(1)

Za zagotovitev, da lahko pristojni organi in organi za reševanje enostavno dostopajo do podatkov o finančnih pogodbah, kot so določene v členu 2(1)(100) Direktive 2014/59/EU, kadar načrt reševanja ali načrt reševanja skupine, ki se uporablja, predvideva sprejetje ukrepov reševanja v zvezi z institucijo ali subjektom iz točke (b), (c) ali (d) člena 1(1) Direktive 2014/59/EU, bi morali ti organi od institucij ali subjektov zahtevati, da ves čas vzdržujejo minimalen nabor informacij o takšnih pogodbah. To ne bi smelo vplivati na možnost pristojnih organov ali organov za reševanje, da zahtevajo hranjenje dodatnih informacij v podrobnih evidencah finančnih pogodb ali uveljavijo takšne zahteve za druge institucije ali subjekte iz točk (b), (c) ali (d) člena 1(1) Direktive 2014/59/EU, kadar je to potrebno za zagotovitev celostnega in učinkovitega načrtovanja.

(2)

Minimalen nabor informacij, ki jih morajo zadevne institucije ali subjekti vzdrževati v podrobnih evidencah finančnih pogodb, je treba natančno opredeliti. To ne bi smelo vplivati na diskrecijsko pravico pristojnih organov in organov za reševanje, da se to uporabi kot predloga ali da se predpiše oblika, v kateri morajo biti zahtevane informacije predložene v roku, navedenem v zahtevku.

(3)

Da bi se izognili dvomom, zahteva po vzdrževanju podrobnih evidenc finančnih pogodb, naložena zadevnim institucijam ali subjektom, ne bi smela vplivati na pravico pristojnih organov in organov za reševanje, da od repozitorijev sklenjenih poslov zahtevajo potrebne informacije v skladu s členom 81 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter členom 71(7) Direktive 2014/59/EU.

(4)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(5)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

(1)

V skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 139(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko sladkor ali izoglukoza, katerih proizvodnja presega kvoto iz člena 136 navedene uredbe, izvozita le v okviru količinske omejitve, ki jo določi Komisija.

(2)

Podrobna izvedbena pravila za izvoz izvenkvotnih količin, zlasti v zvezi z izdajo izvoznih dovoljenj, so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 951/2006 (2). Vendar bi bilo treba zaradi morebitnih priložnosti na izvoznih trgih določiti količinske omejitve za tržna leta.

(3)

Za nekatere proizvajalce sladkorja in izoglukoze v Uniji pomeni izvoz iz Unije pomemben del njihovih gospodarskih dejavnosti ter so zunaj Unije vzpostavili tradicionalne trge. Izvoz sladkorja in izoglukoze na te trge je lahko gospodarsko uspešen tudi brez odobritve izvoznih nadomestil. Zato je treba za izvoz izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze določiti količinske omejitve, da bodo lahko zadevni proizvajalci EU še naprej oskrbovali svoje tradicionalne trge.

(4)

Ocenjuje se, da bi začetna določitev količinske omejitve za izvoz izvenkvotnega sladkorja v višini 650 000 ton, v enakovredni količini belega sladkorja, in za izvoz izvenkvotne izoglukoze v višini 70 000 ton suhe snovi za tržno leto 2016/2017 ustrezala tržnemu povpraševanju.

(5)

Izvoz sladkorja iz Unije v nekatere bližnje namembne države in v tretje države, ki proizvodom iz Unije priznavajo preferencialni uvozni režim, je trenutno v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zaradi odsotnosti ustreznih instrumentov za medsebojno pomoč v boju proti nepravilnostim ter da bi čim bolj zmanjšali tveganje goljufije in preprečili morebitne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom ali ponovnim vnosom izvenkvotnega sladkorja v Unijo, bi bilo treba s seznama upravičenih namembnih držav izključiti nekatere bližnje namembne države.

(6)

Ker se ocenjuje, da je tveganje morebitnih zlorab v zvezi z izoglukozo zaradi narave proizvoda manjše, upravičenih namembnih držav za izvoz izvenkvotne izoglukoze ni treba omejiti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1273/2011 (2) je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo I k navedeni izvedbeni uredbi.

(2)

September je četrto podobdobje za kvoto, ki je določena v členu 1(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011, tretje podobdobje za kvoto, ki je določena v členu 1(1)(d) navedene izvedbene uredbe in prvo podobdobje za kvoto, ki je določena v členu 1(1)(e) navedene izvedbene uredbe.

(3)

Iz sporočil, poslanih v skladu s členom 8(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011, izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4117 – 09.4118 in 09.4168, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca septembra 2016 v skladu s členom 4(1) navedene izvedbene uredbe, zajemajo količino, ki presega razpoložljivo količino. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevano količino za zadevne kvote, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja. Koeficient dodelitve se izračuna v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3).

(4)

Iz navedenih sporočil prav tako izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 – 09.4112 in 09.4119, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca septembra 2016 v skladu s členom 4(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive količine.

(5)

Neporabljena količina kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 in 09.4130 za septembrsko podobdobje se prenese v kvoto z zaporedno številko 09.4138 za naslednje podobdobje v skladu s členom 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011.

(6)

Za kvoti z zaporednima številkama 09.4138 in 09.4168 bi bilo treba določiti tudi skupno razpoložljivo količino za naslednje podobdobje v skladu s prvim pododstavkom člena 5 Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011.

(7)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

(1)

Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) in (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020.

(2)

Zaradi konca mandatov Alberta FABRE PARTA in Nurie MARÍN MARTÍNEZ sta se sprostili mesti članov Odbora regij.

(3)

Zaradi konca mandatov Francisca Javierja LEÓNA DE LA RIVE in Fernanda MARTÍNEZA-MAILLA TORIBIE sta se sprostili mesti nadomestnih članov Odbora regij –

(a)

za člana:

ter

(b)

za nadomestna člana:

(1)

Pravne instrumente, ki so naslovljeni na nacionalne centralne banke (NCB) in pristojne nacionalne organe, kot so smernice in navodila Evropske centralne banke (ECB), je treba pravilno uradno sporočiti naslovnikom. V sedanji splošno sprejeti praksi se za uradno obveščanje med ECB na eni strani in NCB ali pristojnimi nacionalnimi organi na drugi strani uporabljajo elektronska sredstva, vključno z elektronsko pošto. Nasprotno pa je teleks zaradi tehnološkega razvoja postal zastarel kot sredstvo za komunikacijo.

(2)

V zadnjih dveh letih je ECB sprejela veliko odločitev, naslovljenih na nadzorovane subjekte ali subjekte, ki so vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij. Prav tako je ECB sprejela sklepe o naložitvi sankcij tretjim osebam. Čeprav primarna zakonodaja tega ne predpisuje, Poslovnik ECB trenutno zahteva, da te vrste odločitev ECB z naslovniki podpiše predsednik ECB.

(3)

V prihodnje bi moral odločitve ECB, naslovljene na nadzorovane subjekte ali subjekte, ki so vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij, in sklepe o naložitvi sankcij tretjim osebam podpisovati sekretar Sveta ECB, s čimer overi skladnost z odločitvijo Sveta ECB.

(4)

Zaradi močno povečanega obsega nadzorniških odločitev je treba spremembo sprejeti čim prej in mora začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(5)

Zato je treba Sklep ECB/2004/2 (1) ustrezno spremeniti –

1.

odstavek 17.2 se nadomesti z naslednjim:

2.

odstavek 17.4 se nadomesti z naslednjim:

3.

odstavek 17.6 se nadomesti z naslednjim:

4.

odstavek 17a.2 se nadomesti z naslednjim:

5.

odstavek 17a.3 se nadomesti z naslednjim:

6.

odstavek 17a.4 se nadomesti z naslednjim: