(1)

Komisija je 7. januarja 2014 sprejela Delegirano uredbo (EU) št. 275/2014 (2) o določitvi prednosti glede financiranja na področju prometa v okviru večletnih in letnih delovnih programov.

(2)

V svoji sodbi z dne 17. marca 2016 v zadevi C-286/14 Evropski parlament proti Komisiji je Sodišče Evropske unije razglasilo ničnost Delegirane uredbe (EU) št. 275/2014 in razsodilo, da se učinki navedene uredbe ohranijo, dokler ne bo v razumnem roku, ki ne sme preseči šestih mesecev od dneva razglasitve te sodbe, začel veljati nov akt, ki jo bo nadomestil.

(3)

V skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) št. 1316/2013 bi prednostno financiranje na področju prometa moralo upoštevati upravičene ukrepe, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), navedene v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 1316/2013.

(4)

Upravičeni ukrepi iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1316/2013 so podrobneje opredeljeni v členih 10 in 11 navedene uredbe, ki določata najvišje ravni financiranja, ki se uporabljajo za navedene ukrepe. Zato se je primerno sklicevati na ukrepe, kot so navedeni v teh členih, da se podrobno določijo prednosti glede financiranja na področju prometa.

(5)

Projekti skupnega interesa, kot so navedeni v delu I Priloge I k Uredbi (EU) št. 1316/2013, so upravičeni do večletnih delovnih programov iz člena 17(3) navedene uredbe. Projekti, ki niso navedeni v delu I Priloge I, vendar izpolnjujejo pogoje v skladu s členom 7(2) navedene uredbe, so upravičeni do letnih delovnih programov.

(6)

V skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. 1316/2013 o določitvi posebnih sektorskih ciljev v prometnem sektorju in upoštevajoč, da člen 21(3) navedene uredbe na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, ki za prometni sektor podrobno določa prednosti glede financiranja, ki se odrazijo v delovnih programih, ta delegirana uredba določa take prednosti, ki se odrazijo v večletnih ali letnih delovnih programih v skladu s členom 17(3) navedene uredbe.

(7)

Glede na to, da bodo finančni instrumenti prejeli prispevek Unije na podlagi letnih delovnih programov, je primerno vključiti ustrezno prednost.

(8)

Ukrepi za podporo programov iz člena 5(2)(b) Uredbe (EU) št. 1316/2013, ki jih sestavljajo stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju Instrumenta za povezovanje Evrope in so omejeni na 1 % finančnih sredstev, ne bodo zajeti v delovnih programih. Vendar pa bodo ukrepi za podporo programov, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, kot so predvideni v členu 7(2) in navedeni v členu 5(2)(a) Uredbe (EU) št. 1316/2013, zajeti v delovnih programih in so vključeni z ustrezno prednostjo.

(9)

Vsa sredstva iz člena 5(1)(a) Uredbe (EU) št. 1316/2013, vključno s sredstvi, prenesenimi iz Kohezijskega sklada, se bodo krila iz istih delovnih programov. V skladu s členom 11 navedene uredbe bodo sredstva, prenesena iz Kohezijskega sklada, predmet posebnih razpisov za zbiranje predlogov.

(10)

Da se zagotovi pravočasno sprejetje izvedbenih aktov iz člena 17(3) Uredbe (EU) št. 1316/2013 za zagotovitev pravne kontinuitete programa na področju prometnega sektorja Instrumenta za povezovanje Evrope, bi morala ta uredba začeti veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije —

(1)

Uredba Sveta (EU) 2016/72 (2) določa kvote za leto 2016.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2016.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2016/72 (2) določa kvote za leto 2016.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2016.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2016/72 (2) določa kvote za leto 2016.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2016.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

V členu 48 Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije, kakor je spremenjen z Uredbo (EU, Euratom) 2015/2422 Evropskega parlamenta in Sveta (1), je predvideno, da ima od 25. decembra 2015 Splošno sodišče 40 sodnikov. Člen 2(a) navedene uredbe ureja mandat dvanajstih dodatnih sodnikov tako, da zaključek njihovega mandata ustreza delnim zamenjavam na Splošnem sodišču, ki se izvedejo 1. septembra 2016 in 1. septembra 2019.

(2)

V tem okviru je bil za dodatnega sodnika na Splošnem sodišču predlagan Jan PASSER.

(3)

Med drugim je v členu 48 Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije, kakor je spremenjen z Uredbo (EU, Euratom) 2015/2422, določeno, da ima Splošno sodišče od 1. septembra 2016 47 sodnikov. Člen 2(b) navedene uredbe določa mandat sedmih dodatnih sodnikov tako, da zaključek njihovega mandata ustreza delnima zamenjavama na Splošnem sodišču, ki se bosta izvedli 1. septembra 2019 in 1. septembra 2022.

(4)

V tem okviru so bili za dodatne sodnike na Splošnem sodišču predlagani René BARENTS, Maria José COSTEIRA, Alexander KORNEZOV, Ezio PERILLO in Jesper SVENNINGSEN.

(5)

Odbor, ustanovljen na podlagi člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je dal mnenje o ustreznosti Renéja BARENTSA, Marie José COSTEIRE, Alexandra KORNEZOVA, Jana PASSERJA, Ezia PERILLA in Jesperja SVENNINGSENA za opravljanje nalog sodnikov Splošnega sodišča.

(6)

Jana PASSERJA bi bilo treba imenovati za sodnika Splošnega sodišča za obdobje od začetka veljavnosti tega sklepa do 31. avgusta 2019. Prav tako bi bilo treba za sodnico Splošnega sodišča za obdobje od začetka veljavnosti tega sklepa do 31. avgusta 2022 imenovati Mario José COSTEIRO.

(7)

Ker so René BARENTS, Alexander KORNEZOV, Ezio PERILLO in Jesper SVENNINGSEN opravljali naloge sodnikov na Sodišču za uslužbence Evropske unije do razpustitve tega sodišča 31. avgusta 2016 in ker je pristojnost za odločanje na prvi stopnji v sporih med Unijo in njenimi uslužbenci s 1. septembrom 2016 z uredbo (UE, Euratom) 2016/1192 Evropskega parlamenta in Sveta (2) prenesena na Splošno sodišče, bi bilo treba imenovati Alexandra KORNEZOVA in Ezia PERILLA za mandat, ki se začne 1. septembra 2016 in zaključi 31. avgusta 2019, Renéja BARENTSA in Jesperja SVENNINGSENA pa za mandat, ki se začne 1. septembra 2016 in zaključi 31. avgusta 2022 –

—

Alexander KORNEZOV,

—

Ezio PERILLO.

—

René BARENTS,

—

Jesper SVENNINGSEN.

(1)

Mandati štirinajstih sodnikov Splošnega sodišča se iztečejo 31. avgusta 2016. Ob tem potečejo mandati sodnikov iz člena Sklepa 1 (EU, Euratom) 2016/484 predstavnikov vlad držav članic (1), in sicer prav tako 31. avgusta 2016, kot je določeno v navedenem členu.

(2)

Barna BERKE, Ricardo da SILVA PASSOS in Octavia SPINEANU-MATEI so bili predlagani za sodnike Splošnega sodišča.

(3)

Prav tako je bilo predlagano, da se podaljšajo mandati Zoltána CSEHIJA, Constantinosa ILIOPOULOSA, Anne MARCOULLI in Deana SPIELMANNA.

(4)

Odbor, ustanovljen na podlagi člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je dal mnenje o ustreznosti Barne BERKEJA, Zoltána CSEHIJA, Constantinosa ILIOPOULOSA, Anne MARCOULLI, Ricarda da SILVE PASSOSA, Deana SPIELMANNA in Octavie SPINEANU-MATEI za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča.

(5)

Barna BERKEJA, Ricarda da SILVO PASSOSA in Octavio SPINEANU-MATEI bi bilo treba imenovati za sodnike Splošnega sodišča za obdobje od začetka veljavnosti tega sklepa do 31. avgusta 2022.

(6)

Zoltána CSEHIJA, Constantinos IILIOPOULOSA, Anno MARCOULLI in Deana SPIELMANNA bi bilo treba na novo imenovati za sodnike Splošnega sodišča za obdobje od 1. septembra 2016 do 31. avgusta 2022. Ker so namreč ti štirje sodniki že opravljali naloge sodnika Splošnega sodišča do 31. avgusta 2016 in jih še naprej opravljajo do sprejetja tega sklepa, bi jih bilo treba imenovati za nov mandat z učinkom na dan po datumu prenehanju prejšnjega mandata –

—

Barna BERKE,

—

Ricardo da SILVA PASSOS,

—

Octavia SPINEANU-MATEI.

—

Zoltán CSEHI,

—

Constantinos ILIOPOULOS,

—

Anna MARCOULLI,

—

Dean SPIELMANN.

(1)

Mandat štirinajstih sodnikov in štirih generalnih pravobranilcev Sodišča je iztekel 6. oktobra 2015. Poleg tega se je število generalnih pravobranilcev Sodišča na podlagi Sklepa Sveta 2013/336/EU (1) povečalo na enajst, z učinkom od 7. oktobra 2015.

(2)

V tem okviru je bil na mesto generalnega pravobranilca Sodišča predlagan Evgeni TANCHEV.

(3)

Odbor, ustanovljen na podlagi člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je dal mnenje o ustreznosti Evgenija TANCHEVA za opravljanje nalog generalnega pravobranilca Sodišča.

(4)

Evgenija TANCHEVA bi bilo treba imenovati za generalnega pravobranilca Sodišča za obdobje od začetka veljavnosti tega sklepa do 6. oktobra 2021 –

(1)

V skladu s členoma 5 in 7 Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije in zaradi odstopa Carla WETTERJA, ki začne učinkovati 19. septembra 2016, bi bilo treba za preostanek njegovega mandata, to je do 31. avgusta 2019, imenovati sodnika Splošnega sodišča.

(2)

Kot kandidat za prosto mesto je bil predlagan Ulf ÖBERG.

(3)

Odbor, ustanovljen na podlagi člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je dal mnenje o ustreznosti Ulfa ÖBERGA za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča –

(1)

Leta 2008 je Evropska agencija za zdravila v svojem mnenju navedla, da je Eleutherococcus senticosus (Rupr. et Maxim) Maxim skladen z zahtevami iz Direktive 2001/83/ES kot rastlinska snov, rastlinski pripravek ali kombinacija iz njih v smislu navedene direktive ter je bil zato vključen na seznam rastlinskih snovi, pripravkov in kombinacij iz njih za uporabo v tradicionalnih zdravilih rastlinskega izvora, vzpostavljen z Odločbo Komisije 2008/911/ES (2).

(2)

Odbor za zdravila rastlinskega izvora je v okviru svojega pregleda ustreznosti monografij in seznamov navedb pregledal vnos na seznamu za Eleutherococcus senticosus (Rupr. et Maxim) Maxim in sprejel mnenje, da je treba pri tem vnosu spremeniti ime rastlinske snovi v nekaterih uradnih jezikih EU in besedilo, ki opisuje rastlinski pripravek, ter posodobiti sklicevanja na Evropske farmakopeje in nekatere informacije, potrebne za varno uporabo, npr. pregled kontraindikacij. Nekatere spremembe so posledica posodobitve predloge za vpis na seznam.

(3)

Odločbo 2008/911/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v humani medicini –

(1)

Melaleuca alternifolia (Maiden in Betch) Cheel, M. linariifolia Smith, M. dissitiflora F. Mueller in/ali druge vrste Melaleuca, aetheroleum se lahko štejejo za rastlinsko snov, pripravek rastlinskega izvora ali kombinacijo iz njih v smislu Direktive 2001/83/ES in so skladne z zahtevami iz navedene direktive.

(2)

Zato je primerno, da se Melaleuca alternifolia (Maiden in Betch) Cheel, M. linariifolia Smith, M. dissitiflora F. Mueller in druge vrste Melaleuca, aetheroleum vključijo na seznam rastlinskih snovi, pripravkov in kombinacij iz njih za uporabo v tradicionalnih zdravilih rastlinskega izvora, vzpostavljen z Odločbo Komisije 2008/911/ES (2).

(3)

Odločbo 2008/911/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v humani medicini –