otroka znotraj sistema za zadrževanje otrok;

2.7

„ščitnik pred udarcem“ pomeni napravo, ki je pritrjena pred otrokom in zasnovana tako, da se v primeru čelnega trčenja zadrževalne sile porazdelijo na večji del telesa otroka po višini. Glede na odstavek 2.1.3 so ščitniki pred udarcem lahko dveh vrst: razred A : integrirani; razred B : neintegrirani;

2.8

„trak“ pomeni gibljivi del, ki je zasnovan tako, da prenaša sile; 2.8.1    „trebušni trak“ pomeni trak, ki v obliki popolnega pasu ali dela takšnega pasu poteka pred medenico otroka in jo zadržuje, neposredno ali posredno; 2.8.2    „ramenski zadrževalnik“ pomeni tisti del pasu, ki zadržuje zgornji del trupa otroka; 2.8.3    „mednožni trak“ pomeni trak (ali razdeljene trakove, če je sestavljen iz dveh ali več kosov tkanega traku), pritrjen na sistem za zadrževanje otrok in na trebušni pas ter nameščen tako, da poteka med stegni otroka. Zasnovan je tako, da pri običajni uporabi pasu prepreči zdrs otroka pod trebušnim pasom, pri trčenju pa zagotavlja, da se trebušni pas ne premakne z medeničnega dela; 2.8.4    „trak za zadrževanje otroka“ pomeni trak, ki je sestavni del pasu, in zadržuje samo telo otroka; 2.8.5    „pritrdilni trak za sistem za zadrževanje otrok“ pomeni trak, s katerim je sistem za zadrževanje otrok pritrjen na konstrukcijo vozila in je lahko del zadrževalne naprave za sedež v vozilu; 2.8.6    „H-pas“ pomeni sklop pasu, ki vključuje trebušni pas, ramenski pas ter mednožni trak, če je vgrajen; 2.8.7    „Y-pas“ pomeni pas, ki je sestavljen iz traku, ki poteka med nogami otroka, in po enega traku za vsako ramo; 2.8.8    „vodilni trak“ pomeni trak, ki zadržuje ramenski trak varnostnega pasu za odrasle v legi, ki je primerna za otroka, in pri katerem se potek ramenskega traku lahko s pomočjo naprave, ki se premika po traku navzgor in navzdol, nastavi glede na rame uporabnika in v tej legi blokira. Ta vodilni trak ni predviden za prevzem bistvenega dela dinamične obremenitve;

2.9

„zaponka“ pomeni napravo za hitro odpenjanje, ki omogoča držanje otroka v sistemu za zadrževanje ali vpetje sistema za zadrževanje na konstrukcijo vozila in se lahko hitro odpre. Zaponka lahko vključuje napravo za nastavitev pasu; 2.9.1    „ugreznjen gumb za odpiranje zaponke“ pomeni gumb, ki zagotavlja, da zaponke ni mogoče odpreti s kroglo premera 40 mm; 2.9.2    „neugreznjen gumb za odpiranje zaponke“ pomeni gumb, ki zagotavlja, da je zaponko mogoče odpreti s kroglo premera 40 mm;

2.10

„naprava za nastavitev“ pomeni napravo, ki omogoča, da se sistem za zadrževanje ali njegovi pritrdilni elementi nastavijo glede na postavo uporabnika in/ali obliko vozila. Naprava za nastavitev je lahko del zaponke ali navijala ali katerega koli drugega dela varnostnega pasu; 2.10.1    „naprava za hitro nastavitev“ pomeni napravo za nastavitev, ki jo je mogoče upravljati z eno roko z enakomernim gibanjem; 2.10.2    „naprava za nastavitev, nameščena neposredno na sistemu za zadrževanje otrok“ pomeni napravo za nastavitev integriranega H-pasu, ki je neposredno vgrajen na sistemu za zadrževanje otrok, v nasprotju s tistim z neposredno oporo s tkanim trakom, primernim za nastavljanje;

2.11

„pritrdilni elementi“ pomenijo dele sistema za zadrževanje otrok, vključno z deli za zavarovanje, s katerimi se sistem za zadrževanje otrok lahko pritrdi na konstrukcijo vozila bodisi neposredno bodisi preko sedeža v vozilu; 2.11.1    „podporna noga“ pomeni trajni pritrdilni element na sistemu za zadrževanje otrok, ki ustvarja tlačni prenos obremenitve med sistemom za zadrževanje otrok in konstrukcijo vozila za obvod učinkov blazine sedeža med zaviranjem. Podporna noga je lahko nastavljiva;

2.12	„naprava za absorpcijo energije“ pomeni napravo, ki absorbira energijo neodvisno ali skupaj s trakom in je del sistema za zadrževanje otrok;

2.13

„navijalo“ pomeni napravo za delno ali popolno navijanje traku sistema za zadrževanje otrok. Izraz se nanaša na naslednje naprave: 2.13.1 „navijalo s samodejno zaskočitvijo“ pomeni navijalo, ki omogoča, da se trak izvleče do želene dolžine, in ki po tem, ko se zaponka zapne, samodejno prilagodi trak glede na postavo uporabnika; nadaljnje izvlečenje traku ni mogoče, če tega uporabnik ne naredi namerno; 2.13.2 „navijalo z zaskočitvijo v sili“ pomeni navijalo, ki pri običajnem načinu vožnje ne omejuje svobode gibanja uporabnika. Taka naprava vključuje naprave za nastavljanje dolžine, ki samodejno prilagajajo dolžino traku glede na postavo uporabnika, in mehanizem za zaskočitev, ki ga v sili sproži: 2.13.2.1 zaradi pojemka vozila, izvlečenja traku iz navijala ali katerega koli drugega samodejnega elementa (enostranska občutljivost) ali 2.13.2.2 zaradi kombinacije katerih koli elementov (večstranska občutljivost);

2.14

„pritrdišča sistema za zadrževanje“ pomenijo dele konstrukcije vozila ali sedeža, kamor so pritrjeni pritrdilni elementi sistema za zadrževanje otrok. 2.14.1    „dodatno pritrdišče“ pomeni del konstrukcije vozila ali konstrukcije sedeža ali vsak drug del vozila, predviden za pritrditev sistema za zadrževanje otrok in dodan pritrdiščem, homologiranim v skladu s Pravilnikom št. 14. To vključuje pločevino poda preskusnega vozička, opisano v Prilogi 6, ali druge konstrukcijske značilnosti določenih vozil, ko je obremenjeno s podporno nogo; 2.14.2    „spodnje pritrdišče ISOFIX“ pomeni okroglo vodoravno togo oporo s premerom 6 mm, ki vodi od konstrukcije vozila ali sedeža, da sprejme in zadrži sistem za zadrževanje otrok ISOFIX s pritrdilnimi elementi ISOFIX; 2.14.3    „pritrdilni sistem ISOFIX“ pomeni sistem, ki je sestavljen iz dveh spodnjih pritrdišč ISOFIX, ki izpolnjujeta zahteve iz Pravilnika št. 14, in je namenjen za pritrditev sistema za zadrževanje otrok ISOFIX skupaj z napravo za preprečevanje vrtenja; 2.14.4    „naprava za preprečevanje vrtenja“ (a) Napravo za preprečevanje vrtenja za univerzalen sistem za zadrževanje otrok ISOFIX sestavlja zgornja priveza ISOFIX. (b) Napravo za preprečevanje vrtenja za poluniverzalen sistem za zadrževanje otrok ISOFIX sestavlja zgornja priveza, armaturna plošča vozila ali podporna noga, namenjena za omejevanje vrtenja sistema za zadrževanje potnikov med čelnim trčenjem. (c) Za univerzalne in poluniverzalne sisteme za zadrževanje otrok ISOFIX sedež vozila ne predstavlja naprave za preprečevanje vrtenja; 2.14.5    „pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX“ pomeni element, ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika št. 14, kot je na primer toga opora, nameščena na določenem območju in zasnovana tako, da sprejme vponko traku za zgornjo privezo ISOFIX in prenese njeno zadrževalno silo na konstrukcijo vozila;

2.15	„naprej obrnjen“ pomeni obrnjen v običajno smer vožnje vozila;

2.16	„nazaj obrnjen“ pomeni obrnjen v smer, ki je nasprotna običajni smeri vožnje vozila;

2.17	„nagnjen položaj“ pomeni poseben položaj sedeža, ki omogoča otroku, da se nagne nazaj;

2.18	„ležeč položaj/položaj na hrbtu/trebuhu“ pomeni položaj, v katerem glava in telo otroka, z izjemo okončin, ležita na vodoravni površini sistema za zadrževanje;

2.19

„tip sistema za zadrževanje otrok“ pomeni sisteme za zadrževanje, ki se ne razlikujejo v vsaj naslednjih pomembnih vidikih: 2.19.1 kategoriji, razredih glede na maso ter legi in usmeritvi (kot je opredeljeno v odstavkih 2.15 in 2.16), za katere je namenjen sistem za zadrževanje; 2.19.2 geometriji sistema za zadrževanje otrok; 2.19.3 merah, masi, materialu in barvi: (a) sedeža, (b) blazinjenja in (c) ščitnika pred udarci; 2.19.4 materialu, tkanju, merah in barvi trakov; 2.19.5 togih delih (zaponka, pritrdilni elementi itd.);

2.20

„sedež v vozilu“ pomeni konstrukcijo, ki je lahko del konstrukcije vozila ali ne, skupaj z opremo, in je namenjena za sedenje ene odrasle osebe. V zvezi s tem: 2.20.1 „skupina sedežev v vozilu“ pomeni sedežno klop ali več ločenih sedežev, ki so nameščeni drug ob drugem (tj. pritrjeni tako, da so sprednja pritrdišča enega sedeža in sprednja ali zadnja pritrdišča drugega sedeža poravnana ali na črti, ki poteka med temi pritrdišči), pri čemer na vsakem sedežu sedi ena ali več odraslih oseb; 2.20.2 „sedežna klop“ pomeni konstrukcijo skupaj z opremo, namenjeno sedenju več kot ene odrasle osebe; 2.20.3 „sprednji sedeži v vozilu“ pomenijo skupino sedežev, nameščeno v skrajnem sprednjem delu prostora za potnike, tj. neposredno pred temi sedeži ni nobenega drugega sedeža; 2.20.4 „zadnji sedeži v vozilu“ pomenijo pritrjene, naprej obrnjene sedeže, ki so nameščeni za neko drugo skupino sedežev v vozilu; 2.20.5 „pritrdilno mesto ISOFIX“ pomeni sistem, ki omogoča namestitev: (a) univerzalnega naprej obrnjenega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX iz tega pravilnika; (b) ali poluniverzalnega naprej obrnjenega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX iz tega pravilnika; (c) ali poluniverzalnega nazaj obrnjenega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX iz tega pravilnika; (d) ali poluniverzalnega vstran obrnjenega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX iz tega pravilnika; (e) ali sistema za zadrževanje otrok ISOFIX za določena vozila iz tega pravilnika;

2.21	„sistem za nastavitev“ pomeni celotno napravo, s katero se sedež v vozilu ali njegovi deli lahko nastavijo tako, da ustrezajo postavi odraslega uporabnika; ta naprava lahko predvsem omogoča: 2.21.1 vzdolžni premik in/ali 2.21.2 navpični premik in/ali 2.21.3 kotni premik;

2.22	„pritrdišče sedeža v vozilu“ pomeni sistem, vključno s pripadajočimi deli konstrukcije vozila, s katerim je celoten sedež za odraslo osebo pritrjen na konstrukcijo vozila;

2.23

„tip sedeža“ pomeni kategorijo sedežev za odrasle osebe, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih: 2.23.1 obliki, merah in materialih konstrukcije sedeža; 2.23.2 tipih in merah sistemov za nastavitev in blokiranje sedeža in 2.23.3 tipu in merah pritrdišča varnostnega pasu za odrasle na sedežu, pritrdišča sedeža in ustreznih delov konstrukcije vozila;

2.24	„sistem za premikanje“ pomeni napravo, ki omogoča kotni ali vzdolžni premik sedeža za odrasle osebe ali njegovih delov brez fiksnega vmesnega položaja, za lažji vstop in izstop potnikov ter nakladanje in razkladanje predmetov;

2.25	„sistem za blokiranje sedeža“ pomeni napravo, ki zagotavlja, da sedež za odrasle in njegovi deli ostanejo v položaju za uporabo;

2.26

„blokirna naprava“ pomeni napravo, ki blokira in preprečuje premikanje dela traku varnostnega pasu za odrasle osebe glede na drugi del tkanega traku istega pasu. Takšne naprave lahko delujejo na diagonalni ali trebušni del ali pritrjujejo skupaj trebušni in diagonalni del varnostnega pasu za odrasle osebe. Izraz se nanaša na naslednje razrede: 2.26.1 „napravo razreda A“, ki preprečuje, da bi otrok z delom trebušnega pasu potegnil tkani trak iz navijala, če se varnostni pas za odrasle neposredno uporabi za zadrževanje otroka; 2.26.2 „napravo razreda B“, ki omogoča zadrževanje natezne sile v trebušnem delu varnostnega pasu za odrasle, če je ta uporabljen za zadrževanje sistema za zadrževanje otrok. Naprava je namenjena za preprečevanje drsenja tkanega traku iz navijala skozi napravo, ki bi sprostila natezno silo, kar bi povzročilo neugodno lego sistema za zadrževanje;

2.27

„sistem za zadrževanje otrok s posebnimi potrebami“ pomeni sistem za zadrževanje, zasnovan za otroke s posebnimi potrebami zaradi fizične ali duševne prizadetosti. Ta naprava lahko zlasti omogoča namestitev dodatnih zadrževalnih naprav za kateri koli del telesa otroka, mora pa zagotavljati vsaj osnovno funkcijo zadrževanja, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika;

2.28	„pritrdilni element ISOFIX“ pomeni eno od dveh povezav, ki izpolnjujeta zahteve iz odstavka 6.3.2 tega pravilnika in ki segata od konstrukcije sistema za zadrževanje otrok ISOFIX ter sta združljivi z nizkim pritrdiščem ISOFIX;

2.29	„sistem za zadrževanje otrok ISOFIX“ pomeni sistem za zadrževanje otrok, ki mora biti pritrjen na pritrdilni sistem ISOFIX, ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika št. 14;

2.30	„prelom sedeža“ pomeni površino blizu stika ploskev blazine sedeža vozila in naslona sedeža;

2.31

„pritrdišče sedeža vozila (PSV)“ pomeni pritrdišče v skladu z velikostnimi razredi ISOFIX, ki so opredeljeni v odstavku 2.1.1.6 in katerih mere so podane na slikah 1 do 6 v Dodatku 2 Priloge 17 k Pravilniku št. 16, ki ga proizvajalec sistema za zadrževanje uporablja za določitev ustreznih mer sistema za zadrževanje otrok ISOFIX in za določitev mest za pritrdilne elemente ISOFIX;

2.32	„vponka zgornje priveze ISOFIX“ pomeni napravo, ki se namesti na pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX;

2.33	„kavelj za zgornjo privezo ISOFIX“ pomeni vponko zgornje priveze ISOFIX, ki se običajno uporablja za namestitev traku za zgornjo privezo ISOFIX na pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX, kot je prikazano na sliki 3 Pravilnika št. 14;

2.34	„trak za zgornjo privezo ISOFIX“ pomeni tkani trak (ali enakovredno), ki sega od vrha sistema za zadrževanje otrok ISOFIX do pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX in je opremljen z napravo za nastavitev, napravo za popuščanje napetosti in vponko zgornje priveze ISOFIX;

2.35	„pritrdilni element zgornje priveze ISOFIX“ pomeni napravo za namestitev traku za zgornjo privezo ISOFIX na sistem za zadrževanje otrok ISOFIX;

2.36	„naprava za popuščanje napetosti“ pomeni sistem, ki omogoča popustitev naprave, ki uravnava in vzdržuje napetost v traku za zgornjo privezo ISOFIX;

2.37	„vodilo za trak varnostnega pasu za odrasle“ pomeni napravo, skozi katero za pravilen potek lege teče varnostni pas za odrasle in ki omogoča prosto gibanje tkanega traku;

2.38	„homologacijski preskus“ pomeni preskus, s katerim se ugotovi, do kolikšne mere tip sistema za zadrževanje otrok, predložen v homologacijo, izpolnjuje zahteve;

2.39	„preskus ustreznosti proizvodnje“ pomeni preskus za ugotavljanje, ali proizvajalec lahko izdela sistem za zadrževanje otrok v skladu s sistemi za zadrževanje otrok, predloženimi v homologacijo;

2.40	„rutinsko preskušanje“ pomeni preskušanje določenega števila sistemov za zadrževanje, izbranih iz ene serije, da se preveri, do kolikšne mere izpolnjujejo zahteve.

2.41	„sistem za premikanje sistema za zadrževanje otrok“ pomeni napravo, ki omogoča kotni ali vzdolžni premik sistema za zadrževanje otrok ali enega od njegovih delov;

2.42	„sistem za blokiranje sistema za zadrževanje otrok“ pomeni napravo, ki zagotavlja, da sistem za zadrževanje otrok in njegovi deli ostajajo v položaju uporabe;

2.43	„naprava za omejevanje obremenitve“ pomeni napravo, ki se lahko pod določenimi pogoji obremenitve zlomi ali zaskoči. Naprava je zasnovana posebej za te pogoje, njeno delovanje pa mora biti ponovljivo in objektivno dokumentirano v tehnični dokumentaciji.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1   Vlogo za podelitev homologacije tipa sistema za zadrževanje otrok vloži lastnik blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik, ki mora ravnati v skladu s homologacijsko shemo, opisano v Prilogi 14.

3.2   Vlogi za homologacijo v zvezi z vsako vrsto sistema za zadrževanje otrok je treba priložiti:

3.2.1

tehnični opis sistema za zadrževanje otrok, v katerem so opredeljeni trakovi in drugi uporabljeni materiali ter predvideno in ponovljivo delovanje naprav za omejevanje obremenitve. Priložiti je treba risbe delov, ki sestavljajo sistem za zadrževanje otrok, in, v primeru navijal, navodila za namestitev teh navijal in njihovih senzorjev ter izjavo o toksičnosti (odstavek 6.1.5) in vnetljivosti (odstavek 6.1.6), na risbah pa morajo biti označena mesta, namenjena za homologacijsko številko in dodatne simbole glede na krog homologacijske oznake. V opisu mora biti navedena barva modela, predloženega v homologacijo;

3.2.2

štiri vzorce sistema za zadrževanje otrok;

3.2.3

10-metrski del traku za vsako kategorijo traku, ki se uporablja pri sistemu za zadrževanje otrok; in

3.2.4

dodatne vzorce je treba zagotoviti na zahtevo tehnične službe, ki je pristojna za izvajanje preskusa;

3.2.5

navodila za uporabo in podatke o pakiranju v skladu z odstavkom 15;

3.2.6

v primeru prenosnih otroških ležalnikov in če je sistem za zadrževanje za prenosni otroški ležalnik mogoče uporabiti z več tipi prenosnih otroških ležalnikov, mora njihov proizvajalec predložiti seznam teh tipov.

3.3   Kadar se za pritrditev sistema za zadrževanje otrok uporablja odobreni varnostni pas za odrasle, mora biti določeno, katere kategorije varnostnih pasov se lahko uporabljajo, npr. statični trebušni pasovi.

3.4   Homologacijski organ pogodbenice mora pred podelitvijo homologacije preveriti, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi in postopki, ki zagotavljajo učinkovit nadzor, tako da so sistemi za zadrževanje otrok, oprema ali deli v proizvodnji skladni s homologiranim tipom.

4.   OZNAKE

4.1   Vzorci sistema za zadrževanje otrok, predloženega v homologacijo v skladu z določbami iz odstavkov 3.2.2 in 3.2.3, morajo biti jasno in neizbrisno označeni z nazivom, začetnicami ali blagovno znamko proizvajalca.

4.2   Eden od plastičnih delov sistema za zadrževanje otrok (na primer školjka, ščitnik pred udarci, jezdec itd.), razen pasov ali H-pasov, mora biti jasno (in neizbrisno) označen z letom proizvodnje.

4.3   Če se sistem za zadrževanje otrok uporablja skupaj z varnostnim pasom za odrasle, mora biti pravilen potek lege tkanega traku jasno označen z risbo, trajno nameščeno na sistemu za zadrževanje. Če je sistem za zadrževanje pritrjen na svoje mesto z varnostnim pasom za odrasle, mora biti potek tkanega traku jasno označen na proizvodu z barvnimi oznakami. Za označitev lege varnostnega pasu, ko je naprava obrnjena v smeri vožnje, se uporabi rdeča barva, za primer, ko je obrnjena nazaj, pa modra. Za naprave, ki jih je mogoče namestiti obrnjene nazaj ali naprej brez spreminjanja poteka pasu (npr. obračljivi sistemi), se uporabita obe barvi. Isti barvi se uporabita tudi na nalepkah na napravi, ki označujejo način uporabe.

Predvidene lege trebušnega dela in diagonalnega dela varnostnega pasu morajo biti jasno ločene. Vsak del varnostnega pasu mora biti označen z ustreznimi barvnimi oznakami, besedami, oblikami itd.

Na vsaki sliki lege pasu na proizvodu mora biti jasno označena usmeritev sistema za zadrževanje otrok glede na vozilo. Diagrami leg pasu, ki ne prikazujejo sedeža vozila, niso sprejemljivi.

Oznake, določene v tem odstavku, morajo biti vidne, ko je sistem za zadrževanje v vozilu. Pri sistemih za zadrževanje iz razreda 0 morajo biti te oznake vidne tudi takrat, ko se otrok nahaja v napravi za zadrževanje.

4.4   Na sistemih za zadrževanje otrok, obrnjenih nazaj, mora biti na vidnem delu notranje površine (vključno z bočnim krilom ob otrokovi glavi), približno v območju sistema za zadrževanje, kjer počiva otrokova glava, trajno pritrjena naslednja nalepka (prikazane informacije so minimum).

Najmanjša velikost nalepke: 60 × 120 mm

Nalepka mora biti prišita na prevleko po celotnem obodu in/ali trajno pritrjena na prevleko po celotnem hrbtnem delu. Sprejemljiva je kakršna koli druga trajna oblika pritrjevanja, ki je ni mogoče zlahka odstraniti z izdelka in ki ne zbledi. Nalepke v obliki zastavic so izrecno prepovedane.

Če lahko deli sistema za zadrževanje ali kakršni koli dodatki, ki jih zagotovi proizvajalec sistema za zadrževanje otrok, zakrivajo nalepko, je potrebna dodatna nalepka. Ena opozorilna nalepka mora biti trajno vidna v vseh položajih, ko je sistem za zadrževanje otrok pripravljen za uporabo v kateri koli postavitvi.

simboli piktograma morajo biti razdeljeni v prikazane skupine, biti te velikosti ali večji ter v navedeni rdeči, črni in beli barvi

piktogram po standardu ISO 2575: 2004 – Z.01 mora biti te velikosti ali večji ter v navedeni rdeči, črni in beli barvi

obris nalepke, črna navpična in vodoravna črta

zgornji simboli črni z rumenim ali oranžnim ozadjem

belo ozadje

belo ozadje

4.5   V primeru sistemov za zadrževanje otrok, ki jih je mogoče uporabiti tako, da so obrnjeni naprej ali nazaj, mora biti vključeno naslednje besedilo:

4.6   V primeru sistemov za zadrževanje otrok z alternativnimi načini lege pasov morajo biti alternativne stičnetočke za prenašanje obremenitev med sistemom za zadrževanje otrok in varnostnim pasom za odrasle trajno označene. Ta oznaka označuje alternativno lego pasu in mora biti skladna z zgoraj omenjenimi zahtevami za označevanje sedežev, obrnjenih naprej ali nazaj.

4.7   Če sistem za zadrževanje otrok nudi alternativne stične točke za prenašanje obremenitev, mora oznaka iz odstavka 4.3 vsebovati navedbo, da je v navodilih za uporabo opisana alternativna lega pasu.

4.8   Oznaka ISOFIX

Če proizvod vsebuje pritrdilne elemente ISOFIX, morajo biti osebi, ki sistem za zadrževanje otrok namešča v vozilo, trajno vidne naslednje informacije:

logotip ISO ISOFIX, ki mu sledijo črke, ki ustrezajo velikostnim razredom ISOFIX, v katere proizvod spada. Najmanj simbol, ki je sestavljen iz kroga s premerom najmanj 13 mm in vsebuje piktogram. Piktogram se mora jasno razločevati od ozadja kroga. Piktogram mora biti jasno viden, in sicer s pomočjo kontrastnih barv ali zadostne izbočenosti, če je ulit ali reliefen.

B, C in F

Piktogram in/ali besedilo lahko posreduje naslednje informacije. Na oznaki morajo biti navedeni naslednji podatki:

(a)	ključni koraki za pripravo sedeža za namestitev. Na primer, razložena mora biti metoda za sprostitev zaskočnega sistema ISOFIX;

(b)	razloženi morajo biti položaj, funkcija in pomen vseh indikatorjev;

(c)	z enim od spodnjih simbolov, kot je ustrezno, morajo biti navedeni položaj in, če je potrebno, lega zgornjih privez ali drugi načini za omejevanje vrtenja sedeža, ki zahtevajo posredovanje uporabnika;

(d)	navedeno mora biti, kako se prilagodijo zaskočni zapahi in zgornja priveza ISOFIX ali drugi načini za omejevanje vrtenja sedeža, ki zahtevajo posredovanje uporabnika;

(e)	oznaka mora biti trajno pritrjena in vidna uporabniku, ki sedež namešča;

(f)	kjer je potrebno, se je treba s pomočjo spodnjega simbola sklicevati na navodila za uporabo sistema za zadrževanje otrok in na lokacijo navedenega dokumenta.

5.   HOMOLOGACIJA

5.1   Preden je mogoče podeliti homologacijo, mora vsak vzorec, predložen v skladu z odstavkoma 3.2.2 in 3.2.3, povsem ustrezati specifikacijam, določenim v odstavkih 6 in 8 tega pravilnika.

5.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 04, kar ustreza spremembam 04, ki so začele veljati 12. septembra 1995) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu sistema za zadrževanje otrok, ki ga zajema ta pravilnik.

5.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije sistema za zadrževanje otrok v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

5.4   Na vsakem sistemu za zadrževanje otrok, ki je v skladu s tipom, homologiranim po tem pravilniku, so poleg oznak iz odstavka 4 na ustreznem mestu nameščeni naslednji podatki:

5.4.1

mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz: 5.4.1.1 kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (1); 5.4.1.2 homologacijske številke;

5.4.2

naslednji dodatni simboli: 5.4.2.1 beseda ali besede „univerzalni“, „za omejeno uporabo“, „poluniverzalni“ ali „za določeno vozilo“, odvisno od kategorije sistema za zadrževanje otrok; 5.4.2.2 razpon mas, za katere je bil sistem za zadrževanje otrok izdelan, to je 0–10 kg; 0–13 kg; 9–18 kg; 15–25 kg; 22–36 kg; 0–18 kg; 9–25 kg; 15–36 kg; 0–25 kg; 9–36 kg; 0–36 kg; 5.4.2.3 simbol „Y“, kadar naprava vsebuje mednožni trak, v skladu z zahtevami Dopolnila 3 sprememb 02 Pravilnika; 5.4.2.4 simbol „S“ v primeru „sistema za zadrževanje otrok s posebnimi potrebami“.

5.5   Primer namestitve homologacijske oznake je v Prilogi 2 k temu pravilniku.

5.6   Podatki iz odstavka 5.4 morajo biti jasno čitljivi in neizbrisni ter pritrjeni z nalepko ali neposredno oznako. Nalepka ali oznaka mora biti odporna proti obrabi.

5.7   Nalepke iz odstavka 5.6 lahko izda organ, ki je podelil homologacijo, ali proizvajalec po pooblastilu navedenega organa.

6.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

6.1   Namestitev in pritrditev v vozilu

6.1.1   Uporaba sistema za zadrževanje otrok „univerzalne“ in „poluniverzalne“ kategorije ter kategorije „za omejeno uporabo“ je dovoljena na sprednjih in zadnjih sedežih, če so sistemi za zadrževanje vgrajeni skladno z navodili proizvajalca.

6.1.2   Uporaba sistema za zadrževanje otrok v kategoriji „za določena vozila“ je dovoljena na vseh sedežih, kakor tudi v prtljažnem prostoru, če so sistemi za zadrževanje vgrajeni skladno z navodili proizvajalca. Pri nazaj obrnjenem sistemu za zadrževanje mora konstrukcija zagotoviti oporo za glavo otroka, ko je sistem pripravljen za uporabo. To je treba določiti kot črto, ki je pravokotna na naslon sedeža in poteka skozi črto očesa, presečišče pa mora biti najmanj 40 mm pod začetkom polmera opore za glavo.

6.1.3   Sistem za zadrževanje otrok mora biti pritrjen na konstrukcijo vozila ali konstrukcijo sedeža v skladu s kategorijo, v katero sodi:

Možne sestave za homologacijo

Preglednica razredov/kategorij

Razred/kategorija		Univerzalni (2)		Poluniverzalni (3)		Za omejeno uporabo		Za določena vozila
		SZO	SZO ISOFIX	SZO	SZO ISOFIX	SZO	SZO ISOFIX	SZO	SZO ISOFIX
0	Otroški ležalnik	A	NA	A	A	A	NA	A	A
	Obrnjen nazaj	A	NA	A	A	A	NA	A	A
0+	Obrnjen nazaj	A	NA	A	A	A	NA	A	A
I	Obrnjen nazaj	A	NA	A	A	A	NA	A	A
	Obrnjen naprej (integriran)	A	A	A	A	A	NA	A	A
	Obrnjen naprej (neintegriran)	NA	NA	NA	NA	NA	NA	NA	NA
	Obrnjen naprej (neintegriran – glej odstavek 6.1.12)	A	NA	A	NA	A	NA	A	A
II	Obrnjen nazaj	A	NA	A	NA	A	NA	A	A
	Obrnjen naprej (integriran)	A	NA	A	NA	A	NA	A	A
	Obrnjen naprej (neintegriran)	A	NA	A	NA	A	NA	A	A
III	Obrnjen nazaj	A	NA	A	NA	A	NA	A	A
	Obrnjen naprej (integriran)	A	NA	A	NA	A	NA	A	A
	Obrnjen naprej (neintegriran)	A	NA	A	NA	A	NA	A	A
Pri čemer je: SZO: sistem za zadrževanje otrok A: se uporablja NA: se ne uporablja

6.1.3.1   pri „univerzalni“ kategoriji in kategoriji „za omejeno uporabo“ z varnostnim pasom za odraslo osebo (z navijalom ali brez njega), ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika št. 16 (ali enakovrednih predpisov) in je nameščen na pritrdišča, ki izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika št. 14 (ali enakovrednih predpisov);

6.1.3.2   pri „univerzalni“ kategoriji sistemov za zadrževanje otrok ISOFIX s pritrdilnimi elementi ISOFIX in zgornjo privezo ISOFIX, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika in so nameščeni na pritrdilni sistem ISOFIX in pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX, ki izpolnjujeta zahteve iz Pravilnika št. 14;

6.1.3.3   pri „poluniverzalni“ kategoriji s spodnjimi pritrdišči iz Pravilnika št. 14 in dodatnimi pritrdišči, ki izpolnjujejo priporočilo iz Priloge 11 k temu pravilniku;

6.1.3.4   pri „polunivezalni“ kategoriji sistemov za zadrževanje otrok ISOFIX s pritrdilnimi elementi ISOFIX in zgornjo privezo ISOFIX ali podporno nogo ali armaturno ploščo vozila, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika in so nameščeni na pritrdilni sistem ISOFIX in/ali pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX, ki izpolnjujeta zahteve iz Pravilnika št. 14;

6.1.3.5   pri kategoriji „za določeno vozilo“ s pritrdišči, ki jih je zasnoval proizvajalec vozila ali proizvajalec sistema za zadrževanje otrok;

6.1.3.6   pri trakovih za zadrževanje otrok ali traku za pritrditev sistema za zadrževanje otrok, ki uporablja pritrdišča, na katera so že pritrjeni varnostni pasovi za odrasle osebe, mora tehnična služba preveriti:

da je dejanska lega pritrdišča pasu za odraslo osebo homologirana skladno s Pravilnikom št. 14 ali enakovrednim predpisom;

da delovanje ene naprave ne ovira učinkovitega delovanja druge naprave;

da zaponk sistema za zadrževanje za odrasle ni mogoče nadomestiti z zaponkami dodatnega sistema.

Pri napravah za zadrževanje otrok, ki uporabljajo toge opore ali posebne naprave, nameščene na pritrdišča, homologirana po Pravilniku št. 14, ki premaknejo lego efektivnega pritrdišča izven območja veljavnosti Pravilnika št. 14, veljajo naslednje točke:

takšne naprave se lahko homologirajo samo kot „poluniverzalne“ ali „za določeno vozilo“;

tehnična služba za toge opore in pritrdilne elemente uporablja zahteve Priloge 11 k temu pravilniku;

togo oporo je treba vključiti v dinamični preskus, s tem da obremenitev deluje na srednjo lego, pri tem pa je toga opora, če je nastavljiva, v najbolj iztegnjeni legi;

toga opora, pritrjena na katero koli pritrdišče pasu za odrasle osebe, ne sme negativno vplivati na dejansko lego in učinkovitost tega pritrdišča;

6.1.3.7   sistemi za zadrževanje otrok, ki uporabljajo podporno nogo, so lahko homologirani samo za „poluniverzalno“ kategorijo ali kategorijo „za določena vozila“, zanje pa veljajo zahteve iz Priloge 11 k temu pravilniku. Proizvajalec sistema za zadrževanje otrok mora upoštevati zahteve podporne noge za njeno pravilno delovanje v vsakem vozilu in zagotoviti ustrezne informacije v zvezi s tem.

6.1.4   Jezdec mora biti pritrjen bodisi z varnostnim pasom za odraslo osebo, če se uporabi preskus iz odstavka 8.1.4, bodisi kako drugače.

6.1.5   Proizvajalec sistema za zadrževanje otrok mora podati pisno izjavo, da je toksičnost materialov, uporabljenih v proizvodnji sistemov za zadrževanje in dostopnih otrokom, ki jih uporabljajo, skladna z ustreznimi deli standarda EN 71:2009, del 3. Po presoji preskuševalnega organa se lahko opravijo preskusi za potrditev veljavnosti izjave. Ta odstavek ne velja za naprave za zadrževanje razredov II in III.

6.1.6   Proizvajalec sistema za zadrževanje otrok mora podati pisno izjavo, da je vnetljivost materialov, uporabljenih v proizvodnji sistemov za zadrževanje, skladna z ustreznimi deli standarda EN 71:2009, del 2. Po presoji preskuševalnega organa se lahko opravijo preskusi za potrditev veljavnosti izjave.

6.1.7   Pri nazaj obrnjenih sistemih za zadrževanje otrok, ki so podprti z armaturno ploščo, se pri homologaciji po tem pravilniku predpostavlja, da je armaturna plošča dovolj toga.

6.1.8   Pri sistemu za zadrževanje otrok „univerzalne“ kategorije, razen univerzalnem sistemu za zadrževanje otrok ISOFIX, se mora najbolj obremenjena stična točka nahajati med sistemom za zadrževanje otrok in varnostnim pasom za odraslo osebo. Ta točka mora biti najmanj 150 mm oddaljena od osi Cr, merjeno, ko je sistem za zadrževanje otrok na napravi za dinamično preskušanje nameščen v skladu s Prilogo 21 k tej uredbi, brez preskusne lutke. To velja za vse konfiguracije nastavitve. Dodatne alternativne lege pasu so dovoljene. Kadar obstaja alternativna lega pasu, jo mora proizvajalec v skladu z odstavkom 15 izrecno navesti v navodilih za uporabo. Pri preskušanju s takimi alternativnimi legami pasov mora sistem za zadrževanje izpolnjevati vse zahteve iz Pravilnika razen tega odstavka.

6.1.9   Če se za namestitev sistema za zadrževanje otrok „univerzalne“ kategorije zahteva uporaba varnostnega pasu za odrasle osebe, je največja dolžina pasu, ki se lahko uporabi v napravi za dinamično preskušanje, določena v Prilogi 13 k temu pravilniku.

Za preverjanje skladnosti s to zahtevo je treba sistem za zadrževanje otrok namestiti na napravo za preskušanje z uporabo ustreznega standardnega varnostnega pasu, opisanega v Prilogi 13. Lutka se namesti samo takrat, kadar je oblika sistema za zadrževanje takšna, da bi namestitev lutke povečala količino uporabljenega varnostnega pasu. Položaj sistema za zadrževanje otrok ne sme povzročati napetosti v varnostnem pasu, razen tiste, ki je posledica standardnega navijala, če je to pritrjeno. Kadar se uporablja varnostni pas z navijalom, mora biti ta pogoj izpolnjen tako, da vsaj 150 mm pasu ostane na vretenu.

6.1.10   Sistemi za zadrževanje otrok razredov 0 in 0+ se ne smejo uporabljati obrnjeni naprej.

6.1.11   Sistemi za zadrževanje otrok razredov 0 in 0+, razen prenosnih otroških ležalnikov, kot so opredeljeni v odstavku 2.4.1, morajo biti integrirani.

6.1.12   Sistemi za zadrževanje otrok razreda I morajo biti integrirani, razen če so opremljeni s ščitnikom pred udarcem razreda B, kot je opredeljen v odstavku 2.7 tega pravilnika.

6.2   Konfiguracija

6.2.1   Konfiguracija sistema za zadrževanje mora biti taka, da

6.2.1.1

sistem za zadrževanje v vsaki predvideni legi naprave zagotavlja predpisano zaščito; pri „sistemih za zadrževanje otrok s posebnimi potrebami“ morajo osnovna zadrževalna sredstva zagotavljati predpisano zaščito v vsaki legi sistema za zadrževanje brez uporabe dodatnih zadrževalnih naprav;

6.2.1.2

se otroka enostavno in hitro postavi in vzame iz sistema za zadrževanje; pri sistemu za zadrževanje otrok, v katerem je otrok pripet s H-pasom ali Y-pasom brez navijala, mora biti med postopkom iz odstavka 7.2.1.4 možno premikati vse ramenske in trebušne pasove drugega proti drugemu. V teh primerih je lahko sklop pasov sistema za zadrževanje otrok izdelan z dvema ali več povezovalnimi deli. Pri „sistemih za zadrževanje otrok s posebnimi potrebami“ se razume, da zaradi dodatnih zadrževalnih naprav otroka ni mogoče tako hitro postaviti in vzeti iz sistema za zadrževanje. Kljub temu morajo biti dodatne naprave zasnovane tako, da jih je mogoče čim hitreje odklopiti;

6.2.1.3

če je mogoče spremeniti naklon sistema za zadrževanje, ta sprememba naklona ne sme zahtevati ročne ponovne nastavitve trakov. Za spremembo naklona sistema za zadrževanje je potreben nameren poseg z roko;

6.2.1.4

morajo sistemi za zadrževanje otrok razredov 0, 0+ in I držati otroka v takšni legi, da je potrebna zaščita zagotovljena tudi, ko otrok spi;

6.2.1.5

je zaradi preprečitve zdrsa pod pasom, bodisi zaradi trčenja bodisi zato, ker je otrok nemiren, predpisan mednožni trak na vseh naprej obrnjenih sistemih za zadrževanje razreda I, v povezavi z integriranim sistemom H-pasu.

6.2.2   Pri razredih I, II in III morajo vsi sistemi za zadrževanje, ki uporabljajo „trebušni trak“, voditi ta „trebušni trak“ tako, da se obremenitve, ki jih prenaša trebušni trak, prenašajo preko medenice. Sestav ne sme prekomerno pritiskati na občutljive dele otrokovega organizma (trebuh, spodnji, mednožje itd.).

6.2.2.1   Pri zapetem mednožnem traku v najdaljši nastavljivi legi, če je nastavljiv, ne sme biti mogoče nastaviti trebušnega traku tako, da pri največji in najmanjši preskusni lutki v razredih glede na maso, ki jih zajema homologacija, poteka nad medenico. Pri nobenem naprej obrnjenem sistemu za zadrževanje ne sme biti mogoče nastaviti trebušnega traku tako, da pri največji in najmanjši preskusni lutki v razredih glede na maso, ki jih zajema homologacija, poteka nad medenico.

6.2.2.2   Med dinamičnim preskusom iz odstavka 8.1.3 se trebušni trak v času pred največjim vodoravnim premikom glave ne sme v celoti premakniti naprej od medenične strukture preskusne lutke. Ocena se opravi na podlagi počasnega videoposnetka.

6.2.3   Vsi trakovi sistema za zadrževanje morajo biti nameščeni tako, da pri običajni uporabi ne motijo ali ogrožajo uporabnika. Razmak med trakovi ramenskega pasu v bližini vratu mora biti vsaj tako širok, kot je vrat ustrezne preskusne lutke.

6.2.4   Zasnova mora biti takšna, da v primeru trčenja ne pride do obremenitve na temenu glave otroka.

6.2.4.1   Y-pasovi se lahko uporabijo samo pri nazaj obrnjenih in vstran obrnjenih sistemih za zadrževanje otrok (prenosni otroški ležalniki).

6.2.5   Sistem za zadrževanje otrok mora biti izdelan in nameščen tako, da:

6.2.5.1

obstaja čim manjša nevarnost poškodbe otroka ali ostalih potnikov z ostrimi robovi ali štrlečimi deli (kot je na primer določeno v Pravilniku št. 21);

6.2.5.2

nima ostrih robov ali štrlečih delov, ki bi lahko poškodovali blazinjenje sedežev v vozilu ali obleko potnikov;

6.2.5.3

ne izpostavlja občutljivih delov otrokovega telesa (trebuh, mednožje itd.) dodatnim vztrajnostnim silam, ki jih povzroča;

6.2.5.4

je zagotovljeno, da v stičnih točkah s trakovi togi deli nimajo ostrih robov, ki bi lahko odrgnili trakove.

6.2.6   Vsak ločljivi del za pritrditev in snemanje sestavnih delov mora biti zasnovan tako, da je nevarnost napačnega sestavljanja ali uporabe čim manjša. „Sistemi za zadrževanje otrok s posebnimi potrebami“ imajo lahko dodatne zadrževalne naprave; te morajo biti zasnovane tako, da ne obstaja nevarnost nepravilnega sestavljanja in da so mehanizmi za odpiranje in njihov način delovanja v primeru sile reševalcem takoj jasni.

6.2.7   Če sistem za zadrževanje otrok razredov I, II ter kombinacije razredov I in II vključuje naslon sedeža, mora njegova notranja višina, določena po diagramu iz Priloge 12, znašati najmanj 500 mm.

6.2.8   Lahko se uporabljajo samo navijala s samodejno zaskočitvijo ali navijala z zaskočitvijo v sili.

6.2.9   Pri napravah za uporabo pri razredu I ne sme biti mogoče, da otrok, potem ko je bil pritrjen v sistem za zadrževanje, z lahkoto zrahlja tisti del sistema, ki drži medenični del; v ta namen morajo biti izpolnjene zahteve iz odstavka 7.2.5 (blokirne naprave); vsaka za to predvidena naprava mora biti stalno pritrjena na sistem za zadrževanje otrok.

6.2.10   Sistem za zadrževanje otrok je lahko zasnovan za uporabo za v več kot enem razredu glede na maso in/ali za več kot enega otroka, pod pogojem da izpolnjuje zahteve, določene za vsako izmed zadevnih razredov. Sistem za zadrževanje otrok „univerzalne“ kategorije mora izpolnjevati zahteve te kategorije za vse razrede glede na maso, za katere je bil homologiran.

6.2.11   Sistemi za zadrževanje otrok z navijalom

Pri sistemu za zadrževanje otrok, ki vključuje navijalo, mora slednje izpolnjevati zahteve iz odstavka 7.2.3.

6.2.12   Pri jezdecih je treba pregledati, ali trakovi in jeziček varnostnega pasu za odrasle osebe z lahkoto tečejo skozi pritrdilne točke. To velja zlasti za jezdece, namenjene za sprednje sedeže osebnih vozil, ki imajo lahko dolge in poltoge nastavitvene ročke. Fiksne zaponke ne sme biti možno potegniti skozi pritrdilne točke jezdecev, prav tako pa ni dopustno, da pas poteka popolnoma drugače kot na preskusnem vozičku.

6.2.13   Če je sistem za zadrževanje otrok namenjen za več kot enega otroka, mora biti vsak sistem za zadrževanje glede na prenos obremenitve in nastavitev popolnoma neodvisen.

6.2.14   Sistemi za zadrževanje otrok, ki vključujejo napihljive sestavne dele, morajo biti izdelani tako, da pogoji uporabe (tlak, temperatura, vlaga) ne vplivajo na izpolnjevanje zahtev tega pravilnika.

6.3   Specifikacije sistema za zadrževanje otrok ISOFIX

6.3.1   Splošne značilnosti

6.3.1.1   Mere

Največje stranske, spodnje in zadnje mere sistema za zadrževanje otrok ISOFIX in mesta pritrdilnega sistema ISOFIX, kamor je treba namestiti pritrdilne elemente sistema, so za proizvajalca sistema za zadrževanje otrok ISOFIX določena s pritrdiščem sedeža vozila (PSV), določenim v odstavku 2.31 tega pravilnika.

6.3.1.2   Masa

Masa sistema za zadrževanje otrok ISOFIX „univerzalne“ in „poluniverzalne“ kategorije ter za razrede 0, 0+ in 1 ne sme presegati 15 kg.

6.3.2   Pritrdilni elementi ISOFIX

6.3.2.1   Tip

Pritrdilni elementi ISOFIX so lahko v skladu s primeri s slike 0(a) ali drugimi ustreznimi zasnovami, ki so del togega mehanizma, ki ga je mogoče prilagoditi in katerega značilnosti določi proizvajalec sistema za zadrževanje otrok ISOFIX.

Slika 0(a)

Besedilo slike

6.3.2.2   Mere

Mere za del pritrdilnega elementa sistema za zadrževanje otrok ISOFIX, ki se namesti na pritrdilni sistem ISOFIX, ne smejo presegati največjih mer, navedenih na sliki 0(b).

Slika 0(b)

6.3.2.3   Označevanje delne zaskočitve

Sistem za zadrževanje otrok ISOFIX mora vključevati sredstvo, ki jasno označuje, da sta oba pritrdilna elementa ISOFIX popolnoma zaskočena z ustreznimi spodnjimi pritrdišči ISOFIX. Označevanje je lahko zvočno, otipljivo ali vizualno ali kombinacija dveh ali več. V primeru vizualnega označevanja je treba zagotoviti, da je označba vidna v vseh običajnih pogojih osvetlitve.

6.3.3   Specifikacije zgornje priveze sistema za zadrževanje otrok ISOFIX

6.3.3.1   Vponka zgornje priveze

Vponka zgornje priveze mora biti kavelj zgornje priveze ISOFIX, kot je prikazan na sliki 0(c), ali podobne naprave, ki ustrezajo meram na sliki 0(c).

6.3.3.2   Značilnosti zgornje priveze ISOFIX

Zgornja priveza ISOFIX mora biti podprta s tkanim trakom (ali enakovrednim materialom), ki ga je mogoče prilagoditi in mu sprostiti napetost.

6.3.3.2.1   Dolžina zgornje priveze ISOFIX

Dolžina zgornje priveze sistema za zadrževanje otrok ISOFIX mora biti vsaj 2 000 mm.

6.3.3.2.2   Indikator napetosti

Zgornja priveza ISOFIX ali otroški sedež ISOFIX mora biti opremljena z napravo, ki kaže, da trak ni več ohlapen. Naprava je lahko del naprave za prilagoditev ali naprave za popuščanje napetosti.

6.3.3.2.3   Mere

Priključne mere za kavlje zgornje priveze ISOFIX so prikazane na sliki 0(c).

Slika 0(c)

Mere (kavljaste) vponke zgornje priveze ISOFIX

Besedilo slike

Besedilo slike

6.3.4   Določbe za nastavitve

Pritrdilni elementi ISOFIX, ali sistem za zadrževanje otrok ISOFIX sam, morajo biti nastavljivi, da ustrezajo nizu mest pritrdišč ISOFIX, opisanih v Pravilniku št. 14.

6.4   Preverjanje oznak

6.4.1   Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse, mora preveriti, ali so oznake v skladu z zahtevami iz odstavka 4.

6.5   Preverjanje navodil za namestitev in navodil za uporabo

6.5.1   Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse, mora preveriti, ali so navodila za namestitev in navodila za uporabo skladna z odstavkom 15.

7.   POSEBNE SPECIFIKACIJE

7.1   Določbe za sestavljeni sistem za zadrževanje

7.1.1   Odpornost proti koroziji

7.1.1.1   Na kompletnem sistemu za zadrževanje otrok ali na njegovih delih, občutljivih na korozijo, je treba opraviti preskus odpornosti proti koroziji skladno z odstavkom 8.1.1.

7.1.1.2   Po preskusu odpornosti proti koroziji iz odstavkov 8.1.1.1 in 8.1.1.2 izkušen opazovalec s prostim očesom ne more videti nobenih znakov poslabšanja stanja, ki bi lahko ogrozilo pravilno delovanje sistema za zadrževanje otrok, in nobene omembe vredne korozije.

7.1.2   Absorpcija energije

7.1.2.1   Pri sistemih s hrbtnim naslonom morajo območja iz Priloge 18 k temu pravilniku pri preskušanju v skladu s Prilogo 17 dopuščati največji pospešek pod 60 g. Ta zahteva velja tudi za mesta ščitnikov pred udarcem na območju možnega udarca v glavo.

7.1.2.2   Pri sistemih za zadrževanje otrok s trajno mehansko pritrjenimi prilagodljivimi napravami za oporo za glavo, pri katerih se višina varnostnega pasu za odrasle ali H-pasu za otroke nadzoruje neposredno s prilagodljivo oporo za glavo, ni nujno zahtevati absorpcije energije na mestih, določenih v Prilogi 18, ki ne morejo priti v stik z glavo preskusne lutke, npr. za oporo za glavo.

7.1.3   Prevrnitev

7.1.3.1   Sistem za zadrževanje otrok je treba preskušati skladno z zahtevami iz odstavka 8.1.2; na nobeni točki med celotnim preskusom ne sme preskusna lutka popolnoma pasti iz naprave. Poleg tega se, ko je preskusni sedež obrnjen na glavo, glava preskusne lutke ne sme premakniti za več kot 300 mm iz svoje prvotne lege v navpični smeri glede na preskusni sedež.

7.1.4   Dinamični preskus

7.1.4.1   Splošno Na sistemu za zadrževanje otrok se opravi dinamični preskus v skladu z odstavkom 8.1.3.

7.1.4.1.1   Sistemi za zadrževanje otrok „univerzalne“ in „poluniverzalne“ kategorije ter kategorije „za omejeno uporabo“ se preskusijo na preskusnem vozičku s preskusnim sedežem iz odstavka 6 v skladu z odstavkom 8.1.3.1.

7.1.4.1.2   Sistemi za zadrževanje otrok kategorije „za določeno vozilo“ se preskusijo na vsakem tipu vozila, za katerega je sistem za zadrževanje otrok namenjen. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusa, lahko zmanjša število preskušanih modelov vozil, če se ti bistveno ne razlikujejo v vidikih, naštetih v odstavku 7.1.4.1.2.3. Sistem za zadrževanje otrok se lahko preskuša na enega izmed naslednjih načinov:

7.1.4.1.2.1

na celotnem vozilu v skladu z zahtevami iz odstavka 8.1.3.3;

7.1.4.1.2.2

na preskusnem vozičku v karoseriji vozila, kot je določeno v odstavku 8.1.3.2, ali

7.1.4.1.2.3

na zadostnih delih karoserije vozila, ki zadovoljivo predstavljajo konstrukcijo vozila in površino trčenja. Če je sistem za zadrževanje otrok namenjen za uporabo na zadnjem sedežu, mora ta del vključevati naslon sprednjega sedeža, zadnji sedež, pločevino poda, stebrička B in C ter streho. Če je sistem za zadrževanje otrok namenjen za uporabo na sprednjem sedežu, mora ta del vključevati armaturno ploščo, stebričke A, vetrobransko steklo, v podu ali na konzoli vgrajene ročice ali upravljalne elemente, sprednji sedež, pločevino poda in streho. Nadalje, če je sistem za zadrževanje otrok namenjen za uporabo v kombinaciji z varnostnim pasom za odrasle, mora ta del vključevati tudi ustrezne varnostne pasove za odrasle. Tehnična služba, ki izvaja preskus, lahko dovoli izključitev delov, če se ugotovi, da so odveč. Preskuse je treba opraviti skladno z odstavkom 8.1.3.2.

7.1.4.1.3   Dinamično preskušanje je treba opraviti na sistemih za zadrževanje otrok, ki pred tem še niso bili obremenjeni.

7.1.4.1.4   Med dinamičnim preskušanjem se ne sme zlomiti noben del sistema za zadrževanje otrok, katerega funkcija je zadrževanje otroka v določeni legi; ravno tako se ne sme zlomiti, odpeti ali sprostiti zaponka, zaskočni sistem ali sistem za nastavitev ali podporna noga, razen če so opredeljeni kot naprave za omejevanje obremenitve. Naprave za omejevanje obremenitve morajo biti jasno opredeljene v tehničnih opisih proizvajalca, kot je določeno v odstavku 3.2.1 tega pravilnika.

7.1.4.1.5   Pri sistemu „neintegriranega tipa“ je treba kot varnostni pas uporabiti v Prilogi 13 k temu pravilniku predpisani standardni varnostni pas z okovjem za njegovo pritrditev. To ne velja za homologacijo sistemov kategorije „za določena vozila“, kjer je treba uporabiti varnostni pas, vgrajen v vozilu.

7.1.4.1.6   Če je sistem za zadrževanje otrok kategorije „za določena vozila“ vgrajen na območju za skrajnjim zadnjim naprej obrnjenim sedežem za odrasle (npr. prtljažni prostor), je treba opraviti preskus z največjimi preskusnimi lutkami na celotnem vozilu, kot je določeno v odstavku 8.1.3.3.3. Ostali preskusi, vključno s preskusom skladnosti proizvodnje, se po želji proizvajalca lahko opravijo po določilih odstavka 8.1.3.2.

7.1.4.1.7   Pri „sistemih za zadrževanje otrok s posebnimi potrebami“ je treba dinamične preskuse, predpisane s tem pravilnikom, izvesti dvakrat za vsak razred glede na maso otroka: prvič z uporabo osnovne funkcije zadrževanja in drugič z uporabo vseh zadrževalnih naprav. Pri teh preskusih je treba zlasti upoštevati zahteve iz odstavkov 6.2.3 in 6.2.4.

7.1.4.1.8   Med dinamičnimi preskusi se standardni varnostni pas, ki se uporablja za pritrditev integriranega sistema za zadrževanje otrok, ne sme odpeti z vodila ali blokirne naprave, ki se uporablja za preskus.

Med dinamičnimi preskusi se standardni varnostni pas, ki se uporablja za pritrditev neintegriranega sistema za zadrževanje otrok, ne sme odpeti z vodila ali blokirne naprave, ki se uporablja za preskus; vendar se za ramenski del standardnega varnostnega pasu to presoja do trenutka, ko se doseže največji vodoravni premik glave preskusne lutke. Poleg tega je med dinamičnim preskusom neintegriranega sistema za zadrževanje otrok meja sprejemljivega premika ramenskega pasu takšna, da spodnji rob ramenskega dela standardnega varnostnega pasu pri največjem vodoravnem premiku glave preskusne lutke ne sme biti nižje od komolca preskusne lutke.

7.1.4.1.9   Sistem za zadrževanje otrok s podporno nogo je treba preskusiti, kot sledi:

(a)

pri „poluniverzalni“ kategoriji se preskusi čelnega trčenja izvedejo tako, da je podporna noga nastavljena enkrat na največjo in drugič na najmanjšo nastavitev, združljivo z namestitvijo pločevine poda preskusnega vozička. Preskusi za trčenje od zadaj se izvedejo z najbolj neugodnim položajem, ki ga izbere tehnična služba. Med preskusi podporno nogo podpira pločevina poda preskusnega vozička, kot je prikazano na sliki 2 Dodatka 3 k Prilogi 6. Če je med najkrajšo dolžino noge in najvišjo ravnjo pločevine poda prazen prostor, se noga nastavi na višino pločevine poda 140 mm pod Cr. Če je največja dolžina noge večja od tega, kar dovoljuje najnižja raven pločevine poda, se noga nastavi na to najnižjo raven pločevine poda, ki je nameščena 280 mm pod Cr. Pri podporni nogi s prilagodljivimi stopnjami se podporna noga nastavi na naslednjo stopnjo prilagoditve, da se zagotovi, da je podporna noga v stiku s podom;

(b)	pri podpornih nogah izven simetrijske ravnine tehnična služba za preskus izbere najneugodnejši položaj;

(c)	pri kategoriji „za določeno vozilo“ se podporna noga namesti, kot določi proizvajalec sistema za zadrževanje otrok.

7.1.4.1.10   Pri sistemu za zadrževanje otrok, ki uporablja pritrdilni sistem ISOFIX in napravo proti vrtenju, se, če sploh kakšen, izvede naslednji dinamični preskus:

7.1.4.1.10.1

pri sistemih za zadrževanje otrok ISOFIX za velikostne razrede A, B in B1: 7.1.4.1.10.1.1 z uporabo naprave proti vrtenju in 7.1.4.1.10.1.2 brez uporabe naprave proti vrtenju. Če je naprava proti vrtenju podporna noga in jo je mogoče povsem zložiti v podnožje ali školjko sistema za zadrževanje otrok, se preskus izvede, ko je naprava v zloženem položaju oziroma je podporna noga odstranjena. Če naprave ni mogoče povsem zložiti v podnožje, se preskus izvede, ko je naprava nastavljena na svojo najmanjšo dolžino, pločevina poda preskusnega vozička pa je v najnižji legi. Ta zahteva ne velja, če se kot naprava proti vrtenju uporablja trajna in neprilagodljiva podporna noga;

7.1.4.1.10.2

pri sistemih za zadrževanje otrok ISOFIX drugih velikostnih razredov z uporabo naprave proti vrtenju.

7.1.4.2   Pospešek prsnega koša (4)

7.1.4.2.1   Dobljeni pospešek prsnega koša ne sme presegati 55 g, razen če vsota vseh trajanj ne preseže 3 ms.

7.1.4.2.2   Navpična komponenta pospeška od trebuha proti glavi ne sme presegati 30 g, razen če vsota vseh trajanj ne preseže 3 ms.

7.1.4.3   Poškodba trebuha (5)

7.1.4.3.1   Med preskusom, opisanim v odstavku 5.3 Dodatka 1 k Prilogi 8, se ne smejo pojaviti vidni znaki poškodbe modelirne mase v trebušnem predelu preskusne lutke, ki bi jih povzročil kateri koli del zadrževalne naprave.

7.1.4.4   Sprememba lege preskusne lutke

7.1.4.4.1   Sistemi za zadrževanje otrok „univerzalne“ in „poluniverzalne“ kategorije ter kategorije „za omejeno uporabo“

7.1.4.4.1.1

Naprej obrnjeni sistemi za zadrževanje otrok: glava preskusne lutke se ne sme premakniti preko ravnin BA in DA s slike 1, razen pri jezdecih in uporabi največje preskusne lutke P10, kadar je vrednost glede na ravnino DA 840 mm. Slika 1 Namestitev za preskušanje naprej obrnjene naprave

7.1.4.4.1.2

Nazaj obrnjeni sistemi za zadrževanje otrok 7.1.4.4.1.2.1   Sistemi za zadrževanje otrok, ki se naslanjajo na armaturno ploščo: glava preskusne lutke se ne sme premakniti preko ravnin AB, AD in DCr, kot so določene na sliki 2. To se ocenjuje do 300 ms ali do trenutka, ko se preskusna lutka popolnoma ustavi, kar nastopi prej. Slika 2 Namestitev za preskušanje nazaj obrnjene naprave Besedilo slike jeklena cev 500 × 100 × 90 7.1.4.4.1.2.2   Sistemi za zadrževanje otrok iz razreda 0, ki se ne naslanjajo na armaturno ploščo, in prenosni otroški ležalniki: glava preskusne lutke se ne sme premakniti preko ravnin AB, AD in DE, kot so prikazane na sliki 3. To se ocenjuje do 300 ms ali do trenutka, ko se preskusna lutka popolnoma ustavi, kar nastopi prej. Slika 3 Namestitev za preskušanje sistemov za zadrževanje otrok iz razreda 0, ki se ne naslanjajo na armaturno ploščo 7.1.4.4.1.2.3   Sistemi za zadrževanje otrok, ki se ne naslanjajo na armaturno ploščo in ne sodijo v razred 0:   glava preskusne lutke se ne sme premakniti preko ravnin FD, FG in DE, kot so prikazane na sliki 4, prav tako pa ne sme priti do neposrednega stika glave preskusne lutke s togo oporo. To se ocenjuje do 300 ms ali do trenutka, ko se preskusna lutka popolnoma ustavi, kar nastopi prej.   Če se tak sistem za zadrževanje otrok dotakne toge opore s premerom 100 mm, pri čemer so izpolnjena vsa merila za obremenitev, je treba opraviti še eno dinamično preskušanje (čelno trčenje) z najtežjo preskusno lutko, namenjeno za tak sistem za zadrževanje otrok, in sicer brez toge opore s premerom 100 mm; pri tem preskusu se zahteva, da so izpolnjena vsa merila razen premika naprej. Slika 4 Namestitev za preskušanje nazaj obrnjenih sistemov, razen razreda 0, ki se ne naslanjajo na armaturno ploščo Besedilo slike jeklena cev 500 × Ø 100 × Ø 90

7.1.4.4.2   Sistemi za zadrževanje otrok kategorije „za določena vozila“: pri preskušanju v celotnem vozilu ali v karoseriji vozila se glava preskusne lutke ne sme dotakniti nobenega dela vozila. Če se preskusna lutka vendarle dotakne nekega dela vozila, mora biti hitrost udarca glave preskusne lutke manjša od 24 km/h, dotaknjeni del pa mora izpolnjevati zahteve preskusa absorpcije energije, opredeljene v Prilogi 4 Pravilnika št. 21. Pri preskušanjih s celotnimi vozili mora biti po preskusu možno vzeti preskusne lutke iz sistema za zadrževanje otrok brez uporabe orodja.

7.1.5   Odpornost na vpliv temperature

7.1.5.1   Na sklopih zaponk, navijalih ter napravah za nastavitev in zaskočitev, na katere bi lahko vplivala temperatura, je treba opraviti temperaturni preskus iz odstavka 8.2.8.

7.1.5.2   Po temperaturnem preskusu, predpisanem v odstavku 8.2.8.1, na sistemu za zadrževanje otrok ne smejo biti vidni znaki poslabšanja, ki bi lahko škodljivo vplivali na pravilno delovanje sistema za zadrževanje otrok in bi jih strokovnjak lahko opazil s prostim očesom.

7.2   Določbe, ki veljajo za posamezne sestavne dele sistema za zadrževanje

7.2.1   Zaponka

7.2.1.1   Zaponka je zasnovana tako, da izključuje vsako možnost nepravilne uporabe. To med drugim pomeni, da ni mogoče, da zaponka ostane v napol zaprtem položaju. Pri postopku zapiranja zaponke ne sme biti mogoče pomotoma zamenjati delov zaponke. Zaponka lahko ostane v zaprti legi šele takrat, ko so vsi deli zaskočeni. Na mestih, kjer bi zaponka lahko prišla v stik z otrokom, zaponka ne sme biti ožja od najmanjše širine traku, ki je določena v odstavku 7.2.4.1.1. Ta odstavek ne velja za varnostne pasove, ki so že homologirani po Pravilniku ECE št. 16 ali po enakovrednem veljavnem standardu. Pri „sistemu za zadrževanje otrok s posebnimi potrebami“ mora samo zaponka osnovne funkcije zadrževanja izpolnjevati zahteve iz odstavkov od 7.2.1.1 do 7.2.1.9.

7.2.1.2   Zaponka mora ostati zaprta v kateri koli legi, tudi če ni obremenjena. Zaponko mora biti lahko uporabljati in prijeti. Zaponko mora biti mogoče odpreti s pritiskom na gumb ali podobno napravo. Površina, na katero je treba pritisniti, mora imeti v položaju, ko se dejansko odpre in ko je projicirana na ravnino, pravokotno začetni smeri gibanja gumba, naslednje mere: za naprave, obdane z ohišjem, površino, ki ni manjša od 4,5 cm2, in širino, večjo od 15 mm; za naprave brez ohišja površino 2,5 cm2 in širino najmanj 10 mm. Širina mora biti manjša od obeh mer, ki tvorita predpisano površino, izmeri pa se pravokotno na smer premikanja gumba za odpiranje zaponke.

7.2.1.3   Površina za odpiranje zaponke mora biti obarvana rdeče. Noben drug del zaponke ne sme biti te barve.

7.2.1.4   Otroka mora biti mogoče odpeti iz sistema za zadrževanje z enim samim pritiskom na eno samo zaponko. Pri razredih 0 in 0+ je dovoljeno odstraniti otroka skupaj z zadrževalnimi napravami, kot so nosilo za otroke/prenosni otroški ležalnik/sistemi za zadrževanje prenosnega otroškega ležalnika, če se sistem za zadrževanje otrok lahko odpne s pritiskom na največ dve zaponki.

7.2.1.4.1   Šteje se, da zatična povezava med ramenskimi traki H-pasu ne izpolnjuje zahteve enega posega iz odstavka 7.2.1.4.

7.2.1.5   Pri sistemih za zadrževanje otrok iz razredov II in III mora biti zaponka nameščena tako, da jo otrok, ki se nahaja v napravi, lahko doseže. Poleg tega mora biti zaponka pri sistemih za zadrževanje vseh razredov nameščena tako, da v primeru sile reševalec takoj prepozna njen namen in način delovanja.

7.2.1.6   Odpiranje zaponke mora omogočiti odstranitev otroka neodvisno od „sedeža“, „opore sedeža“ ali „ščitnika pred udarcem“, če je vgrajen, če pa naprava vključuje mednožni trak, se mora ta odpeti z uporabo iste zaponke.

7.2.1.7   Zaponka mora biti sposobna zdržati temperaturni preskus skladno z zahtevami iz odstavka 8.2.8.1 ter potem ponovno delovati, pred dinamičnim preskusom, predpisanim v odstavku 8.1.3, pa mora prestati preskus, ki vključuje 5 000 ± 5 ciklov odpiranja in zapiranja pri običajnih pogojih uporabe.

7.2.1.8   Na zaponki se opravijo naslednji preskusi odpiranja:

7.2.1.8.1

Preskus pod obremenitvijo 7.2.1.8.1.1   Za ta preskus je treba uporabiti sistem za zadrževanje otrok, na katerem je že bil opravljen dinamični preskus iz odstavka 8.1.3. 7.2.1.8.1.2   Sila, potrebna za odpiranje zaponke pri preskusu iz odstavka 8.2.1.1 ne sme presegati 80 N.

7.2.1.8.2

Preskus brez obremenitve 7.2.1.8.2.1   Za ta preskus se uporabi zaponka, ki pred tem še ni bila obremenjena. Sila, potrebna za odpiranje zaponke, ko ta ni obremenjena, mora pri preskusih iz odstavka 8.2.1.2 znašati od 40 do 80 N.

7.2.1.9   Trdnost

7.2.1.9.1   Med preskusom iz odstavka 8.2.1.3.2 se noben del zaponke ali trakov ob zaponki ali naprav za nastavitev ne sme zlomiti ali se odtrgati.

7.2.1.9.2   Zaponka H-pasu razredov 0 in 0+ mora zdržati silo 4 000 N.

7.2.1.9.3   Zaponka H-pasu razreda I in več mora zdržati silo 10 000 N.

7.2.1.9.4   Homologacijski organ lahko opusti preskus trdnosti zaponke, če podatki, ki so na voljo, kažejo, da je preskus odveč.

7.2.2   Naprava za nastavitev

7.2.2.1   Območje nastavitve mora biti zadostno, da omogoča pravilno nastavitev sistema za zadrževanje otrok z vsemi preskusnimi lutkami iz razreda, za katerega je sistem namenjen, in da omogoča zadovoljivo namestitev v vse specificirane tipe vozil.

7.2.2.2   Vse naprave za nastavitev morajo biti tipa „za hitro nastavitev“, z izjemo naprav, ki se uporabljajo samo pri prvi namestitvi sistema za zadrževanje v vozilu, ki so lahko tudi drugega tipa.

7.2.2.3   Naprave tipa „za hitro nastavitev“ morajo biti lahko dosegljive, če je sistem za zadrževanje otrok pravilno nameščen in če je otrok ali preskusna lutka v sistemu za zadrževanje.

7.2.2.4   Naprava tipa „za hitro nastavitev“ mora biti preprosto prilagodljiva postavi otroka. Zlasti pri preskusu iz odstavka 8.2.2.1, sila, potrebna za delovanje naprave za ročno nastavitev, ne sme presegati 50 N.

7.2.2.5   Dva vzorca naprave za nastavitev sistema za zadrževanje otrok je treba preskusiti skladno z zahtevami temperaturnega preskusa iz odstavkov 8.2.8.1 in 8.2.3.

7.2.2.5.1   Zdrs traku ne sme presegati 25 mm pri eni napravi za nastavitev ali 40 mm pri vseh napravah za nastavitev.

7.2.2.6   Pri preskušanju skladno z odstavkom 8.2.2.1 se naprava ne sme zlomiti ali odtrgati.

7.2.2.7   Naprava za nastavitev, vgrajena neposredno na sistemu za zadrževanje otrok, mora biti zmožna zdržati ponovljeno delovanje in mora pred dinamičnim preskušanjem iz odstavka 8.1.3 opraviti preskus s 5 000 ± 5 ciklov, kot je določen v odstavku 8.2.7.

7.2.3   Navijala

7.2.3.1   Navijala s samodejno zaskočitvijo

7.2.3.1.1   Trak varnostnega pasu, opremljen z navijalom s samodejno zaskočitvijo, se med položajema zaskočitve navijala ne sme odviti za več kot 30 mm. Ko se uporabnik pasu nasloni nazaj, mora pas ostati v svojem prvotnem položaju ali se samodejno vrniti v ta položaj po zaporednih premikih uporabnika naprej.

7.2.3.1.2   Če je navijalo del trebušnega pasu, uvlečna sila traku ne sme biti manjša od 7 N, merjena na prosti dolžini traku med preskusno lutko in navijalom skladno z odstavkom 8.2.4.1. Pri podobnih meritvah za navijalo, ki je del zadrževalnega sistema za prsni koš, uvlečna sila traku ne sme biti manjša od 2 N in ne večja od 7 N. Če trak teče čez prekretno vodilo, se uvlečna sila meri na prosti dolžini traku med preskusno lutko in prekretnim vodilom. Če ima sistem pasov napravo, ki pri ročnem ali samodejnem delovanju preprečuje, da bi se trak popolnoma navil, ta naprava ne sme delovati med izvajanjem teh meritev.

7.2.3.1.3   Trak je treba pri pogojih iz odstavka 8.2.4.2 5 000-krat izvleči in pustiti, da se navije v navijalo. Nato se na navijalu opravi temperaturni preskus po zahtevah iz odstavka 8.2.8.1 ter korozijski preskus iz odstavka 8.1.1, ki mu sledi preskus odpornosti proti prahu iz odstavka 8.2.4.5. Po tem zadovoljivo opravi nadaljnjih 5 000 izvlečenj in navijanj. Po zgornjih preskusih navijalo še vedno deluje pravilno in izpolnjuje zahteve iz odstavkov 7.2.3.1.1 in 7.2.3.1.2.

7.2.3.2   Navijala z zaskočitvijo v sili

7.2.3.2.1   Pri preskušanju skladno z odstavkom 8.2.4.3 mora navijalo, ki se zaskoči v sili, izpolnjevati naslednje zahteve:

7.2.3.2.1.1

navijalo se mora zaskočiti, ko pojemek vozila doseže 0,45 g;

7.2.3.2.1.2

navijalo se ne sme zaskočiti pri pospešku traku, manjšem od 0,8 g, merjenem v osi izvlečenja;

7.2.3.2.1.3

navijalo se ne sme zaskočiti, ko je senzor nagnjen za 12° ali manj v kateri koli smeri od lege namestitve po navodilih proizvajalca;

7.2.3.2.1.4

navijalo se mora zaskočiti, ko je senzor nagnjen za 27° ali manj v kateri koli smeri od lege namestitve po navodilih proizvajalca.

7.2.3.2.2   Če je delovanje navijala odvisno od zunanjega signala ali vira energije, konstrukcija zagotovi, da se v primeru okvare ali motnje tega signala ali vira energije navijalo samodejno zaskoči.

7.2.3.2.3   Navijalo z zaskočitvijo v sili z večkratnim zaznavanjem mora izpolnjevati zgornje zahteve. Če je poleg tega eden od dejavnikov zaznavanja povezan z izvlečenjem traku, se mora navijalo zaskočiti, ko je pospešek traku 1,5 g, merjen v osi izvlečenja traku.

7.2.3.2.4   Pri preskusih, navedenih v odstavkih 7.2.3.2.1.1 in 7.2.3.2.3, izvlečen del traku ne sme biti daljši od 50 mm, preden se navijalo zaskoči, izhajajoč iz dolžine odvijanja, določene v odstavku 8.2.4.3.1. Pri preskusu iz odstavka 7.2.3.2.1.2 se navijalo ne sme zaskočiti med izvlečenjem 50 mm pasu, izhajajoč iz dolžine odvijanja, določene v odstavku 8.2.4.3.1.

7.2.3.2.5   Če je navijalo del trebušnega pasu, je uvlečna sila traku, merjena na prosti dolžini traku med preskusno lutko in navijalom v skladu z odstavkom 8.2.4.1, manjša od 7 N. Če je navijalo del zadrževalnega sistema za prsni koš, uvlečna sila traku ni manjša od 2 N in ne večja od 7 N. Če trak teče čez prekretno vodilo, se uvlečna sila meri na prosti dolžini traku med preskusno lutko in prekretnim vodilom. Če ima sistem pasov napravo, ki pri ročnem ali samodejnem delovanju preprečuje, da bi se trak popolnoma navil, ta naprava ne sme delovati med izvajanjem teh meritev.

7.2.3.2.6   Trak je treba pri pogojih iz odstavka 8.2.4.2 40 000-krat izvleči in pustiti, da se navije v navijalo. Nato se na navijalu opravi temperaturni preskus po zahtevah iz odstavka 8.2.8.1 ter korozijski preskus iz odstavka 8.1.1, ki mu sledi preskus odpornosti proti prahu iz odstavka 8.2.4.5. Po tem mora zadovoljivo opraviti nadaljnjih 5 000 izvlečenj in navijanj (skupaj 45 000). Po zgornjih preskusih navijalo še vedno deluje pravilno in izpolnjuje zahteve iz odstavkov 7.2.3.2.1 do 7.2.3.2.5.

7.2.4   Trakovi

7.2.4.1   Širina

7.2.4.1.1   Najmanjša širina trakov sistema za zadrževanje otrok, ki prihajajo v stik s preskusno lutko, mora za razrede 0, 0+ in I znašati 25 mm, za razreda II in III pa 38 mm. Te mere je treba meriti med preskusom natezne trdnosti traku iz odstavka 8.2.5.1, brez zaustavitve preskusne naprave in pod obremenitvijo, ki je enaka 75 odstotkom pretržne obremenitve traku.

7.2.4.2   Natezna trdnost po kondicioniranju pri sobni temperaturi

7.2.4.2.1   Pri dveh vzorcih traku je po temperaturni prilagoditvi skladno z odstavkom 8.2.5.2.1 treba določiti pretržno obremenitev po postopku iz odstavka 8.2.5.1.2.

7.2.4.2.2   Razlika med pretržno obremenitvijo dveh vzorcev ne presega 10 % od višje vrednosti izmerjenih pretržnih obremenitev.

7.2.4.3   Natezna trdnost po posebnem kondicioniranju

7.2.4.3.1   Pri dveh vzorcih traku, kondicioniranih skladno z eno od določb iz odstavka 8.2.5.2 (razen odstavka 8.2.5.2.1), pretržna obremenitev traku ne sme biti manjša od 75 % povprečja obremenitev, določenih v preskusu iz odstavka 8.2.5.1.

7.2.4.3.2   Poleg tega pretržna obremenitev ne sme biti manjša od 3,6 kN pri sistemih za zadrževanje razredov 0, 0+ in I, ne manjša od 5 kN pri sistemih za zadrževanje razreda II ter ne manjša od 7,2 kN pri sistemih za zadrževanje razreda III.

7.2.4.3.3   Homologacijski organ lahko opusti enega ali več teh preskusov, če sestava uporabljenega materiala ali podatki, ki so že na voljo, kažejo, da so takšni preskusi odveč.

7.2.4.3.4   Postopek kondicioniranja z odrgnjenjem tipa 1, kot je določeno v odstavku 8.2.5.2.6, se opravi samo, če je rezultat preskusa mikrozdrsa iz odstavka 8.2.3 nad 50 % dovoljene vrednosti, določene v odstavku 7.2.2.5.1.

7.2.4.4   Ne sme biti mogoče, da se celotni trak potegne skozi naprave za nastavitev, zaponke ali pritrdišča.

7.2.5   Blokirna naprava

7.2.5.1   Blokirna naprava mora biti stalno pritrjena na sistemu za zadrževanje otrok.

7.2.5.2   Blokirna naprava ne sme vplivati na trajnost varnostnega pasu za odraslega potnika in mora opraviti temperaturni preskus iz odstavka 8.2.8.1.

7.2.5.3   Blokirna naprava ne sme preprečiti hitre sprostitve otroka iz sistema za zadrževanje.

7.2.5.4   Blokirne naprave razreda A

Po opravljenem preskusu skladno z odstavkom 8.2.6.1 zdrs tkanega traku ne sme presegati 25 mm.

7.2.5.5   Blokirne naprave razreda B

Po opravljenem preskusu skladno z odstavkom 8.2.6.2 zdrs traku ne sme presegati 25 mm.

7.2.6   Specifikacije pritrdilnih elementov ISOFIX

Pritrdilni elementi ISOFIX in indikatorji zaskočitve morajo biti zmožni vzdržati ponovljeno delovanje in morajo pred dinamičnim preskusom iz odstavka 8.1.3 opraviti preskus, ki vključuje 2 000 ± 5 ciklov odpiranja in zapiranja pri običajnih pogojih uporabe.

7.2.7   Pritrdilni elementi ISOFIX morajo imeti mehanizem za zaskočitev, ki izpolnjuje zahteve iz točke (a) ali (b):

(a)	za sprostitev zaklepnega mehanizma celotnega sedeža sta potrebni dve zaporedni dejanji, pri čemer se prvo dejanje zadrži, medtem ko se drugo izvaja, ali

(b)	sila odpiranja pritrdilnega elementa ISOFIX mora biti najmanj 50 N pri preskušanju skladno z odstavkom 8.2.9.

8.   OPIS PRESKUSOV (6)

8.1   Preskušanje sestavljenih sistemov za zadrževanje

8.1.1   Korozija

8.1.1.1   V komoro za preskušanje se namestijo kovinski deli sistema za zadrževanje otrok, kot je določeno v Prilogi 4. Pri sistemu, ki vključuje navijalo, je pas odvit na celotno dolžino minus 100 ± 3 mm. Razen kratkih prekinitev, ki so morda potrebne, na primer za preverjanje in dodajanje raztopine soli, preskus izpostavljenosti traja nepretrgoma 50 ± 0,5 ur.

8.1.1.2   Po končanem preskusu izpostavljenosti se kovinski deli sistema za zadrževanje otrok nežno umijejo ali potopijo v čisto tekočo vodo, ki ni toplejša od 38 °C, da se odstranijo morebitni ostanki soli, nato se 24± 1 uro sušijo pri sobni temperaturi od 18 do 25 °C pred pregledom v skladu z odstavkom 7.1.1.2.

8.1.2   Prevrnitev

8.1.2.1   Preskusna lutka mora biti opremljena z eno od naprav za delovanje obremenitve, kot je ustrezno in kot je opisano v Prilogi 23. Preskusna lutka se namesti v sistem za zadrževanje, nameščen skladno s tem pravilnikom in ob upoštevanju navodil proizvajalca, s standardno ohlapnostjo, določeno v odstavku 8.1.3.6, ki mora biti pri vseh sistemih enaka.

8.1.2.2   Sistem za zadrževanje se pritrdi na preskusni sedež ali na sedež v vozilu. Celotni sedež se s kotno hitrostjo 2–5 °/s zavrti za 540° +/– 5° okoli vodoravne osi v srednji vzdolžni ravnini sedeža in se ustavi v tem položaju. Za ta preskus se lahko na preskusni sedež, kot je opisano v Prilogi 6, pritrdijo naprave, določene za uporabo v določenih osebnih vozilih.

8.1.2.3   V tem statičnem obrnjenem položaju poleg preskusne lutke z nameščeno napravo za delovanje obremenitve, opisano v Prilogi 23, deluje navpično navzdol v ravnini, pravokotni na os vrtenja, še masa, štirikrat večja od mase preskusne lutke. Obremenitev mora delovati postopoma in nadzorovano ter s hitrostjo, ki ne presega težnostnega pospeška ali 400 mm/min. Predpisana največja obremenitev mora delovati 30 – 0/+ 5 sekund.

8.1.2.4   Obremenitev se odstrani pri hitrosti največ 400 mm/min in izmeri premik.

8.1.2.5   Celoten sedež se zavrti za 180°, da se vrne v začetni položaj.

8.1.2.6   Ta preskusni cikel se znova opravi z vrtenjem v nasprotno smer. Postopek se nato ponovi v obeh smereh vrtenja, pri čemer se os vrtenja, ki leži v vodoravni ravnini, premakne glede na predhodne preskuse za 90°.

8.1.2.7   Pri teh preskusih je treba vedno uporabiti najmanjšo in največjo preskusno lutko razreda ali razredov, za katere je sistem za zadrževanje namenjen.

Med celotnim preskusnim ciklom ni dovoljeno nastavljati preskusne lutke ali sistemov za zadrževanje otrok.

8.1.3   Dinamični preskusi

8.1.3.1   Preskusi na preskusnem vozičku in preskusnem sedežu

8.1.3.1.1   Naprej obrnjen sistem za zadrževanje

8.1.3.1.1.1   Preskusni voziček in preskusni sedež morata ustrezati zahtevam iz Priloge 6 k temu pravilniku, postopek namestitve za dinamični preskus trčenja pa mora biti skladen s Prilogo 21.

8.1.3.1.1.2   Preskusni voziček mora med celotnim pojemanjem ali pospeševanjem ostati v vodoravni legi.

8.1.3.1.1.3   Napravi za pojemek in pospešek

Vložnik izbere eno od naslednjih dveh naprav:

8.1.3.1.1.3.1

Naprava za preskušanje pojemka Hitrost preskusnega vozička se zmanjšuje z napravo iz Priloge 6 k temu pravilniku ali katero koli drugo napravo, ki daje enake rezultate. Ta naprava mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 8.1.3.4 ter naslednje zahteve:   Postopek kalibracije: Krivulja pojemka preskusnega vozička pri preskusih sistema za zadrževanje otrok v skladu z odstavkom 8.1.3.1 z dodatnimi utežmi v skupni masi do 55 kg za ponazoritev zasedenega sistema za zadrževanje otrok in pri preskusih sistema za zadrževanje otrok v ogrodju karoserije v skladu z odstavkom 8.1.3.2, pri katerih je voziček obremenjen s konstrukcijo vozila in utežmi v skupni masi do x-krat 55 kg za ponazoritev x zasedenih sistemov za zadrževanje otrok, mora pri čelnem trčenju ostati znotraj črtkanega območja grafa iz Dodatka 1 Priloge 7 k temu pravilniku, pri trčenju od zadaj pa znotraj črtkanega območja grafa iz Dodatka 2 Priloge 7 k temu pravilniku. Med kalibracijo naprave za zaustavljanje mora biti pot ustavljanja 650 ± 30 mm pri čelnem trčenju in 275 ± 20 mm pri trčenju od zadaj.

8.1.3.1.1.3.2

Naprava za preskušanje pospeška   Pogoji za dinamični preskus:   Pri čelnem trčenju mora biti pogon preskusnega vozička tak, da med preskusom skupna sprememba hitrosti ΔV znaša 52 + 0 – 2 km/h, krivulja pospeška pa je znotraj črtkanega območja grafa iz Dodatka 1 k Prilogi 7 in nad območjem, ki ga določajo koordinate (5 g, 10 ms) in (9 g, 20 ms). V skladu s standardom ISO 17373 se začetek trčenja (T0) določi za stopnjo pospeška 0,5 g.   Pri trčenju od zadaj mora biti pogon preskusnega vozička tak, da med preskusom skupna sprememba hitrosti ΔV znaša 32 + +2 – 0 km/h, krivulja pospeška pa je znotraj črtkanega območja grafa iz Dodatka 2 k Prilogi 7 in nad območjem, ki ga določajo koordinate (5 g, 5 ms) in (10 g, 10 ms). V skladu s standardom ISO 17373 se začetek trčenja (T0) določi za stopnjo pospeška 0,5 g. Kljub izpolnjevanju zgornjih zahtev mora tehnična služba uporabiti preskusni voziček (opremljen s sedežem) z maso, večjo od 380 kg, kot je določeno v odstavku 1 Priloge 6. Če so bili preskusi izvedeni pri višji hitrosti in/ali je krivulja pospeška presegla zgornjo mejo črtkanega območja ter sistem za zadrževanje otrok izpolnjuje zahteve, se preskus šteje za zadovoljivega.

8.1.3.1.1.4   Opraviti je treba naslednje meritve:

8.1.3.1.1.4.1

hitrost preskusnega vozička neposredno pred trčenjem (samo za sani za pojemanje, potrebne za izračun poti ustavljanja);

8.1.3.1.1.4.2

pot ustavljanja (samo za sani za pojemanje), ki se lahko izračuna z dvojnim integriranjem zabeleženega pojemka sani;

8.1.3.1.1.4.3

premik glave preskusne lutke v navpični in vodoravni ravnini za razrede I, II in III, za razreda 0 in 0+ pa premik preskusne lutke brez upoštevanja okončin;

8.1.3.1.1.4.4

pojemek prsnega koša v treh medsebojno pravokotnih smereh; razen pri preskusni lutki novorojenčka;

8.1.3.1.1.4.5

vse vidne poškodbe modelirne mase na trebuhu (glej odstavek 7.1.4.3.1); razen pri preskusni lutki novorojenčka;

8.1.3.1.1.4.6

pospeševanje ali pojemanje preskusnega vozička vsaj za prvih 300 ms.

8.1.3.1.1.5   Po trčenju je treba sistem za zadrževanje otrok vizualno pregledati, ne da se odpre zaponka, da se ugotovi, ali je prišlo do okvare ali preloma.

8.1.3.1.2   Nazaj obrnjen sistem za zadrževanje

8.1.3.1.2.1   Zaradi preverjanja skladnosti z določili za preskus trčenja od zadaj se preskuševalni sedež zavrti za 180 °.

8.1.3.1.2.2   Pri preskušanju nazaj obrnjenega sistema za zadrževanje otrok, namenjenega za uporabo na sprednjem sedežnem mestu, armaturno ploščo predstavlja toga opora, ki je na preskusni voziček pritrjena tako, da vso energijo absorbira sistem za zadrževanje otrok.

8.1.3.1.2.3   Pogoji pojemka morajo ustrezati zahtevam iz odstavka 8.1.3.1.1.3.1.

Pogoji pospeška morajo ustrezati zahtevam iz odstavka 8.1.3.1.1.3.2.

8.1.3.1.2.4   Opravijo se meritve, podobne tistim iz odstavkov od 8.1.3.1.1.4 do 8.1.3.1.1.4.6.

8.1.3.2   Preskus na preskusnem vozičku in v karoseriji vozila

8.1.3.2.1   Naprej obrnjen sistem za zadrževanje

8.1.3.2.1.1   Način pritrditve vozila med preskusom ne sme ojačiti pritrdišč sedežev vozila, varnostnih pasov za odrasle in morebitnih dodatnih pritrdišč, potrebnih za pritrditev sistema za zadrževanje otrok, ali zmanjšati običajne deformacije konstrukcije. Prisoten ne sme biti noben del vozila, ki bi z omejevanjem gibanja preskusne lutke zmanjšal obremenitev, ki ji je med preskusom izpostavljen sistem za zadrževanje otrok. Odstranjeni deli konstrukcije se lahko zamenjajo z deli enake trdnosti, če ne ovirajo gibanja preskusne lutke.

8.1.3.2.1.2   Naprava za pritrditev je zadovoljiva, če ne vpliva na področje, ki se razteza po celotni širini konstrukcije, in če je vozilo ali konstrukcija blokirana ali pritrjena spredaj na razdalji, ki ni manjša od 500 mm od pritrdišča sistema za zadrževanje. Zadaj se konstrukcija pritrdi na dovolj veliki razdalji za pritrdišči, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz odstavka 8.1.3.2.1.1.

8.1.3.2.1.3   Sedež vozila in sistem za zadrževanje otrok morata biti vgrajena in postavljena v položaj za vožnjo, ki ga izbere tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse, da se zagotovijo najbolj neugodni pogoji za trdnost glede na namestitev preskusne lutke v vozilu. Lega naslona sedeža in sistema za zadrževanje otrok mora biti navedena v poročilu. Naslon sedeža vozila, če je njegov naklon nastavljiv, mora biti blokiran, kot je določil proizvajalec, če pa proizvajalec tega ni določil, mora biti blokiran v položaju, ki je čim bližji kotu 25°.

8.1.3.2.1.4   Če v navodilih za namestitev in uporabo ni navedeno drugače, mora biti sprednji sedež postavljen v skrajni sprednji položaj, ki se običajno uporablja za sisteme za zadrževanje otrok, namenjene za uporabo na sprednjem sedežnem mestu, in v skrajni zadnji položaj, ki se običajno uporablja za sisteme za zadrževanje otrok, namenjene za uporabo na zadnjem sedežnem mestu.

8.1.3.2.1.5   Pogoji pojemanja morajo izpolnjevati zahteve iz odstavka 8.1.3.4. Kot preskuševalni sedež se uporabi sedež zadevnega vozila.

8.1.3.2.1.6   Opraviti je treba naslednje meritve:

8.1.3.2.1.6.1

hitrost preskusnega vozička neposredno pred trčenjem (samo za sani za pojemanje, potrebne za izračun poti ustavljanja);

8.1.3.2.1.6.2

pot ustavljanja (samo za sani za pojemanje), ki se lahko izračuna z dvojnim integriranjem zabeleženega pojemka sani;

8.1.3.2.1.6.3

kateri koli dotik glave preskusne lutke z notranjo steno karoserije;

8.1.3.2.1.6.4

pojemek prsnega koša v treh medsebojno pravokotnih smereh; razen pri preskusni lutki novorojenčka;

8.1.3.2.1.6.5

vse vidne poškodbe modelirne mase na trebuhu (glej odstavek 7.1.4.3.1); razen pri preskusni lutki novorojenčka;

8.1.3.2.1.6.6

pospeševanje ali pojemanje preskusnega vozička in karoserije vozila vsaj za prvih 300 ms.

8.1.3.2.1.7   Po trčenju je treba sistem za zadrževanje otrok vizualno pregledati, ne da se odpre zaponka, da se ugotovi, ali je prišlo do okvare.

8.1.3.2.2   Nazaj obrnjen sistem za zadrževanje

8.1.3.2.2.1   Pri preskusih trčenja od zadaj je treba karoserijo na preskusnem vozičku zavrteti za 180°.

8.1.3.2.2.2   Zahteve so enake kot pri čelnem trčenju.

8.1.3.3   Preskus s celotnim vozilom

8.1.3.3.1   Pogoji pojemanja morajo izpolnjevati zahteve iz odstavka 8.1.3.4.

8.1.3.3.2   Pri preskusih čelnega trčenja je treba uporabiti postopek iz Priloge 9 k temu pravilniku.

8.1.3.3.3   Pri preskusih trčenja od zadaj je treba uporabiti postopek iz Priloge 10 k temu pravilniku.

8.1.3.3.4   Opraviti je treba naslednje meritve:

8.1.3.3.4.1

hitrost vozila/udarne naprave neposredno pred trčenjem;

8.1.3.3.4.2

kateri koli dotik glave preskusne lutke (pri preskusni lutki razreda 0 se ne upoštevajo okončine) z notranjostjo vozila;

8.1.3.3.4.3

pospešek prsnega koša v treh med seboj pravokotnih smereh, razen pri preskusni lutki novorojenčka;

8.1.3.3.4.4

vse vidne poškodbe modelirne mase na trebuhu (glej odstavek 7.1.4.3.1); razen pri preskusni lutki novorojenčka.

8.1.3.3.5   Sprednji sedeži, če je njihov naklon nastavljiv, morajo biti blokirani, kot je določil proizvajalec, če pa proizvajalec tega ni določil, morajo biti blokirani v položaju, ki je čim bližji kotu 25°.

8.1.3.3.6   Po trčenju je treba sistem za zadrževanje otrok vizualno pregledati, ne da se odpre zaponka, da se ugotovi, ali je prišlo do okvare ali preloma.

8.1.3.4   V naslednji preglednici so povzeti pogoji za dinamični preskus:

		ČELNO TRČENJE			TRČENJE OD ZADAJ
Preskus	Sistem za zadrževanje	Hitrost (km/h)	Preskusni impulz	Pot ustavljanja med preskusom (mm)	Hitrost (km/h)	Preskusni impulz	Pot ustavljanja med preskusom (mm)
Preskusni voziček s preskusnim sedežem	obrnjen naprej sprednji in zadnji sedeži; univerzalni, poluniverzalni ali za omejeno uporabo (*1)	50 + 0 – 2	1	650 ± 50	—	—	—
	obrnjen nazaj sprednji in zadnji sedeži; univerzalni, poluniverzalni ali za omejeno uporabo (*2)	50 + 0 – 2	1	650 ± 50	30 + 2 – 0	2	275 ± 25
Karoserija vozila na preskusnem vozičku	obrnjen naprej (*1)	50 + 0 – 2	1 ali 3	650 ± 50	—	—	—
	obrnjen nazaj (*2)	50 + 0 – 2	1 ali 3	650 ± 50	30 + 2 – 0	2 ali 4	275 ± 25
Trčenje celotnega vozila v preskuševalno pregrado	obrnjen naprej	50 + 0 – 2	3	ni določena	—	—	—
	obrnjen nazaj	50 + 0 – 2	3	ni določena	30 + 2 – 0	4	ni določena
Opomba: Vse sisteme za zadrževanje razredov 0 in 0 + je treba preskusiti skladno s pogoji za „nazaj obrnjen“sistem za zadrževanje za čelno trčenje in za trčenje od zadaj. Legenda:   Preskusni impulz št. 1, kot je določeno v Prilogi 7 – čelno trčenje.   Preskusni impulz št. 2, kot je določeno v Prilogi 7 – trčenje od zadaj.   Preskusni impulz št. 3 – impulz pojemka vozila pri čelnem trčenju.   Preskusni impulz št. 4 – impulz pojemka vozila pri trčenju od zadaj.

8.1.3.5   Sistemi za zadrževanje otrok z dodatnimi pritrdišči

8.1.3.5.1   Pri sistemih za zadrževanje otrok, ki so namenjeni za uporabo skladno z odstavkom 2.1.2.3 in za katere so potrebna dodatna pritrdišča, je treba opraviti preskus čelnega trčenja skladno z odstavkom 8.1.3.4, kot sledi:

8.1.3.5.2   Pri napravah s kratkimi zgornjimi pritrdilnimi trakovi, namenjenih npr. za pritrditev na zadnjo polico vozila, mora biti lega zgornjih pritrdišč na preskusnem vozičku takšna, kot je določeno v Dodatku 3 k Prilogi 6.

8.1.3.5.3   Pri napravah z dolgimi zgornjimi pritrdilnimi trakovi, ki so namenjeni npr. za uporabo, ko ni čvrste zadnje police, in pri katerih so zgornji pritrdilni trakovi pritrjeni na podu vozila, morajo biti pritrdišča na preskusnem vozičku takšna, kot je določeno v Dodatku 3 k Prilogi 6.

8.1.3.5.4   Pri napravah, namenjenih za uporabo pri obeh izvedbah, je treba opraviti preskuse, določene v odstavkih 8.1.3.5.2 in 8.1.3.5.3; pri preskusih, ki se izvajajo skladno z odstavkom 8.1.3.5.3, je treba uporabiti samo težjo preskusno lutko.

8.1.3.5.5   Pri nazaj obrnjenih napravah mora biti spodnje pritrdišče na preskusnem vozičku takšno, kot je določeno v Dodatku 3 k Prilogi 6.

8.1.3.5.6   Pri prenosnih otroških ležalnikih, ki uporabljajo dodatne trakove, ki so pritrjeni na dva varnostna pasova za odrasle osebe, kjer prenos obremenitve poteka neposredno preko varnostnega pasu za odrasle osebe na spodnje pritrdišče varnostnega pasu za odrasle osebe, mora biti pritrdišče na preskusnem vozičku takšno, kot je določeno v odstavku 7 Dodatka 3 k Prilogi 6. (A1, B1). Namestitev na napravi za dinamično preskušanje mora biti takšna, kot je določena v opombi 5 k Prilogi 21. Ta sistem mora delovati pravilno, tudi če so varnostni pasovi za odrasle osebe nezaskočeni, in se obravnava, kot da je „univerzalne“ kategorije, če je v skladu z odstavkom 6.1.8.

8.1.3.6   Preskusne lutke

8.1.3.6.1   Sistemi za zadrževanje otrok in preskusne lutke morajo biti nameščeni skladno z zahtevami iz odstavka 8.1.3.6.3.

8.1.3.6.2   Sisteme za zadrževanje otrok je treba preskušati ob uporabi preskusnih lutk, kot so določene v Prilogi 8 k temu pravilniku.

8.1.3.6.3   Namestitev preskusne lutke

8.1.3.6.3.1   Preskusna lutka se namesti tako, da je med hrbtom preskusne lutke in sistemom za zadrževanje reža. Pri prenosnih otroških ležalnikih se preskusna lutka namesti v ravni vodoravni legi čim bližje središčnici prenosnega otroškega ležalnika.

8.1.3.6.3.2   Otroški sedež se namesti na preskuševalni sedež.

Preskusna lutka se namesti v otroški sedež.

Za sisteme za zadrževanje ali trakove, ki se uporabljajo neposredno na navijalu ali tritočkovnem varnostnem pasu za odrasle in pri katerih se ne uporablja blokirna naprava ali sistem za zaviranje delovanja navijala:

(a)	Pas se namesti v skladu z navodili proizvajalca.

(b)	Pritrditev otroškega sedeža na preskuševalni sedež se opravi skladno s Prilogo 21 k temu pravilniku.

Za vse druge sisteme za zadrževanje:

(a)

Med preskusno lutko in naslon sedeža se postavi v tečajih vrtljiva plošča ali podobna gibljiva naprava debeline 2,5 cm in širine 6 cm, katere dolžina je enaka višini ramen (sedeče, Priloga 8), zmanjšane za višino središča kolka (pri sedeči lutki v Prilogi 8 je to višina sedenja, povečana za polovico višine stegna sedeče lutke), ki ustreza velikosti preskušane preskusne lutke. Oblika plošče se mora čim bolj prilegati ukrivljenosti sedeža, njen spodnji del pa mora biti v višini kolka preskusne lutke.

(b)	Pas se nastavi po navodilih proizvajalca, vendar z natezno silo, ki je za 250 ± 25 N večja od sile, potrebne za nastavitev, z odklonskim kotom traku pri napravi za nastavitev 45 ± 5°, ali s kotom, ki ga je določil proizvajalec.

(c)	Pritrditev otroškega sedeža na preskuševalni sedež se opravi skladno s Prilogo 21 k temu pravilniku.

(d)	Odstrani se gibljivo napravo.

8.1.3.6.3.3   Vzdolžno ravnino, ki poteka skozi središčnico preskusne lutke, je treba postaviti na sredino med obe pritrdišči spodnjega dela pasu, vendar je treba upoštevati tudi določila iz odstavka 8.1.3.2.1.3. Pri sistemih za zadrževanje otrok, ki jih je treba preskušati s preskusno lutko, ki predstavlja 10-letnega otroka, mora biti vzdolžna ravnina, ki poteka skozi središčnico preskusne lutke, do 80 mm proti pritrdišču C glede na točko na sredini med obema pritrdiščema spodnjega dela pasu. O vrednosti tega premika odloči tehnična služba, da se pri preskusni lutki optimizira potek ramenskega pasu.

8.1.3.6.3.4   Pri napravah, pri katerih se zahteva uporaba standardnega pasu, se potek ramenskega pasu na preskusni lutki pred dinamičnim preskusom lahko ohrani z lahkim pleskarskim lepilnim trakom največje dolžine 250 mm in največje širine 20 mm. Pri nazaj obrnjenih napravah se glava lahko pritrdi na naslon sistema za zadrževanje z lahkim pleskarskim lepilnim trakom zadostne dolžine in širine 20 mm.

8.1.3.7   Kategorija preskusne lutke, ki jo je treba uporabiti:

8.1.3.7.1

sistem za zadrževanje razreda 0: preskus, pri katerem se uporablja preskusna lutka novorojenčka in 9 kg težka preskusna lutka;

8.1.3.7.2

sistem za zadrževanje razreda 0+: preskus, pri katerem se uporablja preskusna lutka novorojenčka in 11 kg težka preskusna lutka;

8.1.3.7.3

sistem za zadrževanje razreda I: preskusi, pri katerih se uporablja 9 kg oziroma 15 kg težka preskusna lutka;

8.1.3.7.4

sistem za zadrževanje razreda II: preskusi, pri katerih se uporablja 15 kg oziroma 22 kg težka preskusna lutka;

8.1.3.7.5

sistem za zadrževanje razreda III: preskusi, pri katerih se uporablja 22 kg oziroma 32 kg težka preskusna lutka.

8.1.3.7.6

Če je sistem za zadrževanje otrok namenjen za dva ali več razredov glede na maso, je treba pri preskusih uporabiti najlažje in najtežje preskusne lutke, določene zgoraj, za vse zadevne razrede.

8.1.3.7.7

Če je sistem za zadrževanje otrok izdelan za dva ali več otrok, je treba opraviti en preskus z najtežjimi preskusnimi lutkami na vseh sedežih. Treba je opraviti še drugi preskus z najlažjo in najtežjo preskusno lutko, kot je določeno zgoraj. Preskusi se opravijo s preskusnim sedežem, kot je prikazan na sliki 3 v Dodatku 3 k Prilogi 6. Če laboratorij, ki opravlja preskus, meni, da je to potrebno, lahko opravi še tretji preskus s katero koli kombinacijo preskusnih lutk ali praznih sedežev.

8.1.3.7.8

Če sistem za zadrževanje otrok razreda 0 ali 0+ omogoča različne nastavitve glede na maso otroka, se preskusi vsaka nastavitev z obema preskusnima lutkama zadevnega razreda glede na maso.

8.1.3.7.9

Če sistem za zadrževanje otrok ISOFIX zahteva uporabo zgornje priveze, se en preskus izvede z najmanjšo preskusno lutko in najmanjšo dolžino zgornje priveze (pritrdišče G1). Drugi preskus se izvede s težjo preskusno lutko in z največjo dolžino zgornje priveze (pritrdišče G2). Zgornja priveza se nastavi tako, da se doseže natezna sila 50 ± 5 N.

8.1.3.7.10

Preskus, določen v odstavku 7.1.4.1.10.1.2, je treba izvesti samo z največjo preskusno lutko, za katero je sistem za zadrževanje otrok izdelan. Če je možnih več konfiguracij sistema za zadrževanje otrok (npr. pokončno/nagnjeno nazaj), se za ta preskus uporabi konfiguracija, pri kateri pride do najneugodnejšega vodoravnega premika glave.

8.1.4   Zadrževanje jezdecev

Na sedežno površino preskuševalne naprave se položi bombažna tkanina. Jezdec se postavi na preskuševalno napravo; na sedežno površino jezdeca se postavi spodnji del trupa, kot je prikazano na sliki 1 v Prilogi 22, pritrdi se spodnji del trupa in čez njega se namesti tritočkovni varnostni pas za odrasle, kot je določeno v Prilogi 21. Okrog jezdeca se ovije 25 mm širok kos tkanega traku ali podobno in nanj deluje s silo 250 ± 5 N v smeri puščice A, glej sliko 2 v Prilogi 22, vzporedno s sedežno površino preskuševalne naprave.

8.2   Preskušanje posameznih delov

8.2.1   Zaponka

8.2.1.1   Preskus odpiranja pod obremenitvijo

8.2.1.1.1   Za ta preskus se uporabi sistem za zadrževanje otrok, na katerem je že bil opravljen dinamični preskus, kot je določen v odstavku 8.1.3.

8.2.1.1.2   Sistem za zadrževanje otrok se odstrani s preskusnega vozička ali iz vozila brez odpiranja zaponke. Zaponka se obremeni s silo 200 ± 2 N. Če je zaponka pritrjena na togi del, se sila uporabi pod kotom, enakim kotu med zaponko in tem togim delom med dinamičnim preskusom.

8.2.1.1.3   Na geometrijsko središče gumba za odpiranje zaponke deluje sila s hitrostjo 400 ± 20 mm/min vzdolž negibne osi, ki poteka vzporedno z začetno smerjo gibanja gumba zaponke. Geometrijska sredina se nanaša na tisti del površine zaponke, na katerega mora delovati sila odpiranja. Med delovanjem sile odpiranja mora biti zaponka pritrjena na togo oporo.

8.2.1.1.4   Sila odpiranja zaponke se uporabi z uporabo dinamometra ali podobne naprave na način in v smeri, ki ustrezata običajni uporabi. Stični del je polirana kovinska polkrogla s polmerom 2,5 ± 0,1 mm.

8.2.1.1.5   Izmeri se sila, ki odpre zaponko, in zapiše se vsaka poškodba zaponke.

8.2.1.2   Preskus odpiranja brez obremenitve

8.2.1.2.1   Namesti se sklop zaponke, ki pred tem še ni bil obremenjen, in se postavi v stanje „brez obremenitve“.

8.2.1.2.2   Postopek za merjenje sile odpiranja zaponke je tak, kot je določen v odstavkih 8.2.1.1.3 in 8.2.1.1.4.

8.2.1.2.3   Izmeri se sila odpiranja zaponke.

8.2.1.3   Preskus trdnosti

8.2.1.3.1   Za preskus trdnosti se uporabita dva vzorca. V preskus so vključene vse naprave za nastavitev, razen tistih, ki so nameščene neposredno na sistem za zadrževanje otrok.

8.2.1.3.2   V Prilogi 20 je prikazana tipična naprava za preskušanje trdnosti zaponke. Zaponka se prosto položi na zgornjo okroglo ploščo (A). Vsi na zaponko pripeti trakovi so dolgi najmanj 250 mm in so nameščeni tako, da visijo z zgornje plošče glede na njihovo lego na zaponki. Nato se prosti konci trakov navijejo okoli spodnje okrogle plošče (B), dokler se ne pojavijo na njeni notranji odprtini. Med A in B morajo biti vsi trakovi navpični. Nato je treba okroglo vpenjalno ploščo (C) narahlo vpeti na spodnjo površino plošče (B) tako, da je še vedno mogoče premikanje pasov med ploščami. Z majhno silo na zategovalni napravi se trakovi napenjajo in vlečejo med ploščama (B) in (C), dokler niso vsi trakovi obremenjeni glede na njihovo namestitev. Med tem postopkom in samim preskusom zaponka ne sme priti v stik s ploščo (A) in nobenim delom na njej. Nato se plošči (B) in (C) trdno spneta med seboj, natezna sila pa se pri hitrosti premikanja 100 ± 20 mm/min tako dolgo povečuje, dokler niso dosežene predpisane vrednosti.

8.2.2   Naprava za nastavitev

8.2.2.1   Lahkotnost nastavitve

8.2.2.1.1   Pri preskušanju ročne naprave za nastavitev se trak ob upoštevanju običajnih pogojev uporabe enakomerno vleče skozi napravo za nastavitev s hitrostjo 100 ± 20 mm/min, pri čemer se izmeri največja sila v N po prvih 25 ± 5 mm premika traku in zaokroži na najbližje celo število N.

8.2.2.1.2   Pri preskusu se trak vleče v obeh smereh skozi napravo, pred meritvijo pa je treba s trakom opraviti 10 polnih ciklov vlečenja.

8.2.3   Preskus mikrozdrsa (glej sliko 3 v Prilogi 5)

8.2.3.1   Sestavni deli ali naprave, na katerih se izvaja preskus mikrozdrsa, morajo biti najmanj 24 ur pred preskusom v okolju s temperaturo 20 ± 5 °C in relativno vlažnostjo 65 ± 5 odstotkov. Preskus se opravi pri temperaturi med 15° in 30 °C.

8.2.3.2   Prosti konec traku mora biti v enakem položaju kot pri običajni uporabi v vozilu in ne sme biti pritrjen na noben drugi del.

8.2.3.3   Naprava za nastavitev se namesti na navpični del traku, katerega en konec je treba obremeniti s silo 50 ± 0,5 N (pri tem je treba silo usmerjati tako, da se prepreči nihanje bremena ali zvijanje traku). Prosti konec traku na napravi za nastavitev je usmerjen navpično navzgor ali navzdol, kot je to običajno v vozilu. Drugi konec poteka prek valja, katerega vodoravna os poteka vzporedno z ravnino obremenjenega dela traku, pri čemer je konec, ki poteka prek valja, vodoraven.

8.2.3.4   Preskušana naprava se namesti tako, da je njeno središče, in sicer v najvišjem položaju, do katerega se lahko dvigne, 300 ± 5 mm od oporne mize, breme 50 N pa 100 ± 5 mm od oporne mize.

8.2.3.5   Pred preskusom je treba opraviti 20 ± 2 cikla, nato pa v preskusu 1 000 ± 5 ciklov s frekvenco 30 ± 10 ciklov na minuto s skupno amplitudo 300 ± 20 mm, ali kot je določeno v odstavku 8.2.5.2.6.2. Obremenitev 50 N mora delovati samo v času enega premika 100 ± 20 mm za vsak polovični cikel. Mikrozdrs se meri od položaja na koncu 20 ciklov pred preskusom.

8.2.4   Navijalo

8.2.4.1   Uvlečna sila

8.2.4.1.1   Uvlečne sile se merijo na sistemu varnostnih pasov, ki je nameščen na preskusni lutki, kot pri dinamičnem preskusu iz odstavka 8.1.3. Napetost traku se meri na dotikališču traku s preskusno lutko (vendar brez dotika z njo), medtem ko se trak navija s hitrostjo približno 0,6 m/min.

8.2.4.2   Vzdržljivost mehanizma navijala

8.2.4.2.1   Trak se izvleče in spusti, da se navije nazaj, tolikokrat, kot je zahtevano, vendar največ 30-krat na minuto. Pri navijalih z zaskočitvijo v sili se v vsakem petem ciklu opravi sunkovit poteg, da se navijalo zaskoči. Enako število takšnih sunkovitih potegov se izvede pri vsaki od petih različnih dolžin izvlečenja, in sicer pri 90, 80, 75, 70 in 65 odstotkih celotne dolžine traku na navijalu. Če pa je dolžina traku večja od 900 mm, se zgornji odstotki nanašajo na zadnjih 900 mm traku, ki se lahko izvleče iz navijala.

8.2.4.3   Zaskočitev navijala z zaskočitvijo v sili

8.2.4.3.1   Zaskočitev navijala se preskusi, ko je trak odvit do polne dolžine, zmanjšane za 300 ± 3 mm.

8.2.4.3.2   Pri navijalu, ki ga sproži premikanje traku, izvlečenje poteka v enaki smeri, kot običajno poteka, ko je navijalo vgrajeno v vozilu.

8.2.4.3.3   Občutljivost navijala na pospešek vozila se preskuša pri zgoraj omenjenem izvlečenem delu, in sicer v obeh smereh vzdolž dveh pravokotnih osi, ki sta vodoravni, če bo navijalo nameščeno v vozilo po navodilih proizvajalca sistema za zadrževanje otrok. Če ta položaj ni določen, se organ, ki izvaja preskušanje, posvetuje s proizvajalcem sistema za zadrževanje otrok. Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse, mora izbrati eno od smeri preskušanja, ki daje najbolj neugodne pogoje glede aktiviranja mehanizma za zaskočitev.

8.2.4.3.4   Uporabljena naprava mora biti takšna, da je zahtevani pospešek dosežen pri povprečni stopnji naraščanja pospeška najmanj 25 g/s. (7)

8.2.4.3.5   Za preverjanje izpolnjevanja zahtev iz odstavkov 7.2.3.2.1.3 in 7.2.3.2.1.4 se navijalo namesti na vodoravno mizo, miza pa se nagiba s hitrostjo, ki ne presega 2° na sekundo, dokler se ne zaskoči. Preskus se ponovi z nagibanjem v drugih smereh za zagotovitev, da so zahteve izpolnjene.

8.2.4.4   Korozijski preskus

8.2.4.4.1   Korozijski preskus je opisan v odstavku 8.1.1.

8.2.4.5   Preskus odpornosti proti prahu

8.2.4.5.1   Navijalo se namesti v komoro za preskušanje, kot je opisano v Prilogi 3 k temu pravilniku. Namesti se v podobni smeri, kot je vgrajeno v vozilu. Komora za preskušanje vsebuje količino prahu v skladu z odstavkom 8.2.4.5.2. Trak v dolžini 500 mm se izvleče iz navijala tako, da ostane izvlečen, v minuti ali dveh po vsakem mešanju prahu pa se opravi 10 ciklov izvlečenja in navijanja. V času petih ur se prah vsakih 20 minut premeša za pet sekund z uporabo stisnjenega zraka brez olja in vlage, ki vstopa skozi odprtino s premerom 1,5 ± 0,1 mm pri tlaku 5,5 ± 0,5 bara.

8.2.4.5.2   Prah, ki se uporabi v preskusu iz odstavka 8.2.4.5.1, vsebuje približno 1 kg suhega kremena. Porazdelitev velikosti delcev je naslednja:

(a)	količina delcev, ki preide skozi odprtino 150 μm, premer žice 104 μm: 99 do 100 odstotkov;

(b)	količina delcev, ki preide skozi odprtino 105 μm, premer žice 64 μm: 76 do 86 odstotkov;

(c)	količina delcev, ki preide skozi odprtino 75 μm, premer žice 52 μm: 60 do 70 odstotkov.

8.2.5   Statični preskus trakov

8.2.5.1   Preskus trdnosti traku

8.2.5.1.1   Vsak preskus se opravi na dveh novih vzorcih traku, ki sta bila pripravljena, kot je določeno v odstavku 7.2.4.

8.2.5.1.2   Vsak trak se pritrdi v vpenjala naprave za merjenje natezne trdnosti. Vpenjala morajo biti zasnovana tako, da se trak ne more strgati ob ali blizu njih. Hitrost premikanja je približno 100 ± 20 mm/min. Na začetku preskusa je prosta dolžina vzorca med vpenjali naprave 200 ± 40 mm.

8.2.5.1.3   Sila se povečuje, dokler se trak ne strga, in zapiše se pretržna obremenitev.

8.2.5.1.4   Če pas zdrsne ali se strga na dolžini ali do dolžine 10 mm od enega od vpenjal, je preskus neveljaven in izvede se nov preskus na drugem vzorcu.

8.2.5.2   Odrezani vzorci traku iz odstavka 3.2.3 se kondicionirajo na naslednji način:

8.2.5.2.1   Kondicioniranje pri sobni temperaturi

8.2.5.2.1.1   Trak mora biti 24 ± 1 ur v okolju s temperaturo 23 ± 5 °C in relativno vlago 50 ± 10 %. Če se preskus ne izvede takoj po kondicioniranju, se vzorec do začetka preskusa hrani v hermetično zaprti posodi. Pretržna obremenitev se določi v petih minutah po odstranitvi traku iz okolja za kondicioniranje ali posode.

8.2.5.2.2   Kondicioniranje s svetlobo

8.2.5.2.2.1   Uporabijo se določbe iz Priporočila ISO/105-B02(1978). Trak se izpostavi svetlobi za tako dolgo, da se povzroči obledelost standardne modre barve št. 7 do kontrasta, ki ustreza stopnji 4 na lestvici sive barve.

8.2.5.2.2.2   Po tej izpostavitvi trak ostane najmanj 24 ur v okolju s temperaturo 23 °C + 5 °C in relativno vlažnostjo 50 ± 10 odstotkov. Pretržna obremenitev se določi v petih minutah po odstranitvi traku iz naprave za kondicioniranje.

8.2.5.2.3   Kondicioniranje pri nizkih temperaturah

8.2.5.2.3.1   Trak mora biti najmanj 24 ur v okolju s temperaturo 23 ± 5 °C in relativno vlažnostjo 50 ± 10 odstotkov.

8.2.5.2.3.2   Trak je potem vsaj 90 ± 5 minut na ravni podlagi v komori, v kateri je temperatura zraka – 30 ± 5 °C. Nato se upogne in pregib obteži z 2 ± 0,2 kg težko utežjo, predhodno ohlajeno na – 30 ± 5 °C. Ko je bil trak obtežen 30 ± 5minut v isti nizkotemperaturni komori, se utež odstrani in pretržna obremenitev se izmeri v petih minutah po odstranitvi traku iz nizkotemperaturne komore.

8.2.5.2.4   Kondicioniranje pri visoki temperaturi

8.2.5.2.4.1   Trak mora biti 180 ± 10 minut v grelni komori s temperaturo 60 ± 5 °C in relativno vlažnostjo 65 ± 5 %.

8.2.5.2.4.2   Pretržna obremenitev se določi v petih minutah po odstranitvi traku iz grelne komore.

8.2.5.2.5   Kondicioniranje v vodi

8.2.5.2.5.1   Trak mora biti 180 ± 10 minut v celoti potopljen v destilirano vodo s temperaturo 20 ± 5 °C, ki ji je bilo dodanega malo omakalnega sredstva. Uporabi se lahko katero koli omakalno sredstvo, primerno za vlakno, ki se preskuša.

8.2.5.2.5.2   Pretržna obremenitev se določi v desetih minutah po odstranitvi traku iz vode.

8.2.5.2.6   Kondicioniranje z odrgnjenjem

8.2.5.2.6.1   Deli ali naprave, na katerih se izvaja preskus odrgnjenja, morajo najmanj 24 ur pred preskusom ostati v okolju s temperaturo 23 ± 5 °C in relativno vlažnostjo 50 ± 10 odstotkov. Sobna temperatura med preskusom mora biti med 15 °C in 30 °C.

8.2.5.2.6.2   V spodnji preglednici so navedeni splošni pogoji za vsak preskus:

	Obremenitev [N]	Število ciklov na minuto	Število ciklov
Postopek tipa 1	60 ± 0,5	30 ± 10	1 000 ± 5
Postopek tipa 2	10 ± 0,1	30 ± 10	5 000 ± 5

8.2.5.2.6.3   Posebni pogoji preskušanja

8.2.5.2.6.3.1   Postopek tipa 1: za primere, ko trak drsi skozi napravo za hitro nastavitev. Trakovi se trajno obremenijo z navpično silo 10 N, po potrebi se ta sila lahko poveča za 10 N, da se omogoči pravilno drsenje, vendar ne sme biti večja od 60 N. Vodoravno nameščeni del traku mora zdrseti skozi napravo za hitro nastavitev, na katero je nameščen, in mora biti pritrjen na napravo, ki tkani trak premika naprej in nazaj. Naprava za hitro nastavitev se na vodoravni trak postavi tako, da tkani trak ostane obremenjen (glej sliko 1 v Prilogi 5). Naprava za hitro obremenitev se aktivira, ko se trakovi povlečejo v smer za sprostitev H-pasu, in deaktivira, ko se trakovi povlečejo v smer za zategnitev H-pasu.

8.2.5.2.6.3.2   Postopek tipa 2: za primere, ko trak spremeni smer, ko gre skozi togi del. Med tem preskusom mora tkani trak zdrseti skoz togi del, za katerega je namenjen, preskus pa reproducira kote, ki ustrezajo resnični namestitvi (v treh dimenzijah), za primere glej sliko 2 v Prilogi 5. Na trak mora trajno delovati sila 10 N. Če trak pri prehodu skozi togi del večkrat spremeni smer, se sila 10 N lahko poveča za 10 N, tako da se omogoči pravilno drsenje in doseže predpisani premik traku skozi togi del, ki znaša 300 mm.

8.2.6   Blokirne naprave

8.2.6.1   Naprave razreda A

Sistem za zadrževanje otrok in največja preskusna lutka, za katero je namenjen sistem, se namestita, kot je prikazano na sliki 5. Uporabljeni tkani trak mora ustrezati Prilogi 13 k temu pravilniku. Blokirna naprava mora biti polno obremenjena, varnostni pas pa označen na mestu vstopa v blokirno napravo. Naprave za merjenje sile se pritrdijo na varnostni pas s pomočjo obroča D, najmanj eno sekundo pa mora delovati sila, ki je enaka dvojni (± 5 %) masi najtežje preskusne lutke razreda I. Spodnji položaj se uporabi za blokirne naprave v legi A, zgornji položaj pa za blokirne naprave v legi B. Ta sila mora delovati še 9-krat. Nato se ponovno označi točka vstopa varnostnega pasu v blokirno napravo in izmeri razdalja med tema dvema oznakama. Med tem preskusom mora navijalo ostati nezaskočeno.

Slika 5

preskusni sedež ECE44

diagonalni trak

otroški sedež

15 kg preskusna lutka

obroč D

zaponka/jeziček

preskusiti za zdrs

zaponka blokirne naprave

trebušni pas

navijalo

8.2.6.2   Blokirne naprave razreda B

Sistem za zadrževanje otrok se trdno pritrdi in tkani trak, določen v Prilogi 13 k temu pravilniku, se napelje skozi blokirno napravo in okvir, kot je opisano v navodilih proizvajalca. Pas mora potekati skozi preskusno napravo, kot je prikazana na sliki 6, in mora biti obtežen z utežjo 5,25 ± 0,05 kg. Prosta dolžina pasu, izmerjena med utežjo in točko, kjer pas zapušča okvir, mora znašati 650 ± 40 mm. Blokirna naprava mora biti polno obremenjena, varnostni pas pa označen na mestu vstopa v blokirno napravo. Utež se dvigne in pusti, da prosto pade z višine 25 ± 1 mm. Postopek se ponovi 100 ± 2-krat s frekvenco 60 ± 2 cikla na minuto, zaradi simuliranja obnašanja sistema za zadrževanje otrok pri sunkih v vozilu. Nato se ponovno označi točka vstopa varnostnega pasu v blokirno napravo in izmeri razdalja med tema dvema oznakama.

Blokirna naprava mora zajemati celotno širino tkanega traku v vgrajeni legi s preskusno lutko, težko 15 kg. Ta preskus se izvaja ob uporabi enakih kotov med tkanimi trakovi, kot so tisti pri običajni uporabi. Prosti konec trebušnega dela varnostnega pasu mora biti pritrjen. Preskus se opravi tako, da je sistem za zadrževanje otrok trdno pritrjen na preskuševalno napravo, ki se uporablja pri preskusu prevračanja ali pri dinamičnem preskusu. Obremenjeni pas je lahko pritrjen na simulirano zaponko.

Slika 6

Shematski prikaz preskusa blokirnih naprav razreda B

Padna višina mase = 25 mm

Razdalja med nosilnim in vodilnim valjem = 300 mm

Uporabijo se trakovi standardnega varnostnega pasu iz Priloge 13.

nosilni valj

k okviru sistema za zadrževanje otrok in blokirni napravi

utež

25 mm

vodilni valj

8.2.7   Preskus s kondicioniranjem za naprave za nastavitev, ki so nameščene neposredno na sistem za zadrževanje otrok

Največja preskusna lutka, namenjena za sistem za zadrževanje otrok, se namesti podobno kot za dinamični preskus, z običajno ohlapnostjo trakov, kot je določeno v odstavku 8.1.3.6. Na tkanem traku, pri vstopu prostega konca tkanega traku v napravo za nastavitev, se označi referenčna črta.

Odstrani se preskusna lutka, v ogrodje za kondicioniranje, prikazano na sliki 1 v Prilogi 19, se namesti sistem za zadrževanje.

Tkani trak je treba premikati za najmanj 150 mm skozi napravo za nastavitev. To premikanje mora biti takšno, da gre skozi napravo za nastavitev vsaj 100 mm tkanega traku na strani referenčne črte proti prostemu koncu tkanega traku in preostanek razdalje premikanja (približno 50 mm) na strani referenčne črte z integriranim H-pasom.

Če dolžina tkanega traku od referenčne črte do prostega konca tkanega traku ni zadostna za opisano premikanje, je treba za premikanje 150 mm traku skozi napravo za nastavitev nastaviti H-pas v popolnoma raztegnjen položaj.

Frekvenca ciklov mora biti 10 ± 1 cikel/min, hitrost v smeri „B“ pa mora znašati 150 ± 10 mm/s.

8.2.8   Temperaturni preskus

8.2.8.1   Sestavne dele, določene v odstavku 7.1.5.1, je treba za najmanj 24 ur neprekinjeno izpostaviti okolju v zaprtem prostoru s temperaturo najmanj 80 °C nad površino vode, nato jih je treba ohladiti v okolju s temperaturo največ 23 °C. Hlajenju morajo takoj slediti trije zaporedni 24-urni cikli, pri čemer vsak cikel vključuje naslednje zaporedne faze:

(a)	v 80 minutah po začetku cikla je treba doseči temperaturo najmanj 100 °C in jo vzdrževati 6 ur; nato

(b)	je treba v 90 minutah doseči temperaturo največ 0 °C in jo vzdrževati 6 ur; nato

(c)	je treba v preostanku 24-urnega cikla vzdrževati temperaturo največ 23 °C.

8.2.9   Celoten sedež ali sestavni del, opremljen s pritrdilnimi elementi ISOFIX (npr. podnožje ISOFIX), če ima gumb za odpiranje, je togo pritrjen na preskusno ogrodje tako, da so vponke ISOFIX navpično poravnane, kot je prikazano na sliki 7. Na vponke ISOFIX se pritrdi toga opora premera 6 mm in dolžine 350 mm. Na konca toge opore se pritrdi masa 5 kg.

8.2.9.1   Na gumb za odpiranje ali ročaj mora delovati sila odpiranja vzdolž fiksne osi, ki poteka vzporedno s prvotno smerjo premikanja gumba/ročaja; geometrijska sredina se nanaša na tisti del površine pritrdilnega elementa ISOFIX, na katerega mora delovati sila odpiranja.

8.2.9.2   Sila odpiranja pritrdilnega elementa ISOFIX mora delovati z uporabo dinamometra ali podobne naprave na običajen način in v smeri, kot je prikazano v uporabniškem priročniku proizvajalca. Stični del je polirana kovinska polkrogla s polmerom 2,5 ± 0,1 mm za gumb za odpiranje ali polirana kovinska kljuka s polmerom 25 mm.

8.2.9.3   Če zasnova sistema za zadrževanje otrok preprečuje uporabo postopka iz odstavkov 8.2.9.1 in 8.2.9.2, se lahko v dogovoru s tehnično službo, ki izvaja preskus, uporabi nadomestna metoda.

8.2.9.4   Izmeri se sila odpiranja pritrdilnega elementa ISOFIX, ki je potrebna, da se odklopi prva vponka.

8.2.9.5   Preskus se opravi na novem sedežu in ponovi na sedežu, na katerem je bil opravljen postopek iz odstavka 7.2.6.

Slika 7

8.3   Certificiranje blazine preskuševalne naprave

8.3.1   Blazino preskuševalnega sedeža je treba certificirati, ko je nova, zaradi določanja začetnih vrednosti globine posedanja pri trčenju in največjega pojemka, in potem po vsakih 50 dinamičnih preskusih ali vsaj enkrat vsak mesec, kar poteče prej, ali pred vsakim preskusom, če se preskusno ogrodje pogosto uporablja.

8.3.2   Postopki certificiranja in meritev morajo ustrezati postopkom, določenim v zadnji različici standarda ISO 6487; merilna oprema mora ustrezati specifikacijam za podatkovni kanal z razredom kanalskega filtra (CFC) 60.

Ob uporabi preskusne naprave, določene v Prilogi 17 k temu pravilniku, je treba opraviti tri preskuse na središčnici v razdalji 150 ± 5 mm od sprednjega roba blazine ter v razdalji 150 ± 5 mm v vsako smer od središčnice.

Naprava se postavi navpično na ravno togo površino. Udarno maso je treba spuščati, dokler se ne dotakne površine, in napravo za označevanje globine posedanja nastaviti na ničelni položaj. Napravo je treba namestiti navpično nad preskusno točko, maso je treba dvigniti 500 ± 5 mm in pustiti, da prosto pade in udari na površino sedeža. Zabeležita se posedanje in krivulja pojemka.

8.3.3   Največje zabeležene vrednosti ne smejo odstopati več kot 15 % od začetnih vrednosti.

8.4   Beleženje dinamičnega obnašanja

8.4.1   Za ugotavljanje obnašanja preskusne lutke in njenih premikov, je treba vse dinamične preskuse beležiti v skladu z naslednjimi pogoji:

8.4.1.1   Pogoji snemanja:

(a)	frekvenca mora biti najmanj 500 posnetkov v sekundi;

(b)	preskus se zabeleži na filmski trak, nosilec videoposnetkov ali nosilec digitalnih podatkov.

8.4.1.2   Ocena negotovosti:

preskusni laboratoriji morajo imeti in uporabljati postopke za ocenjevanje negotovosti meritev premika glave preskusne lutke. Negotovost mora biti v območju ± 25 mm.

Primeri mednarodnih standardov takšnega postopka so EA-4/02 Evropske organizacije za akreditacije ali ISO 5725:1994 ali metoda splošne merilne negotovosti (GUM).

8.5   Postopki meritev morajo ustrezati postopkom, določenim v standardu ISO 6487: 2002. Frekvenčni razred kanala mora biti naslednji:

Tip meritve	CFC(FH)	Mejna frekvenca (FN)
Pospešek preskusnega vozička	60	glej Prilogo A ISO 6487:2002
Obremenitve pasov	60	glej Prilogo A ISO 6487:2002
Pospešek prsnega koša	180	glej Prilogo A ISO 6487:2002
Pospešek glave	1 000	1 650

Frekvenca vzorčenja mora biti vsaj 10-kratnik frekvenčnega razreda kanala (pri napravah s frekvenčnim razredom kanala 1 000 to ustreza najmanjši frekvenci vzorčenja 10 000 vzorcev na sekundo za posamezni kanal).

9.   POROČILO O HOMOLOGACIJSKEM PRESKUSU IN USTREZNOSTI PROIZVODNJE

9.1   V poročilu o preskusu morajo biti zabeleženi rezultati vseh preskusov in meritev, vključno z naslednjimi podatki o preskusu:

(a)	tip naprave, uporabljene v preskusu (naprava za pospešek ali pojemek);

(b)	skupna sprememba hitrosti;

(c)	hitrost preskusnega vozička neposredno pred trčenjem (le za sani za pojemanje);

(d)	krivulja pospeška ali pojemka med celotno spremembo hitrosti preskusnega vozička in najmanj za 300 ms;

(e)	čas (v ms) med največjim premikom glave preskusne lutke med izvedbo dinamičnega preskusa;

(f)	položaj zaponke med preskusom, če se lahko spreminja, ter

(g)	vsaka poškodba ali prelom.

9.2   Če niso bile upoštevane določbe glede pritrdišč iz Dodatka 3 k Prilogi 6 k temu pravilniku, je treba v poročilu o preskusu opisati, kako je nameščen sistem za zadrževanje otrok, ter navesti najpomembnejše kote in mere.

9.3   Pri preskušanju sistema za zadrževanje otrok v vozilu ali konstrukciji vozila je treba v poročilu o preskusu določiti način pritrditve konstrukcije vozila na preskusni voziček, položaj sistema za zadrževanje otrok in sedeža vozila ter naklon naslona sedeža vozila.

9.4   V poročilu o homologacijskem preskusu in ustreznosti proizvodnje mora biti navedeno, ali so bile preverjene oznake in navodila za ter navodila za uporabo.

10.   SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA SISTEMA ZA ZADRŽEVANJE OTROK

10.1   Vsaka sprememba sistema za zadrževanje otrok se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za sistem za zadrževanje otrok. Ta organ lahko potem:

10.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da sistem za zadrževanje otrok v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

10.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

10.1.3

Če je zahtevano dodatno poročilo o preskusu, je treba primerjati rezultat vodoravnega premika glave z najslabšim od vseh prej zabeleženih rezultatov: (a) če je premik večji, je treba opraviti novo preskušanje ustreznosti proizvodnje; (b) če je premik manjši, ni treba opraviti preskusov ustreznosti proizvodnje.

10.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 5.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   USTREZNOST PROIZVODNJE

11.1   Da se zagotovi ustreznost proizvodnega sistema proizvajalca, mora tehnična služba, ki je izvajala homologacijske preskuse, izvesti preskuse za ugotavljanje ustreznosti proizvodnje v skladu z odstavkom 11.2.

11.2   Določanje ustreznosti proizvodnje za sisteme za zadrževanje otrok

Proizvodnja vsakega novega homologiranega sistema za zadrževanje otrok „univerzalne“ in „poluniverzalne“ kategorije ter kategorije „za omejeno uporabo“ mora opraviti preskuse ustreznosti proizvodnje. V skladu z odstavkom 10.1.3 je mogoče predpisati dodatne preskuse ustreznosti proizvodnje.

V ta namen tehnična služba, ki je izvajala homologacijske preskuse, ali tehnična služba, ki jo imenuje isti homologacijski organ, ki bo podelil homologacijo, ali homologacijski organ sam iz prve proizvodne serije izbere naključni vzorec 5 sistemov za zadrževanje otrok.

Če se za preskusni pogoj za opravljanje preskusa iz odstavka 11.2.1.1 izbere pogoj iz odstavka 7.1.4.4.1.2.3, se lahko naključno izbere šest vzorcev.

Kot prva proizvodna serija se šteje proizvodnja prve skupine, ki vsebuje najmanj 50 in največ 5 000 sistemov za zadrževanje otrok.

11.2.1   Dinamični preskusi

11.2.1.1   Dinamični preskus, opisan v odstavku 8.1.3, je treba opraviti za pet sistemov za zadrževanje otrok. Tehnična služba, ki je izvajala homologacijske preskuse, izbere pogoje, v katerih je pri homologacijskih dinamičnih preskusih prišlo do največjega vodoravnega premika glave, izključujoč pogoje iz odstavka 7.1.4.4.1.2.3, ki veljajo samo za preskus s konfiguracijo brez toge opore s premerom 100 mm, in odstavka 7.1.4.1.10.1.2. Vseh pet sistemov se preskusi pod enakimi pogoji.

Če se vsaj med enim od petih preskusov sistem za zadrževanje otrok dotakne toge opore, je treba v pogojih iz odstavka 7.1.4.4.1.2.3 o preskusu brez toge opore s premerom 100 mm opraviti še en preskus. Ta se ne uporabi za izračun iz pododstavka (a) odstavka 11.2.1.3.

11.2.1.2   Pri vsakem preskusu, opisanem v odstavku 11.2.1.1, se merita vodoravni premik glave in pospešek prsnega koša.

11.2.1.3   

(a)	Rezultati največjega vodoravnega premika glave morajo biti v skladu z naslednjima pogojema:   nobena vrednost ne sme presegati 1,05 L in   X + S ne sme presegati L, pri čemer je: L = predpisana mejna vrednost, X = srednja vrednost, S = standardni odmik vrednosti.

(b)	Rezultati pospeška prsnega koša morajo biti skladni z zahtevami iz odstavka 7.1.4.2.1; poleg tega se pogoj X + S iz odstavka 11.2.1.3(a) uporabi na rezultanti rezultatov pospeška prsnega koša pri 3 ms (kot je določeno v odstavku 7.1.4.2.1) in zabeleži zgolj informativno.

11.2.2   Preverjanje oznak

11.2.2.1   Tehnična služba, ki je opravila homologacijske preskuse, mora preveriti, ali so oznake v skladu z zahtevami iz odstavka 4.

11.2.3   Preverjanje navodil za namestitev in navodil za uporabo

11.2.3.1   Tehnična služba, ki je opravila homologacijske preskuse, mora preveriti, ali so navodila za namestitev in navodila za uporabo skladna z odstavkom 15.

12.   SKLADNOST PROIZVODNJE IN RUTINSKI PRESKUSI

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

12.1   Vsak sistem za zadrževanje otrok, homologiran v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelan tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6 do 8.

12.2   Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje iz Priloge 16 k temu pravilniku.

12.3   Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo dvakrat na leto.

13.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

13.1   Homologacija, ki je bila podeljena za sistem za zadrževanje otrok v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če sistem za zadrževanje otrok, na katerem so oznake iz odstavka 5.4, ne opravi naključnih pregledov iz odstavka 11 ali ni skladen s homologiranim tipom.

13.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

14.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

14.1   Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati poseben tip sistema za zadrževanje otrok, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

15.   NAVODILA

15.1   Vsakemu sistemu za zadrževanje otrok morajo biti priložena navodila v jeziku države, kjer se naprava prodaja, z naslednjo vsebino:

15.2   Navodila za namestitev morajo vključevati naslednje podatke:

15.2.1

Pri sistemih za zadrževanje otrok „univerzalne“ kategorije mora biti na prodajnem mestu naslednje opozorilo jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo: Opozorilo To je „univerzalni“ sistem za zadrževanje otrok. Homologiran je v skladu s spremembami 04 Pravilnika št. 44 za splošno uporabo v vozilih in ustreza večini, vendar ne vsem sedežem vozil. Mogoče je pričakovati pravilno namestitev, če je proizvajalec vozila v navodilu za uporabo vozila navedel, da je vozilo ustrezno za namestitev „univerzalnega“ sistema za zadrževanje otrok za to starostno skupino. Ta sistem za zadrževanje otrok je bil razvrščen v „univerzalno“ kategorijo po strožjih kriterijih od tistih, ki so veljali za prejšnje izvedbe brez tega opozorila. V primeru dvoma se je treba posvetovati s proizvajalcem sistema za zadrževanje otrok ali trgovcem.

15.2.2

Pri sistemih za zadrževanje otrok kategorije „za omejeno uporabo“ in „poluniverzalne“ kategorije mora biti na prodajnem mestu naslednje opozorilo jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo: Ta sistem za zadrževanje otrok je določen za „(omejeno/poluniverzalno)“ uporabo in je ustrezen za namestitev na sedežih v naslednjih vozilih: VOZILO SPREDAJ ZADAJ Zunanji sedeži Sredinski sedeži (Tip) Da Da Ne Položaj sedežev drugih vozil je lahko ustrezen tudi za ta sistem za zadrževanje otrok. V primeru dvoma se je treba posvetovati s proizvajalcem sistema za zadrževanje otrok ali trgovcem.

15.2.3

Pri sistemih za zadrževanje otrok kategorije „za določeno vozilo“ morajo biti podatki o ustreznem vozilu na prodajnem mestu jasno vidni, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo.

15.2.4

Če je za napravo potreben varnostni pas za odrasle, mora biti tudi naslednje besedilo na prodajnem mestu jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo: „Ustrezno samo, če so homologirana vozila opremljena z varnostnimi pasovi – trebušnimi/tritočkovnimi/statičnimi/z navijali, homologiranimi po Pravilniku UN/ECE št. 16 ali drugih enakovrednih standardih.“ (neustrezno črtati). Pri sistemih za zadrževanje prenosnih otroških ležalnikov mora biti priložen seznam prenosnih otroških ležalnikov, za katere je sistem primeren.

15.2.5

Proizvajalec sistema za zadrževanje otrok mora na embalaži navesti naslov, na katerega se kupec lahko obrne za dodatne informacije glede namestitve sistema za zadrževanje otrok v določenih vozilih.

15.2.6

Prikaz načina namestitve mora biti na fotografijah in/ali zelo jasnih risbah.

15.2.7

Vključeno mora biti navodilo, da morajo biti togi in plastični deli sistema za zadrževanje otrok postavljeni in nameščeni tako, da pri običajni uporabi vozila ne more priti do zagozditve pri premikanju sedeža ali uporabi vrat vozila.

15.2.8

Vključeno mora biti navodilo, da je treba prenosne otroške ležalnike namestiti pravokotno na vzdolžno os vozila.

15.2.9

Pri nazaj obrnjenih sistemih za zadrževanje otrok je treba kupca opozoriti, da se ti ne smejo uporabljati na sedežnih mestih, ki so opremljeni z zračno blazino. To opozorilo mora biti na prodajnem mestu jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo.

15.2.10

Pri sistemih za zadrževanje otrok s posebnimi potrebami mora biti na prodajnem mestu naslednje opozorilo jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo: Ta „sistem za zadrževanje otrok s posebnimi potrebami“ je zasnovan tako, da daje dodatno oporo otrokom, ki imajo težave pri pravilnem sedenju na običajnih sedežih. Da bi se prepričali, da ta sistem za zadrževanje ustreza vašemu otroku, se posvetujte s svojim zdravnikom.

15.2.11

Pri sistemih za zadrževanje otrok ISOFIX mora biti na prodajnem mestu naslednje opozorilo jasno vidno, ne da bi bilo treba odstraniti embalažo: Opozorilo 1. To je SISTEM ZA ZADRŽEVANJE OTROK ISOFIX. Homologiran je v skladu s spremembami 04 Pravilnika št. 44 za splošno uporabo v vozilih, opremljenih s pritrdilnim sistemom ISOFIX. 2. Namestiti ga je mogoče v vozila z mesti, homologiranimi kot pritrdilna mesta ISOFIX (kot je navedeno v priročniku vozila), glede na kategorijo otroškega sedeža in na pritrdišče. 3. Razred glede na maso in velikostni razred ISOFIX, ki jima je ta naprava namenjena, je: …

15.3   Navodila za uporabo morajo vsebovati naslednje podatke:

15.3.1

razred glede na maso in pritrdišče, za katera je ta naprava namenjena:

15.3.2

naslednje besedilo, če se naprava uporablja v kombinaciji z varnostnim pasom za odrasle: „Primerno samo za uporabo v navedenih vozilih, opremljenih s trebušnimi/tritočkovnimi/statičnimi varnostnimi pasovi z navijali, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ECE št. 16 ali drugimi enakovrednimi standardi.“ (neustrezno črtati);

15.3.3

prikaz načina uporabe na fotografijah in/ali zelo jasnih risbah. Pri sedežih, ki so lahko obrnjeni naprej in nazaj, je treba jasno opozoriti na to, da je treba sistem za zadrževanje otrok uporabljati obrnjen nazaj, dokler telesna masa otroka ne preseže določene mejne vrednosti ali dokler niso presežena druga merila glede mer;

15.3.4

jasno obrazložitev delovanja zaponke in naprav za nastavitev;

15.3.5

navodilo, da morajo biti vsi trakovi, določeni za pritrditev sistema za zadrževanje na vozilo, napeti, trakovi za zadrževanje otroka morajo biti prilagojeni telesu otroka in ne smejo biti zviti;

15.3.6

navodilo, ki poudarja, da je treba trebušni pas namestiti čim nižje, da je medenica pravilno podprta;

15.3.7

navodilo, da je treba napravo za zadrževanje zamenjati, če je bila izpostavljena močni obremenitvi pri nesreči;

15.3.8

navodila za čiščenje;

15.3.9

splošno opozorilo za uporabnika o nevarnosti v primeru kakršne koli spremembe ali dopolnitve naprave za zadrževanje brez odobritve homologacijskega organa in o nevarnosti v primeru neupoštevanja navodil za namestitev, ki jih je zagotovil proizvajalec sistema za zadrževanje otrok;

15.3.10

opozorilo, da je treba sedež, ki nima prevleke iz tkanine, zaščititi pred neposrednimi sončnimi žarki, sicer bo sedež morda prevroč za otroško kožo;

15.3.11

opozorilo, da otroka ni dovoljeno pustiti brez nadzora v sistemu za zadrževanje otrok;

15.3.12

navodilo, da je treba prtljago ali druge predmete, ki bi v primeru trčenja lahko povzročili poškodbe, ustrezno zavarovati;

15.3.13

navodilo, da: (a) se sistem za zadrževanje otrok ne sme uporabljati brez prevleke; (b) se prevleka sedeža lahko zamenja samo s prevleko, ki jo je priporočil proizvajalec, saj je prevleka sestavni del delovanja sistema za zadrževanje;

15.3.14

pisno opozorilo ali risbo, ki prikazuje, kako uporabnik lahko ugotovi neustrezno lego zaponke varnostnega pasu za odrasle glede na stične točke na sistemu za zadrževanje, ki nosijo glavni del obremenitve. Uporabnika je treba opozoriti, da se v primeru dvoma glede tega posvetuje s proizvajalcem sistema za zadrževanje otrok;

15.3.15

jasen opis uporabe alternativne stične točke za prenašanje obremenitev, če ima sistem za zadrževanje otrok tako alternativno točko. Uporabnika je treba seznaniti, kako naj oceni, ali je uporaba tega alternativnega poteka pasu zadovoljiva. Uporabnika je treba opozoriti, da se v primeru dvoma glede tega posvetuje s proizvajalcem sistema za zadrževanje otrok. V navodilih za uporabo vozila mora biti jasno navodilo uporabniku glede pravilne namestitve naprave za zadrževanje otrok „univerzalne“ kategorije na sedežna mesta v vozilu ob uporabi primarnega poteka varnostnega pasu;

15.3.16

omogočeno mora biti, da navodila lahko ostanejo na sistemu za zadrževanje otrok vso življenjsko dobo, pri vgrajenih sistemih za zadrževanje pa v priročniku za uporabo vozila;

15.3.17

jasno opozorilo, da ni dovoljena uporaba drugih stičnih točk za prenašanje obremenitev, razen tistih, ki so navedene v navodilih in označene na sistemu za zadrževanje otrok.

15.3.18

Pri sistemih za zadrževanje otrok ISOFIX mora biti priloženo navodilo, da je treba prebrati priročnik proizvajalca vozila.

16.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

16.1   Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

17.   PREHODNE DOLOČBE

17.1   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

17.2   Po 12 mesecih od datuma začetka veljavnosti pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije samo, če tip sistema za zadrževanje otrok v postopku homologacije izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

17.3   V 12-mesečnem obdobju po začetku veljavnosti sprememb 03 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za sisteme za zadrževanje otrok, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

17.4   V istem 12-mesečnem obdobju pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitev homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

17.5   Od datuma začetka veljavnosti sprememb 03 se določbe Priloge 16 k temu pravilniku uporabljajo tudi za sisteme za zadrževanje otrok, ki so že bili homologirani v skladu s spremembami 02.

17.6   Od datuma začetka veljavnosti sprememb 03 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prodajo tipa sistema za zadrževanje otrok, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 6.2.2 in 6.2.14 sprememb 03.

17.7   Po 36 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 03 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prodajo sistema za zadrževanje otrok, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 03 tega pravilnika.

17.8   Po datumu začetka veljavnosti Dopolnila 2 sprememb 03 mora biti nalepka iz odstavka 4.5 tega pravilnika nameščena na vse nove sisteme za zadrževanje otrok, izdelane v skladu s tem pravilnikom.

17.9   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 04 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

17.10   Po 12 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 04 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip sistema za zadrževanje otrok, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

17.11   V 12-mesečnem obdobju po datumu začetka veljavnosti sprememb 04 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za sisteme za zadrževanje otrok, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

17.12   V 36-mesečnem obdobju po datumu začetka veljavnosti sprememb 04 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitev homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

17.13   Po 48 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 04 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prodajo sistema za zadrževanje otrok, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 04 tega pravilnika.

17.14   Po šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti Dopolnila 04 sprememb 04 homologacije, podeljene v skladu s spremembami 03 ali 04 za sisteme za zadrževanje otrok iz razredov 0, 0+ in I, ki niso skladni z določbami iz odstavka 6.1.11 ali 6.1.12, prenehajo veljati.

17.15   Od datuma začetka veljavnosti Dopolnila 4 sprememb 04 tega pravilnika, z odstopanjem od obveznosti pogodbenic v prehodnem obdobju iz odstavka 17.14 in na podlagi deklaracije Evropske skupnosti ob pristopu k Sporazumu iz leta 1958 (Sporočilo depozitarju C.N.60.1998.TREATIES-28), lahko države članice Evropske skupnosti prepovejo dajanje na trg sistemov za zadrževanje otrok, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Dopolnila 4 sprememb 04 tega pravilnika.

---

(1)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 3, Priloga 3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2)  Univerzalni SZO ISOFIX pomeni naprej obrnjene sisteme za zadrževanje za uporabo v vozilih s sedeži, ki so opremljeni s pritrdilnim sistemom ISOFIX in pritrdiščem za zgornjo privezo.

(3)  Poluniverzalni SZO ISOFIX pomeni:

—	naprej obrnjene sisteme za zadrževanje, opremljene s podporno nogo,

—	ali nazaj obrnjene sisteme za zadrževanje, opremljene s podporno nogo ali zgornjo privezo, za uporabo v vozilih s sedeži, ki so po potrebi opremljeni s pritrdilnim sistemom ISOFIX in pritrdiščem za zgornjo privezo,

—	ali nazaj obrnjene sisteme za zadrževanje, ki so podprti z armaturno ploščo, za uporabo na sprednjem potniškem sedežu, opremljenim s pritrdilnim sistemom ISOFIX,

—	ali vstran obrnjene sisteme za zadrževanje, po potrebi opremljene z napravo proti vrtenju, za uporabo v vozilih s sedeži, po potrebi opremljenimi s pritrdilnim sistemom ISOFIX in pritrdiščem za zgornjo privezo.

(4)  Mejne vrednosti pospeška prsnega koša ne veljajo pri uporabi preskusne lutke v velikosti novorojenčka, ker ta ni opremljena z merilnimi instrumenti.

(5)  Preskusna lutka v velikosti novorojenčka nima trebušnega vložka. Zato je za oceno poškodbe trebuha možno upoštevati le subjektivno analizo.

(6)  Če ni navedeno drugače, dovoljena odstopanja za mere ne veljajo za mejne vrednosti.

Razpon mer (mm)	manj kot 6	nad 6 in do 30	nad 30 in do 120	nad 120 in do 315	nad 315 in do 1 000	nad 1 000
Odstopanje (mm)	± 0,5	± 1	± 1,5	± 2	± 3	± 4

Dovoljena kotna odstopanja, če ni navedeno drugače: ± 1°.

(*1)  Med kalibracijo mora biti pot ustavljanja 650 ± 30 mm.

(*2)  Med kalibracijo mora biti pot ustavljanja 275 ± 20 mm.

(7)  g = 9,81 m/s2.