30.7.2016

Uradni list Evropske unije

L 206/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1237

z dne 18. maja 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o sprostitvi in zasegu varščin, položenih za takšna dovoljenja, spremembi uredb Komisije (ES) št. 2535/2001, (ES) št. 1342/2003, (ES) št. 2336/2003, (ES) št. 951/2006, (ES) št. 341/2007 in (ES) št. 382/2008 ter razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 2390/98, (ES) št. 1345/2005, (ES) št. 376/2008 in (ES) št. 507/2008

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 177 Uredbe,

Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2) ter zlasti člena 66(3)(c) in (e) Uredbe

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo (EU) št. 1308/2013 je bila razveljavljena in nadomeščena Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 (3) ter določena pravila o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode. Poleg tega so bila na Komisijo prenesena pooblastila za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi s tem. Za zagotovitev nemotenega delovanja sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj je v novem pravnem okviru treba sprejeti nekatera pravila v obliki takih aktov.

(2)

Člen 176 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se za uvoz z namenom sprostitve v prosti promet ali za izvoz enega ali več proizvodov iz sektorjev iz navedenega člena lahko zahteva predložitev dovoljenja. Treba bi bilo določiti seznam proizvodov navedenih sektorjev, za katere se zahteva predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja.

(3)

Spremljanja trgovinskih tokov z uporabo dovoljenj bi se morali lotiti prožno. Pri opredelitvi primerov, v katerih se zahteva dovoljenje, bi bilo treba upoštevati druge možne vire informacij, kot je carinski nadzor, ter potrebo po dovoljenjih ali čas, ki je potreben za zbiranje informacij z uporabo dovoljenj. Treba bi bilo opredeliti posebne primere, v katerih dovoljenje ni potrebno.

(4)	Treba bi bilo določiti, da se dovoljenja izdajo pod pogojem, da se položi varščina, s čimer bi se zagotovilo, da bodo proizvodi uvoženi ali izvoženi v obdobju veljavnosti dovoljenja. Določiti je treba tudi, kdaj je obveznost uvoza ali izvoza izpolnjena.

(5)	Uvozno ali izvozno dovoljenje daje pravico do uvoza ali izvoza in zato, da bi bila ta pravica učinkovita, bi bilo treba dovoljenje predložiti ob sprejemu uvozne ali izvozne deklaracije.

(6)	Ker oseba, ki uporablja dovoljenje, ni nujno imetnik ali prevzemnik, bi bilo treba zaradi pravne varnosti in upravne učinkovitosti navesti osebe, ki so pooblaščene za uporabo dovoljenja, vključno s carinskim zastopnikom, ki deluje v imenu imetnika ali prevzemnika.

(7)	Ob upoštevanju mednarodne trgovinske prakse za zadevne kmetijske proizvode, bi bilo treba dovoliti neko dovoljeno odstopanje za količino uvoženih ali izvoženih proizvodov glede na količino iz dovoljenja.

(8)

Če se uvozno dovoljenje uporablja tudi za določanje tarifne kvote, za katero veljajo preferencialni režimi, se takšni preferencialni režimi za uvoznike uporabljajo na podlagi dovoljenja, ki ga mora v nekaterih primerih spremljati dokument iz tretje države. Da bi preprečili prekoračitev kvote, bi bilo treba uporabljati preferencialne režime do količine, za katero je bilo izdano dovoljenje. V takih primerih bi bilo treba dovoliti odstopanje pod pogojem, da se za količino, ki presega količino iz dovoljenja, vendar znotraj tolerance, ne uporablja preferencialni režim in se zanjo plača konvencionalna dajatev.

(9)	Primerno je določiti posebna pravila o prenosljivosti dovoljenja.

(10)	Treba bi bilo predpisati določbe o sprostitvi in zasegu varščine, položene za uvozna in izvozna dovoljenja.

(11)	Zaradi posebnosti kmetijskega sektorja bi bilo treba določiti nekaj dodatnih pogojev za uvozna dovoljenja za konopljo in česen.

(12)	Zaradi jasnosti je primerno določiti pravila o uvoznih in izvoznih dovoljenjih, izdanih za proizvode, za katere je obveznost pridobitve uvoznega in izvoznega dovoljenja odpravljena ali ki jih zadeva ta uredba in še vedno veljajo na dan začetka uporabe te uredbe.

(13)

Ker je namen te uredbe in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1239 (4) poenostavitev določb, ki veljajo za sistem uvoznih in izvoznih dovoljenj, ter njihova prilagoditev novemu pravnemu okviru, ki ga vzpostavlja Uredba (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba nadomestiti določbe, ki se trenutno uporabljajo. Zaradi jasnosti bi bilo treba črtati nekatere določbe uredb Komisije (ES) št. 2535/2001 (5), (ES) št. 1342/2003 (6), (ES) št. 2336/2003 (7), (ES) št. 951/2006 (8), (ES) št. 341/2007 (9) in (ES) št. 382/2008 (10) črtati ter razveljaviti uredbe Komisije (ES) št. 2390/98 (11), (ES) št. 1345/2005 (12), (ES) št. 376/2008 (13) in (ES) št. 507/2008 (14).

(14)	Prehod od ureditve iz črtanih določb in razveljavljenih uredb k določbam iz te uredbe bi lahko imel nekatere praktične posledice. Zato je primerno uporabo te uredbe odložiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„dovoljenje“ pomeni elektronski ali papirni dokument s posebnim obdobjem veljavnosti, v katerem sta navedeni pravica in obveznost uvoza ali izvoza proizvodov;

(b)	„obvestilo o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode“ pomeni podrobne določbe o uvoznem ali izvoznem dovoljenju ter sklop informacij, ki jih je treba navesti v zahtevku za dovoljenje in dovoljenju, kot se objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije (15).

Člen 2

Primeri, ko je dovoljenje potrebno

1. Uvozno dovoljenje se predloži za naslednje proizvode:

(a)	proizvode, ki so navedeni v delu I Priloge, ko se prijavijo za sprostitev v prosti promet pod katerimi koli pogoji, razen na podlagi tarifnih kvot, če ni drugače določeno v navedenem delu I;

(b)	proizvode, ki se prijavijo za sprostitev v prosti promet na podlagi tarifnih kvot, ki se upravljajo z metodo hkratnega preverjanja ali metodo tradicionalnih/novih izvajalcev iz člena 184(2)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali njuno kombinacijo ali drugimi ustreznimi metodami;

(c)	proizvode, za katere je v delu I Priloge sklic na to določbo, kadar se prijavijo za sprostitev v prosti promet na podlagi tarifnih kvot, ki se upravljajo z metodo po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ iz člena 184(2)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(d)	proizvode iz dela I Priloge, kadar se prijavijo za sprostitev v prosti promet po preferencialnem sporazumu, ki se upravlja z dovoljenji;

(e)	proizvode, ki so zajeti v postopku pasivnega oplemenitenja na podlagi izvoznega dovoljenja in se nato vrnejo za sprostitev v prosti promet kot proizvod, naveden v oddelku A ali B dela I Priloge;

(f)	proizvode, ki se deklarirajo za sprostitev v prosti promet na podlagi člena 185 Uredbe (EU) št. 1308/2013, če se uporabi znižanje uvozne dajatve.

2. Izvozno dovoljenje se predloži za naslednje proizvode:

(a)	proizvode, navedene v delu II Priloge;

(b)	proizvode Unije, za katere je treba predložiti izvozno dovoljenje za vključitev na podlagi kvote, ki jo upravlja Unija ali tretja država in je bila v navedeni državi odprta za navedene proizvode;

(c)

naslednje proizvode Unije, ki so navedeni v delu II Priloge in se izvažajo:

(i)	proizvodi, ki so v carinskem postopku aktivnega oplemenitenja;

(ii)	proizvodi, ki so osnovni proizvodi iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in so v carinskem postopku pasivnega oplemenitenja;

(iii)

proizvodi, ki so predmet izterjave ali odpusta zneska uvozne ali izvozne dajatve, kot je določeno v poglavju 3 naslova III Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17), za katere še ni bila sprejeta dokončna odločitev.

Člen 3

Primeri, ko dovoljenje ni potrebno

1. Dovoljenje ni potrebno in ga ni treba predložiti za:

(a)	sprostitve v prosti promet ali izvoza proizvodov, ki so nekomercialne narave, kot je določeno v oddelku II(D)(2)(d) prvega dela Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (18);

(b)	primere, v katerih je oprostitev uvoznih dajatev, izvoznih dajatev in ukrepov, sprejetih na podlagi člena 207 Pogodbe, treba odobriti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1186/2009 (19);

(c)	količine proizvodov, ki jih je treba sprostiti v prosti promet ali izvoziti in ne presegajo količin, navedenih v Prilogi;

(d)	proizvode, ki jih je treba sprostiti v prosti promet kot vrnjeno blago v skladu z oddelkom 1 poglavja 2 naslova VI Uredbe (EU) št. 952/2013;

(e)	proizvode, za katere ob sprejemu deklaracije o ponovnem izvozu deklarant predloži dokazila, da je bila izdana pozitivna odločba za povračilo ali odpust uvoznih dajatev za takšne proizvode v skladu z oddelkom 3 poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 952/2013.

Z odstopanjem od točk (b) in (c) prvega pododstavka je potrebno dovoljenje, kadar se sprostitev v prosti promet ali izvoz opravlja po preferencialnih režimih, ki se odobrijo na podlagi dovoljenja.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se količina za eno dovoljenje izračuna tako, da zajema vse količine, ki jih je treba sprostiti v prosti promet ali izvoziti in ki so zajete v isti logistični operaciji.

2. Izvozno dovoljenje ni potrebno in se ne izda ali predloži za proizvode, ki jih pošljejo zasebniki ali skupine zasebnikov za brezplačno razdeljevanje v humanitarne namene v tretjih državah, kadar so te pošiljke priložnostne narave, zajemajo različne proizvode in ne presegajo skupne mase 30 000 kg na prevozno sredstvo. Za dejavnosti pomoči v hrani, ki ne izpolnjuje teh pogojev, je potrebno dovoljenje, ki je v skladu s to uredbo in Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1239.

Člen 4

Varščina

1. Za dovoljenja je treba položiti varščino, razen v primerih, ki so določeni v Prilogi.

2. Pri vložitvi zahtevka za dovoljenje vložnik položi varščino, ki je na voljo organu za izdajo dovoljenj najpozneje do 13. ure po bruseljskem času na dan vložitve zahtevka.

3. Varščina ni potrebna, kadar je znesek varščine enak ali manjši od praga 100 EUR.

V ta namen se višina varščine izračuna z vključitvijo vseh količin, ki izhajajo iz obveznosti, ki jih zajema ista logistična operacija.

4. Varščina ni potrebna, kadar je vložnik:

(a)	javni organ, ki je pristojen za izvajanje nalog javne uprave, ali

(b)	zasebni organ, ki izvaja naloge iz točke (a) pod nadzorom države članice.

5. Položena varščina za količino, za katero dovoljenje ni bilo izdano, se takoj vrne.

Člen 5

Pravice in obveznosti, dovoljeno odstopanje

1. Uvozna ali izvozna dovoljenja pomenijo pravico in obveznost, da se količina proizvodov iz dovoljenja sprosti v prosti promet oziroma izvozi v obdobju njegove veljavnosti v skladu s členom 7(1) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239.

2. Carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet ali za izvoz vloži:

(a)	imetnik dovoljenja, naveden v oddelku 4 dovoljenja, katerega vzorec je določen v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1239 (v nadaljnjem besedilu: imetnik);

(b)	prevzemnik, naveden v oddelku 6 dovoljenja iz točke (a), ali

(c)	imenovani carinski zastopnik, ki deluje v imenu imetnika ali prevzemnika, kakor je določeno v členu 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, pri čemer v carinski deklaraciji navede, da je imetnik ali prevzemnik oseba, v imenu katere se izvrši obveznost iz odstavka 1.

3. Če tako določa posebna zakonodaja Unije, obveznost sprostitve v prosti promet ali izvoza lahko vključuje obveznost sprostitve ali izvoza v državo ali skupino držav, ki so natančno opredeljene v dovoljenju.

4. Obveznost sprostitve v prosti promet ali izvoza se šteje za izpolnjeno, če je bila celotna količina iz dovoljenja ocarinjena po ustreznem postopku. V ta namen se pozitivno ali negativno odstopanje glede količine, navedene v dovoljenju, uporablja v skladu s členom 8 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239.

5. Pozitivno odstopanje se ne uporablja, kadar je količina, navedena v uvoznem dovoljenju, enaka količini iz izvoznega dokumenta, kar je dokazni element, da proizvod izpolnjuje pogoje za preferencialno obravnavo zaradi posebne kakovosti, sorte ali značilnosti, kot zahteva ustrezni mednarodni sporazum.

Kadar je potrebno uvozno dovoljenje za tarifno kvoto, se količina, ki znotraj dovoljenega odstopanja presega količino, navedeno v uvoznem dovoljenju, da v prosti promet na podlagi istega dovoljenja, za katero velja konvencionalna stopnja dajatve.

Člen 6

Prenos

1. Obveznosti, ki izhajajo iz dovoljenj, niso prenosljive. Če ni drugače določeno, lahko imetnik pravic, ki izhajajo iz dovoljenj, prenese v obdobju veljavnosti dovoljenja.

2. Pravice, ki izhajajo iz dovoljenja ali njegovega izpiska, se lahko prenesejo samo na enega prevzemnika in se nanašajo na količine iz dovoljenja ali izpiska, ki še niso bile izrabljene.

3. Za prenos imetnik zaprosi organ, ki je izdal prvotno dovoljenje.

4. Prevzemniki ne prenašajo pravic naprej, lahko pa jih prenesejo nazaj na imetnika. Prenos nazaj na imetnika zajema količine iz dovoljenja ali izpiska, ki še niso bile izrabljene. Organ za izdajo dovoljenj zabeleži prenos nazaj v skladu z obvestilom o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode.

5. Prenos ali prenos nazaj na imetnika začne veljati od datuma, ki ga potrdi organ za izdajo dovoljenj.

Člen 7

Sprostitev in zaseg varščin

1. Sprostitev varščine iz člena 24(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (20) je lahko delna sorazmerno s količino proizvodov, za katero je bilo predloženo dokazilo o izpolnjevanju obveznosti uvoza ali izvoza. Navedena količina ne sme biti manjša od 5 % skupne količine, navedene v dovoljenju.

Če pa znaša uvožena ali izvožena količina manj kot 5 % količine, navedene v dovoljenju, se varščina zaseže v celoti.

2. Pri izračunu dela varščine, ki se zaseže, kadar je to primerno, organ za izdajo dovoljenj odbije znesek, ki ustreza količinskemu odstopanju iz člena 5(4).

3. Kadar organ za izdajo dovoljenj odstopi od zahteve za varščino, če je vrednost zavarovanega zneska nižja od 500 EUR, kakor je določeno v členu 18(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014, znesek varščine, ki je enak varščini, ki se zaseže, plača zadevna stranka po izteku 60 dni od datuma, ko dovoljenje preneha veljati.

4. Če znaša skupni znesek varščine, ki bi bila zasežena, 100 EUR ali manj za posamezno dovoljenje, zadevni organ za izdajo dovoljenj sprosti celotni znesek varščine.

Člen 8

Obveščanje

V skladu s podrobnimi pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi člena 223(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, države članice Komisijo obvestijo o naslednjem:

(a)	izdanih nadomestnih dovoljenjih iz člena 15(5) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239;

(b)	primerih višje sile iz člena 16(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239;

(c)	za konopljo: o sprejetih določbah, izrečenih kaznih in pristojnih organih za preglede iz člena 17(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239;

(d)	za česen: o količinah, ki jih zajemajo dovoljenja „B“ iz člena 18 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239;

(e)	za etanol: o izdanih uvoznih dovoljenjih iz člena 19 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239;

(f)	nepravilnostih iz člena 20(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239;

(g)	pristojnih organih za sprejemanje zahtevkov za dovoljenja in izdajo dovoljenj ali nadomestnih dovoljenj iz člena 20(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239;

(h)	uradnih žigih in po potrebi suhih žigih iz člena 20(4) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1239.

POGLAVJE II

POSEBNE SEKTORSKE DOLOČBE

Člen 9

Konoplja

1. Za sprostitev v prosti promet proizvodov iz konoplje, navedenih v oddelkih C, D in G dela I Priloge k tej uredbi, se zahteva uvozno dovoljenje v skladu z vzorcem iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1239 (v nadaljnjem besedilu: uvozno dovoljenje AGRIM).

Dovoljenje se izda samo, kadar je bilo državi članici, v kateri je proizvode iz konoplje treba sprostiti v prosti promet, zadovoljivo dokazano, da so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 189(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in iz te uredbe ter zahteve, ki jih določi zadevna država članica v skladu s členom 189(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2. Zahtevek za dovoljenje vsebuje informacije v skladu z navodili za izdelke iz konoplje v obvestilu o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode.

Države članice lahko določijo dodatne zahteve za zahtevek za dovoljenje ter za izdajo in uporabo dovoljenja, kakor je navedeno v členu 189(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3. Za namene točke (c) člena 189(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 države članice določijo način za odobritev uvoznikov konopljinega semena, ki ni namenjeno za setev. Navedeni način vključuje opredelitev pogojev za odobritev, kontrole in kazni, ki se uporabljajo v primeru nepravilnosti.

4. Pri sprostitvi v prosti promet konopljinega semena, ki ni namenjeno za setev in je navedeno v oddelku G dela I Priloge, se uvozno dovoljenje izda samo, kadar se odobreni uvoznik obveže, da bo v rokih in pod pogoji, ki jih je določila država članica, v kateri je uvoznik odobren, pristojnim organom za kontrole pri zadevnih postopkih v državi članici predložil dokumente, ki potrjujejo, da se je pri konopljinem semenu iz dovoljenja v največ 12 mesecih po datumu izdaje dovoljenja izvedel eden od naslednjih postopkov:

(a)	obdelava, ki onemogoča uporabo za setev;

(b)	mešanje z drugimi semeni razen s konopljinim semenom za potrebe prehrane živali, tako da je konopljinega semena v celotni mešanici največ 15 % in v izjemnih primerih največ 25 % na zahtevo odobrenega uvoznika s priloženo utemeljitvijo;

(c)	izvoz v tretjo državo.

Če pa se pri delu konopljinega semena iz dovoljenja v 12 mesecih ni izvedel kateri od postopkov iz prvega pododstavka, lahko država članica na zahtevo odobrenega uvoznika s priloženo utemeljitvijo podaljša ta rok za eno ali dve šestmesečni obdobji.

Dokumente iz prvega pododstavka pripravijo izvajalci, ki so opravili navedene postopke, in vsebujejo vsaj naslednje podatke:

(a)	ime, poln naslov, državo članico in podpis izvajalca;

(b)	opis opravljenega postopka, ki izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka, in datum, ko je bil opravljen;

(c)	količino konopljinega semena v kilogramih, na katero se postopek nanaša.

Na podlagi analize tveganja vsaka zadevna članica preverja zanesljivost dokumentov o postopkih iz prvega pododstavka, izvedenih na svojem ozemlju.

5. Z odstopanjem od člena 6(1) pravice, ki izhajajo iz uvoznih dovoljenj za proizvode iz konoplje, niso prenosljive.

Člen 10

Česen

1. Uvozna dovoljenja za česen, kakor so navedena v oddelkih E in F dela I Priloge, se imenujejo dovoljenja „B“.

2. Vlagatelji smejo vložiti zahtevke za dovoljenja „B“ samo pri organih za izdajo dovoljenj države članice, v kateri imajo sedež in v kateri so registrirani za namene DDV.

3. Z odstopanjem od člena 6(1) pravice, ki izhajajo iz dovoljenj „B“, niso prenosljive.

POGLAVJE III

SPREMEMBE, RAZVELJAVITEV, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Sprememba uredb (ES) št. 2535/2001, (ES) št. 1342/2003, (ES) št. 2336/2003, (ES) št. 951/2006, (ES) št. 341/2007 in (ES) št. 382/2008

1. Črtajo se naslednje določbe:

(a)	v Uredbi (ES) št. 2535/2001 členi 20, 21 in 22;

(b)	v Uredbi (ES) št. 1342/2003 člen 6(1)(a), člen 8(2), člen 9(1) in (2), člen 12(a) in člen 16;

(c)	v Uredbi (ES) št. 2336/2003 člena 5 in 7;

(d)	v Uredbi (ES) št. 951/2006 členi 4c, 4d, 4e, člen 5(1), členi 7 do 7f, člen 8a, člena 9 in 10, člen 11(1)(a) in (2), člen 12a, člen 17(1) in člen 18(1);

(e)	v Uredbi (ES) št. 341/2007 člen 5(1), drugi pododstavek člena 5(2) ter člena 13 in 14;

(f)	v Uredbi (ES) št. 382/2008 člen 2, člen 5(1) in (2), člen 6(1) in (2), člen 7 ter člen 8(1) in (2).

2. Določbe iz odstavka 1 se še naprej uporabljajo za dovoljenja, izdana na podlagi zadevnih uredb.

Člen 12

Razveljavitev

Uredbe (ES) št. 2390/98, (ES) št. 1345/2005, (ES) št. 376/2008 in (ES) št. 507/2008 se razveljavijo.

Vendar

—	se navedene uredbe še naprej uporabljajo za dovoljenja, izdana na njihovi podlagi, in

—	se člen 34(10) Uredbe (ES) št. 376/2008 še naprej uporablja, dokler se ne začnejo uporabljati ustrezna pravila za tarifne kvote, sprejeta na podlagi členov 186 in 187 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 13

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na veljavno obdobje veljavnosti in znesek varščine, ki se položi za dovoljenja, ki 6. novembra 2016 še niso potekla.

2. Na zahtevo imetnika se varščina, položena za dovoljenje, sprosti, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	veljavnost dovoljenja ni potekla na datum iz odstavka 1;

(b)	dovoljenje ni več potrebno za zadevne proizvode od datuma iz odstavka 1;

(c)	dovoljenje je bilo uporabljeno le delno ali sploh ni bilo uporabljeno na datum iz odstavka 1.

Člen 14

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 6. novembra 2016.

Vendar se člen 11(1)(d) uporablja od 1. oktobra 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1239 z dne 18. maja 2016 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj (Glej stran 44 tega Uradnega lista).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 2535/2001 z dne 14. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne proizvode ter o odprtju tarifnih kvot (UL L 341, 22.12.2001, str. 29).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (UL L 189, 29.7.2003, str. 12).

(7) Uredba Komisije (ES) št. 2336/2003 z dne 30. decembra 2003 o uvedbi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 670/2003 o določitvi posebnih ukrepov glede trga z etanolom kmetijskega porekla (UL L 346, 31.12.2003, str. 19).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (UL L 178, 1.7.2006, str. 24).

(9) Uredba Komisije (ES) št. 341/2007 z dne 29. marca 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot in uvedbi sistema uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen in nekatere druge kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav (UL L 90, 30.3.2007, str. 12).

(10) Uredba Komisije (ES) št. 382/2008 z dne 21. aprila 2008 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso (UL L 115, 29.4.2008, str. 10).

(11) Uredba Komisije (ES) št. 2390/98 z dne 5. novembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1706/98 glede režimov za uvoz nekaterih nadomestnih proizvodov žit ter predelanih proizvodov iz žit in riža s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških ali čezmorskih držav in ozemelj ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2245/90 (UL L 297, 6.11.1998, str. 7).

(12) Uredba Komisije (ES) št. 1345/2005 z dne 16. avgusta 2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih dovoljenj za sektor oljčnega olja (UL L 212, 17.8.2005, str. 13).

(13) Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (UL L 114, 26.4.2008, str. 3).

(14) Uredba Komisije (ES) št. 507/2008 z dne 6. junija 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1673/2000 o skupni ureditvi trga za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna (UL L 149, 7.6.2008, str. 38).

(15) Obvestilo o uvoznih in izvoznih dovoljenjih (UL C 278, 30.7.2016).

(16) Uredba (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (UL L 150, 20.5.2014, str. 1).

(17) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(18) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(19) Uredba Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L 324, 10.12.2009, str. 23).

(20) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

PRILOGA

DEL I

OBVEZNOST DOVOLJENJA ZA UVOZ

Seznam izdelkov iz člena 2(1)(a)

A. Riž (člen 1(2)(b) in del II Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Neto količine (1)
1006 20	Oluščen (rjav) riž, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c)	1 000 kg
1006 30	Manj brušen ali popolnoma brušen riž, poliran ali glaziran ali ne, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c)	1 000 kg
1006 40 00	Lomljen riž, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c)	1 000 kg

B. Sladkor (člen 1(2)(c) in del III Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN

Poimenovanje

Neto količine (2)

1701

Vsi proizvodi, uvoženi pod preferencialnimi pogoji, razen proizvodov, uvoženih v okviru tarifnih kvot (3) (4)

(—)

(—)	Dovoljenje je treba predložiti za vse količine.

C. Semena (člen 1(2)(e) in del V Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN

Poimenovanje

Varščina

Neto količine (5)

ex 1207 99 20

Semena sort konoplje, za setev

(6)

(—)

(—)	Dovoljenje je treba predložiti za vse količine.

D. Lan in konoplja (člen 1(2)(h) in del VIII Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN

Poimenovanje

Varščina

Neto količine (7)

ex 5302 10 00

Prava konoplja, surova ali močena

(8)

(—)

(—)	Dovoljenje je treba predložiti za vse količine.

E. Sadje in zelenjava (člen 1(2)(i) in del IX Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN

Poimenovanje

Neto količine (9)

0703 20 00

Česen, svež ali ohlajen, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) (10)

(—)

ex 0703 90 00

Druge čebulnice, sveže ali ohlajene, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) (10)

(—)

(—)	Dovoljenje je treba predložiti za vse količine.

F. Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave (člen 1(2)(j) in del X Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN

Poimenovanje

Neto količine (11)

ex 0710 80 95

Česen (12) in poletni luk (surova, kuhana na pari ali v vodi), zmrznjena, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) (13)

(—)

ex 0710 90 00

Mešanice vrtnin, ki vsebujejo česen (12) in/ali poletni luk (surove, kuhane na pari ali v vodi), zmrznjene, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) (13)

(—)

ex 0711 90 80

Česen (12) in poletni luk, začasno konzervirana (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerna za takojšnjo porabo, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) (13)

(—)

ex 0711 90 90

Mešanice vrtnin, ki vsebujejo česen (12) in/ali poletni luk, začasno konzervirane (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerne za takojšnjo porabo, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) (13)

(—)

ex 0712 90 90

Posušen česen (12) in poletni luk ter mešanice posušenih vrtnin, ki vsebujejo česen (12) in/ali poletni luk, celi, narezani, nasekljani, zdrobljeni ali v prahu, vendar ne nadalje pripravljeni, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) (13)

(—)

(—)	Dovoljenje je treba predložiti za vse količine.

G. Drugi proizvodi (člen 1(2)(x) in del 1 dela XXIV Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN

Poimenovanje

Varščina

Neto količine (14)

1207 99 91

Semena konoplje, ki niso namenjena setvi

(15)

(—)

(—)	Dovoljenje je treba predložiti za vse količine.

H. Etilni alkohol kmetijskega izvora (člen 1(2)(u) in del XXI Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Neto količine (16)
ex 2207 10 00	Nedenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, pridobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi	100 hl
ex 2207 20 00	Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola, dobljeni iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi	100 hl
ex 2208 90 91	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi	100 hl
ex 2208 90 99	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi	100 hl

DEL II

OBVEZNOST DOVOLJENJA ZA IZVOZ

Seznam izdelkov iz člena 2(2)(a)

A. Riž (člen 1(2)(b) in del II Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Neto količine (17)
1006 20	Oluščen (rjav) riž	500 kg
1006 30	Manj brušen ali popolnoma brušen riž, poliran ali glaziran ali ne	500 kg

B. Sladkor (člen 1(2)(c) in del III Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Neto količine (18)
1701	Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju (19)	2 000 kg
1702 60 95 1702 90 95	Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki pa ne zajemajo laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze (19)	2 000 kg
2106 90 59	Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov (19)	2 000 kg

(1) Največje količine, za katere v skladu s členom 3(1)(c) ni treba predložiti dovoljenja. Te omejitve ne veljajo za uvoz pod preferencialnimi pogoji ali v okviru tarifnih kvot, ki se upravljajo z dovoljenji.

(2) Največje količine, za katere v skladu s členom 3(1)(c) ni treba predložiti dovoljenja. Te omejitve ne veljajo za uvoz pod preferencialnimi pogoji ali v okviru tarifnih kvot, ki se upravljajo z dovoljenji.

(3) Obveznost za uvozno dovoljenje velja do 30. septembra 2017.

(4) Z izjemo uvoza preferenčnega sladkorja iz oznake KN 1701 99 10 s poreklom iz Moldavije iz Sklepa Sveta 2014/492/EU z dne 16. junija 2014 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (UL L 260, 30.8.2014, str. 1) in preferencialnega uvoza sladkorja iz oznake KN 1701 s poreklom iz Gruzije iz Sklepa Sveta 2014/494/EU z dne 16. junija 2014 o podpisu Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije, in njegovi začasni uporabi (UL L 261, 30.8.2014, str. 1).

(5) Največje količine, za katere v skladu s členom 3(1)(c) ni treba predložiti dovoljenja. Te omejitve ne veljajo za uvoz pod preferencialnimi pogoji ali v okviru tarifnih kvot, ki se upravljajo z dovoljenji.

(6) Varščina ni potrebna.

(7) Največje količine, za katere v skladu s členom 3(1)(c) ni treba predložiti dovoljenja. Te omejitve ne veljajo za uvoz pod preferencialnimi pogoji ali v okviru tarifnih kvot, ki se upravljajo z dovoljenji.

(8) Varščina ni potrebna.

(9) Največje količine, za katere v skladu s členom 3(1)(c) ni treba predložiti dovoljenja. Te omejitve ne veljajo za uvoz pod preferencialnimi pogoji ali v okviru tarifnih kvot, ki se upravljajo z dovoljenji.

(10) Obveznost za uvozno dovoljenje velja do 30. septembra 2017.

(11) Največje količine, za katere v skladu s členom 3(1)(c) ni treba predložiti dovoljenja. Te omejitve ne veljajo za uvoz pod preferencialnimi pogoji ali v okviru tarifnih kvot, ki se upravljajo z dovoljenji.

(12) Obsega tudi proizvode, pri katerih sta besedi „česen“ ali „luk“ le del opisa. Takšna poimenovanja lahko med drugim vsebujejo „čebulni česen“, „poletni luk“, „gomoljasti luk“ ali „veliki luk“.

(13) Obveznost za uvozno dovoljenje velja do 30. septembra 2017.

(14) Največje količine, za katere v skladu s členom 3(1)(c) ni treba predložiti dovoljenja. Te omejitve ne veljajo za uvoz pod preferencialnimi pogoji ali v okviru tarifnih kvot, ki se upravljajo z dovoljenji.

(15) Varščina ni potrebna.

(16) Največje količine, za katere v skladu s členom 3(1)(c) ni treba predložiti dovoljenja. Te omejitve ne veljajo za uvoz pod preferencialnimi pogoji ali v okviru tarifnih kvot, ki se upravljajo z dovoljenji.

(17) Največje količine, za katere v skladu s členom 3(1)(c) ni treba predložiti dovoljenja. Te omejitve ne veljajo za izvoz pod preferencialnimi pogoji ali v okviru tarifnih kvot, ki se upravljajo z dovoljenji.

(18) Največje količine, za katere v skladu s členom 3(1)(c) ni treba predložiti dovoljenja. Te omejitve ne veljajo za izvoz pod preferencialnimi pogoji ali v okviru tarifnih kvot, ki se upravljajo z dovoljenji.

(19) Obveznost izvoznega dovoljenja velja do 30. septembra 2017.

30.7.2016

Uradni list Evropske unije

L 206/15

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1238

z dne 18. maja 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2) ter zlasti člena 64(6) ter člena 66(3)(c) in (e) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (3) in uvedla nove določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje. Poleg tega Komisijo pooblašča za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov o tem. Za zagotovitev nemotenega delovanja shem javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje je v novem pravnem okviru treba sprejeti nekatera pravila v obliki takih aktov.

(2)

Člen 11 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se javna intervencija uporablja za navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen, koruzo, neoluščeni riž, sveže ali hlajeno goveje in telečje meso, maslo in posneto mleko v prahu v skladu s pogoji iz navedene uredbe in dodatnimi zahtevami, ki jih določi Komisija.

(3)

Člen 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se pomoč za zasebno skladiščenje lahko dodeli za beli sladkor, oljčno olje, lanena vlakna, sveže ali ohlajeno meso goveda, starega osem mesecev ali več, sir, maslo, posneto mleko v prahu, prašičje meso ter ovčje in kozje mesa v skladu s pogoji iz navedene uredbe in dodatnimi zahtevami, ki jih določi Komisija.

(4)	Za poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti mehanizmov upravljanja in nadzora pri shemah javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje bi bilo treba določiti skupna pravila za vse upravičene proizvode.

(5)	Kot splošno pravilo bi bilo za olajšanje upravljanja in nadzora treba dovoliti sodelovanje pri shemah javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje le izvajalcem, ki imajo sedež v državi članici in so tam tudi registrirani kot zavezanci za DDV.

(6)	Da se zagotovi učinkovit nadzor nad proizvodnjo oljčnega olja in sladkorja, morajo gospodarski subjekti, ki so upravičeni do pomoči za zasebno skladiščenje, izpolnjevati dodatne pogoje.

(7)

Ker se proizvodi, ki jih zajemata javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje, med seboj razlikujejo po času proizvodnje ali žetve in zahtevah pri skladiščenju, bi bilo treba določiti pogoje za upravičenost vsakega proizvoda. Da bi imeli izvajalci čas, da se prilagodijo novemu sistemu, bi bilo treba za žita nekatere pogoje uporabljati šele od tržnega leta 2017/18.

(8)	Da se zagotovi resnost ponudbe ali prijave ter želeni učinek ukrepa na trg tako pri intervencijskem odkupu, prodaji in odpremi po shemi za najbolj ogrožene v Uniji kot pri pomoči za zasebno skladiščenje, bi bilo treba določiti zahteve za polog varščine.

(9)	Prav tako bi bilo treba sprejeti določbe o sprostitvi in zasegu varščine za intervencijski odkup, prodajo in odpremo po shemi za najbolj ogrožene v Uniji in za pomoč za zasebno skladiščenje.

(10)	Pri intervencijski prodaji se razpisni postopek lahko pravilno opravi le ob vložitvi resnih ponudb. Za dosego tega cilja bi bilo treba zahtevati, da se varščina sprosti ob plačilu prodajne cene v predpisanem roku.

(11)	Skladišča bi morala izpolnjevati nekatere pogoje, da se omogoči čim preprostejše in učinkovitejše delovanje sheme javnih intervencij v vsej Uniji tako pri odkupu upravičenih proizvodov kot pri prodaji proizvodov, ki so jih prevzele plačilne agencije.

(12)	Treba bi bilo določiti, da plačilne agencije, ki so odgovorne za javne intervencije v državah članicah v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 907/2014 (4), zagotovijo, da so pogoji za skladišča izpolnjeni.

(13)	V primeru, da dodelitev za odkup govejega mesa presega hladilniške zmogljivosti, ki so na voljo v državi članici, bi bilo treba predvideti možnost, da države članice uporabljajo hladilniške zmogljivosti v drugi državi članici.

(14)	Da bi zagotovili učinkovito upravljanje pomoči za zasebno skladiščenje, bi bilo treba določiti posebna pravila za plačilo pomoči za zasebno skladiščenje.

(15)

Ker je cilj te uredbe in izvedbenega akta, ki ga je treba sprejeti o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje, poenostaviti določbe, ki se uporabljajo za proizvode za javno intervencijo in pomoč za zasebno skladiščenje, ter jih prilagoditi novemu pravnemu okviru, ki sta ga vzpostavili Uredba (EU) št. 1308/2013 in Uredba Sveta (EU) št. 1370/2013 (5), bi se z njo morale nadomestiti določbe iz uredb Komisije (EGS) št. 3427/87 (6), (EGS) št. 2351/91 (7), (ES) št. 720/2008 (8), (ES) št. 826/2008 (9), (ES) št. 1130/2009 (10), (EU) št. 1272/2009 (11) in (EU) št. 807/2010 (12). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedene uredbe razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNA DOLOČBA

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1308/2013 glede:

(a)	odkupa in prodaje iz javne intervencije za proizvode iz člena 11 navedene uredbe ter

(b)	dodelitve pomoči za zasebno skladiščenje za proizvode iz člena 17 navedene uredbe.

POGLAVJE II

SPLOŠNA PRAVILA

Člen 2

Upravičenost izvajalcev

1. Izvajalci morajo biti ustanovljeni in registrirani v Uniji za namene DDV, da lahko vložijo:

(a)	ponudbo za odkup ali ponudbo za prodajo proizvodov iz javne intervencije ali

(b)	ponudbo za pomoč za zasebno skladiščenje ali vlogo za pomoč za zasebno skladiščenje, ki se določi vnaprej.

2. Pri odkupu govejega mesa lahko ponudbe vložijo samo naslednji izvajalci iz odstavka 1:

(a)	klavnice za govedo, odobrene v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004 (13);

(b)	trgovci z živino ali mesom, ki izvajajo klanje za svoj račun.

3. Pri pomoči za zasebno skladiščenje lahko ponudbe ali vloge vložijo samo naslednji izvajalci iz odstavka 1:

(a)	v sektorju oljčnega olja: izvajalci, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge VII;

(b)	v sektorju sladkorja: izvajalci, ki so proizvajalci sladkorja.

Člen 3

Upravičenost proizvodov

1. Proizvodi so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ter izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2. V primeru odkupa proizvodi izpolnjujejo zahteve, ki so določene, kot sledi:

(a)	za žita: v Prilogi I k tej uredbi;

(b)	za riž: v Prilogi II k tej uredbi;

(c)	za goveje meso: v Prilogi III k tej uredbi;

(d)	za maslo: v delih I in II Priloge IV k tej uredbi in členu 21 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 (14);

(e)	za posneto mleko v prahu: v delih I in II Priloge V k tej uredbi in členu 21 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240;

Poleg tega morata biti maslo in posneto mleko v prahu proizvedena v podjetju, ki je odobreno v skladu z delom III Priloge IV oziroma delom III Priloge V k tej uredbi.

3. V primeru pomoči za zasebno skladiščenje proizvodi izpolnjujejo zahteve iz Priloge VI k tej uredbi.

Člen 4

Varščina

Izvajalci položijo varščino v korist ustrezne plačilne agencije v skladu z oddelkom 2 poglavja IV Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014, ko:

(a)	vložijo ponudbo za odkup ali prodajo intervencijskih proizvodov ali odpremo takih proizvodov v sistemu razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)	vložijo ponudbo ali vlogo za pomoč za zasebno skladiščenje, razen če izvedbena uredba o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči, kot je navedeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1240, določa drugače.

Člen 5

Sprostitev in zaseg varščine

1. Varščina iz člena 4 se sprosti, če je ponudba ali vloga nedopustna ali ni bila sprejeta.

2. Pri intervencijskem odkupu se varščina sprosti, ko:

(a)	izvajalec dobavi navedeno količino do roka za dobavo po dobavnem nalogu iz člena 17 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 in

(b)	se ugotovi skladnost z zahtevami za upravičenost iz člena 3 te uredbe ali

(c)	se uporabi koeficient dodelitve iz člena 11(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240. V tem primeru znesek sproščene varščine ustreza količini, ki ni bila sprejeta; ali

(d)	izvajalec, za katerega se uporabi koeficient dodelitve iz člena 11(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, umakne ponudbo.

3. Pri prodaji intervencijskih proizvodov se varščina sprosti:

(a)	pri neuspešnih izvajalcih po sprejetju odločitve iz člena 32(1) ali člena 36(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240;

(b)	pri uspešnih izvajalcih za količine, za katere je bilo opravljeno plačilo v skladu s členom 35 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240;

(c)	če so izpolnjene obveznosti pri odpremi proizvodov v sistemu razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam.

4. Pri pomoči za zasebno skladiščenje se varščina sprosti, ko:

(a)	se uporabi koeficient dodelitve iz prvega pododstavka člena 43(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240. V tem primeru znesek sproščene varščine ustreza količini, ki ni bila sprejeta;

(b)	je ponudba umaknjena zaradi določitve koeficienta dodelitve iz drugega pododstavka člena 43(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240;

(c)	so izpolnjene pogodbene obveznosti glede pogodbene količine.

5. Navedena varščina se zaseže, če je ponudba ali vloga:

(a)	umaknjena iz drugih razlogov, kot je določitev koeficienta dodelitve v skladu s členom 11(1)(b) ali prvim pododstavkom člena 43(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240; ali

(b)	spremenjena po vložitvi.

6. Pri intervencijskem odkupu se varščina zaseže, ko:

(a)	proizvodi ne izpolnjujejo zahtev iz člena 3 za nesprejete količine;

(b)	izvajalec, razen v primerih višje sile, ne dobavi proizvodov do končnega roka iz dobavnega naloga, varščina se v takem primeru zaseže sorazmerno z nedobavljenimi količinami, odkup za navedene količine pa prekliče.

Pri žitih, rižu in govejem mesu pa se varščina sprosti v celoti, če je dejansko dobavljena in sprejeta količina manjša od količine iz dobavnega naloga, vendar razlika ni večja od 5 %.

7. Pri prodaji intervencijskih proizvodov se razen v primerih višje sile varščina zaseže:

(a)	za količine, za katere ni bilo opravljeno plačilo v skladu s členom 35 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, pri čemer se prodaja za navedene količin prekliče;

(b)	če niso izpolnjene obveznosti pri odpremi proizvodov v sistemu razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam.

8. Pri pomoči za zasebno skladiščenje se varščina zaseže, ko:

(a)	se manj kot 95 % količin iz ponudbe ali vloge uskladišči pod pogoji iz člena 52(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240;

(b)	se v skladiščih hrani manj kot odstotek pogodbene količine iz člena 8(1), vključno s silosom, ki ga pri sladkorju v razsutem stanju določi izvajalec, za obdobje iz izvedbene uredbe o začetku razpisnega postopka ali določitvi zneska vnaprejšnje pomoči za zasebno skladiščenje;

(c)	ni upoštevan rok za uskladiščenje proizvodov iz člena 47(1) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240;

(d)	pregledi iz poglavja I ali naslova IV Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 pokažejo, da skladiščeni proizvodi ne izpolnjujejo kakovostnih zahtev iz člena 3 te uredbe.

(e)	ni izpolnjena zahteva iz člena 53(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

POGLAVJE III

POSEBNA PRAVILA ZA JAVNO INTERVENCIJO

Člen 6

Intervencijska skladišča

1. Plačilne agencije zagotovijo, da so intervencijska skladišča (v nadaljnjem besedilu: skladišča) primerna za skladiščenje in ohranjanje odkupljenih proizvodov v dobrem stanju, vključno s temperaturo skladiščenja, in izpolnjujejo zahteve iz člena 7.

2. V obdobjih, ko poteka intervencijski odkup, plačilne agencije objavijo in posodabljajo informacije o skladiščih, ki so na voljo na njihovem ozemlju.

Člen 7

Zahteve za skladišča

1. Vsako skladišče izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	opremljeno je s tehnično opremo, potrebno za prevzem proizvodov;

(b)	ima zmogljivost izkladiščenja količin, s katero lahko upošteva obdobje izkladiščenja iz člena 37(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240;

(c)	pri žitu, rižu, maslu in posnetem mleku v prahu ima vsaj najmanjšo skladiščno zmogljivost, kot je določeno v členu 3(1) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

2. Plačilne agencije lahko določijo tehnične standarde za skladišča in sprejmejo vse druge potrebne ukrepe, da se uskladiščeni proizvodi primerno hranijo.

3. Pri sektorju govejega mesa skladišča omogočajo:

(a)	skladiščenje prevzetih in izkoščenih trupov, polovic trupov in polovic trupov, razkosanih na četrti;

(b)	zamrzovanje vsega izkoščenega mesa za skladiščenje brez nadaljnje obdelave.

Kadar pa izkoščevanje ni razpisni pogoj, skladišče omogoča prevzem mesa s kostmi.

Če sta razsekovalnica ali hladilna naprava skladišča povezani s klavnico ali izvajalcem, plačilna agencija opravi ustrezne preglede za zagotovitev, da se goveje meso, ki je predmet intervencije, skladišči in se z njim ravna v skladu s to uredbo.

Hladilnice v državi članici, ki ima pristojnost nad plačilno agencijo, imajo zmogljivost za hranjenje vsega govejega mesa, ki ga je dodelila plačilna agencija, najmanj tri mesece v tehnično zadovoljivih razmerah.

Kadar pa v državi članici ni dovolj hladilniških zmogljivosti za dodeljeno goveje meso, lahko zadevna plačilna agencija poskrbi, da se tako goveje meso skladišči v drugi državi članici in o tem ustrezno obvesti Komisijo.

POGLAVJE IV

POSEBNA PRAVILA ZA POMOČ ZA ZASEBNO SKLADIŠČENJE

Člen 8

Izplačila pomoči za zasebno skladiščenje

1. Pomoč za zasebno skladiščenje se izplača za pogodbeno količino, če količina, skladiščena v pogodbenem obdobju skladiščenja, znaša vsaj 99 % pogodbene količine.

Za naslednje proizvode pa se pomoč izplača za pogodbeno količino, če količina, skladiščena v pogodbenem obdobju skladiščenja, znaša vsaj 97 % pogodbene količine:

(a)	sladkor, ki se skladišči ločeno od drugega sladkorja v silosu, ki ga določi izvajalec;

(b)	oljčno olje;

(c)	lanena vlakna;

(d)	goveje meso, prašičje meso, ovčje in kozje meso, pri čemer se pogodbena količina nanaša na sveže meso, ki se uskladišči;

(e)

sir;

(f)	posneto mleko v prahu v „velikih vrečah“ iz točke (c) dela IV Priloge VI.

2. Če je skladiščena količina v obdobju pogodbenega skladiščenja, vključno s silosom, ki ga pri sladkorju v razsutem stanju določi izvajalec, manjša od odstotka pogodbene količine iz odstavka 1, se razen v primerih višje sile pomoč ne izplača. Kljub temu se pri siru, če plačilna agencija meni, da je zadevni sir naravno izgubil težo med obdobjem skladiščenja, zaradi izgube teže ne sme zmanjšati pomoč ali zaseči varščina.

3. Pomoč se izplača le, če pogodbeno obdobje skladiščenja upošteva obdobje skladiščenja iz izvedbene uredbe o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči.

4. Če se med pregledi med skladiščenjem ali ob izkladiščenju pokaže, da imajo proizvodi nepravilnosti, se pomoč za zadevne količine ne izplača. Preostali del skladiščene partije, ki je upravičen do pomoči, ne sme biti manjši od najmanjše količine iz izvedbene uredbe o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči.

Enako velja, kadar se del skladiščne partije ali serije izskladišči zaradi nepravilnosti pred koncem najkrajšega obdobja skladiščenja ali pred prvim dovoljenim datumom za postopke izkladiščenja, če je ta datum določen v izvedbeni uredbi o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči.

Proizvodi z nepravilnostmi se ne upoštevajo pri izračunu skladiščene količine iz odstavka 1.

5. Če za skupno skladiščeno količino izvajalec ne upošteva konca pogodbenega obdobja skladiščenja, ki je bil določen v skladu s členom 48(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, se razen v primerih višje sile pomoč za zadevno pogodbo zmanjša za 10 % za vsak koledarski dan neizpolnjevanja.

Vendar zmanjšanje ne preseže 100 % pomoči.

6. Pomoč za zasebno skladiščenje se za zadevno pogodbo ne izplača, če ni izpolnjena zahteva iz člena 53(3) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

POGLAVJE V

SKUPNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 9

Obvestila

Države članice Komisijo obvestijo o odobrenih plačilnih agencijah in količinah v skladu s podrobnimi pogoji iz poglavja I naslova V Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

Člen 10

Razveljavitev in prehodne določbe

Uredbe (EGS) št. 3427/87, (EGS) št. 2351/91, (ES) št. 720/2008, (ES) št. 826/2008, (ES) št. 1130/2009, (EU) št. 1272/2009 in (EU) št. 807/2010 se razveljavijo.

Člen 56(3) in (4) Uredbe (EU) št. 1272/2009 in del A Priloge III k Uredbi (ES) št. 826/2008 se še naprej uporabljata, dokler se ne začnejo uporabljati akti, ki nadomeščajo Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (15).

Del II, tabela IV v delu IX in točka (h) dela XI Priloge I k Uredbi (EU) št. 1272/2009 se še naprej uporabljajo do 30. junija 2017.

Uredba (EU) št. 1272/2009 se še naprej uporablja za ponudbe, prejete na njeni podlagi pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Uredba (ES) št. 826/2008 se še naprej uporablja za ponudbe ali vloge, prejete na njeni podlagi pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 11

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. oktobra 2016. Vendar se za odkup z javno intervencijo del II Priloge I uporablja od 1. julija 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(5) Uredba Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (UL L 346, 20.12.2013, str. 12).

(6) Uredba Komisije (EGS) št. 3427/87 z dne 16. novembra 1987 o podrobnih določbah za intervencijo na trgu z rižem (UL L 326, 17.11.1987, str. 25).

(7) Uredba Komisije (EGS) št. 2351/91 z dne 30. julija 1991 o podrobnih pravilih, ki se uporabljajo pri nakupu riža iz zalog intervencijske agencije za dobavo v okviru pomoči v hrani (UL L 214, 2.8.1991, str. 51).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 720/2008 z dne 25. julija 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s skladiščenjem in premikanjem proizvodov, ki jih kupi plačilna agencija ali intervencijska agencija (UL L 198, 26.7.2008, str. 17).

(9) Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (UL L 223, 21.8.2008, str. 3).

(10) Uredba Komisije (ES) št. 1130/2009 z dne 24. novembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za preverjanje uporabe in/ali namena intervencijskih proizvodov (UL L 310, 25.11.2009, str. 5).

(11) Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (UL L 349, 29.12.2009, str. 1).

(12) Uredba Komisije (EU) št. 807/2010 z dne 14. septembra 2010 o podrobnih pravilih za dobavo hrane iz intervencijskih zalog v korist najbolj ogroženih oseb v Uniji (UL L 242, 15.9.2010, str. 9).

(13) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(14) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (glej stran 71 tega Uradnega lista).

(15) Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).

PRILOGA I

ODKUP ŽITA

DEL I

Merila za upravičenost pri žitu

Zahteve iz člena 3 za žita so predvsem naslednje:

(a)	žita imajo značilno barvo za svojo vrsto;

(b)	žita so brez neobičajnega vonja in živih škodljivcev (vključno s pršicami) na kateri koli stopnji razvoja;

(c)	žita izpolnjujejo najmanjše kakovostne zahteve iz dela II in

(d)	stopnje onesnaževal, vključno z radioaktivnostjo, ne presegajo dopustnih mejnih vrednosti po predpisih Unije.

Mejne vrednosti onesnaževal iz točke 1(d) so naslednje:

(a)	za navadno in trdo pšenico stopnje, ki jih dopušča Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 (1), vključno z zahtevami glede stopnje toksinov plesni Fusarium, ki je za navadno in trdo pšenico določena v točkah 2.4 do 2.7 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1881/2006 (2);

(b)	za ječmen in koruzo stopnje, določene z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/32/ES (3).

Države članice opravljajo nadzor nad stopnjami onesnaževal, vključno z radioaktivnostjo, na podlagi analize tveganja, pri čemer še posebej upoštevajo podatke, ki jih sporoči izvajalec, in njegove obveznosti pri upoštevanju zahtevanih standardov, predvsem glede rezultatov analiz.

Poleg tega, kadar analize kažejo, da je sedimentacija serije navadne pšenice med 22 in 30, se ta vrsta pšenice šteje za zdravo, čisto in tržne kakovosti, če je iz nje pridobljeno testo ocenjeno kot nelepljivo in primerno za strojno obdelavo.

DEL II

Minimalne kakovostne zahteve iz dela I

Trda pšenica

Navadna pšenica

Ječmen

Koruza

A.	Najvišja vsebnost vlage

14,5 %

13,5 %

B.	Največji odstotek snovi, ki niso osnovno žito neoporečne kakovosti:

12 %

1.	Lomljena zrna

6 %

5 %

Nečistoče

8,5 %

7 %

12 %

5 %

2.1	Nečistoče razen lisastih zrn

5 %

7 %

12 %

5 %

(a)	zakrnela zrna

ni relevantno

(b)	druga žita

3 %

5 %

(c)	zrna, ki so jih napadli škodljivci

(d)	zrna, pri katerih je seme izgubilo barvo

ni relevantno

(e)	zrna, pregreta med sušenjem

0,50 %

3 %

0,50 %

2.2	Lisasta zrna

3,5 %

ni relevantno

3.	Nakaljena zrna

4 %

6 %

4.	Razne nečistoče

4,5 % (*1)

3 %

od tega:

(a)	tuja zrna:

—

škodljiva

0,10 %

—

drugo

(b)	poškodovana zrna:

—	zrna, ki so bila poškodovana zaradi samodejnega gretja ali sušenja pri čezmerno visoki temperaturi

0,05 %

—	zrna, okužena s fuzarijo

1,5 %

—

drugo

(c)

tuja snov

(d)	pleve in luske (pri koruzi delci koruznih storžev)

(e)	rženi rožiček

0,05 %

ni relevantno

(f)	gnila zrna

ni relevantno

(g)	nečistoče živalskega izvora

C.	Največji odstotek popolnoma ali delno lisastih zrn

27 %

ni relevantno

D.	Najmanjša hektolitrska masa (kg/hl)

ni relevantno

E.	Najnižja vsebnost beljakovin (*2)

11,5 %

11,0 %

ni relevantno

F.	Hagbergovo padno število (v sekundah)

220

ni relevantno

G.	Najnižja vrednost sedimentacije (v ml)

ni relevantno

„X“	Označuje analizo, ki je potrebna brez posebnih omejitev, vendar so vsebnosti, ki jih je treba upoštevati za najvišje omejitve, določene v točkah 2 in 4 razpredelnice.

„ni relevantno“

Ni relevantno, analiza ni potrebna.

Snovi, ki niso osnovno žito neoporečne kakovosti, so opredeljene v delu I Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1240.

Zrna osnovnih žit in drugih žit, ki so poškodovana ali gnila, se uvrščajo med „razne nečistoče“ tudi pri nepravilnostih iz drugih kategorij.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(3) Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L 140, 30.5.2002, str. 10).

(*1) Od katerih največ 3 % za nečistoče, razen zrn, okuženih s fuzarijo.

(*2) V odstotku suhe snovi.

PRILOGA II

ODKUP RIŽA

DEL I

Merila za upravičenost pri neoluščenem rižu

Zahteve iz člena 3 za riž so predvsem naslednje:

(a)	neoluščeni riž je brez vonja in v njem ni živih žuželk;

(b)	vsebnost vlage ne presega 14,5 %;

(c)	izkoristek po predelavi je največ pet točk pod osnovnimi izkoristki iz Priloge II;

(d)	odstotek raznih nečistoč, odstotek zrn drugih sort riža in odstotek zrn, ki niso v skladu s standardno kakovostjo iz dela A Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013, za posamezne vrste riža ne presegajo največjih odstotkov iz dela III te priloge;

(e)	stopnja radioaktivnosti ne presega najvišjih dopustnih vrednosti po predpisih Unije.

2.	V tej prilogi so „razne nečistoče“ tujki, ki niso riž.

DEL II

Merila za izkoristek po predelavi

Osnovni izkoristek po predelavi

Poimenovanje sorte	Izkoristek v celih zrnih (%)	Skupni izkoristek (%)
Argo, selenio, couachi	66	73
Alpe, arco, balilla, balilla sollana, bomba, elio, flipper, lido, sara, thainato, thaiperla, veta, guadiamar	65	73
Ispaniki A, makedonia	64	73
Bravo, europa, loto, riva, rosa marchetti, savio, veneria	63	72
Ariete, bahia, carola, cigalon, cripto, drago, eolo, gladio, graldo, koral, mercurio, niva, onda, padano, panda, ribe, s. andrea, saturno, senia, smeraldo, dion, zeus	62	72
Atrymonas	62	71
Baldo, redi, roma, tebre, volano	61	72
Thaibonnet, puntal	60	72
Evropi	60	70
Arborio, rea	58	72
Carnaroli, elba, vialone nano	57	72
Axios	57	67
Roxani	57	66
Neimenovane sorte	64	72

DEL III

Največji odstotki

Nepravilnosti zrn	Okroglozrnati riž, oznaka KN 1006 10 92	Srednjezrnati in dolgozrnati A, oznaki KN 1006 10 94 in 1006 10 96	Dolgozrnati B, oznaka KN 1006 10 98
Kredasta zrna	6	4	4
Zrna z rdečimi progami	10	5	5
Zrna s pikami in madeži	4	2,75	2,75
Zrna jantarne barve	1	0,50	0,50
Rumena zrna	0,175	0,175	0,175
Razne nečistoče	1	1	1
Riževa zrna drugih sort	5	5	5

PRILOGA III

ODKUP GOVEJEGA MESA

DEL I

Merila za upravičenost pri govedini

Trupi, polovice trupov, trupi, razkosani na četrti, sveži ali ohlajeni (oznaka KN 0201), kot je navedeno v delu II te priloge, ki spadajo v naslednje kategorije iz dela A Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1308/2013, se lahko odkupijo:

(a)	meso nekastriranih samcev, starih od 12 mesecev do manj kot 24 mesecev (kategorija A);

(b)	meso kastriranih samcev, starejših od 12 mesecev (kategorija C);

(c)	meso samcev, starih od 8 mesecev do manj kot 12 mesecev (kategorija Z).

Proizvodi iz točke 1 se lahko odkupijo le pod naslednjimi pogoji:

(a)	živali so bile zaklane v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 in Uredbo (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

(b)	proizvodi so razvrščeni, predstavljeni in označeni v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1249/2008 (2);

(c)	proizvodi so etiketirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (3);

(d)	proizvodi izhajajo iz živali, zaklanih največ šest in najmanj dva dni prej.

DEL II

Razvrstitev proizvodov

V tem delu se kategorija Z nanaša samo na samce, kot so opisani v točki 1(c) dela I.

BELGIQUE/BELGIË

Carcasses, demi-carcasses:

Hele dieren, halve dieren:

Catégorie A, classe S2/Categorie A, klasse S2

Catégorie A, classe S3/Categorie A, klasse S3

Catégorie A, classe E2/Categorie A, klasse E2

Catégorie A, classe E3/Categorie A, klasse E3

Catégorie A, classe U2/Categorie A, klasse U2

Catégorie A, classe U3/Categorie A, klasse U3

Catégorie A, classe R2/Categorie A, klasse R2

Catégorie A, classe R3/Categorie A, klasse R3

Catégorie Z, classe S2/Categorie Z, klasse S2

Catégorie Z, classe S3/Categorie Z, klasse S3

Catégorie Z, classe E2/Categorie Z, klasse E2

Catégorie Z, classe U2/Categorie Z, klasse U2

Catégorie Z, classe U3/Categorie Z, klasse U3

Catégorie Z, classe R2/Categorie Z, klasse R2

Catégorie Z, classe R3/Categorie Z, klasse R3

БЪЛГАРИЯ

Tрупове, половинки трупове:

категория А, клас R2

категория А, клас R3

категория Z, клас R2

категория Z, клас R3

ČESKÁ REPUBLIKA

Jatečně upravená těla, půlky jatečně upravených těl:

Kategorie A, třída R2

Kategorie A, třída R3

Kategorie A, třídaO2

Kategorie A, třída U2

Kategorie Z, třída R2

Kategorie Z, třída R3

Kategorie Z, třída O2

DANMARK

Hele og halve kroppe:

Kategori A, klasse R2

Kategori A, klasse R3

Kategori A, klasse O2

Kategori A, klasse O3

Kategori Z, klasse R2

Kategori Z, klasse R3

Kategori Z, klasse O2

Kategori Z, klasse O3

DEUTSCHLAND

Ganze oder halbe Tierkörper:

Kategorie A, Klasse U2

Kategorie A, Klasse U3

Kategorie A, Klasse R2

Kategorie A, Klasse R3

Kategorie Z, Klasse U2

Kategorie Z, Klasse U3

Kategorie Z, Klasse R2

Kategorie Z, Klasse R3

EESTI

Rümbad, poolrümbad:

Kategooria A, klass R2

Kategooria A, klass R3

Kategooria Z, klass R2

Kategooria Z, klass R3

EIRE/IRELAND

Carcases, half-carcases:

Category C, class U3

Category C, class U4

Category C, class R3

Category C, class R4

Category C, class O3

Category C, class O4

ΕΛΛΑΔΑ

Ολόκληρα ή μισά σφάγια:

Κατηγορία A, κλάση R2

Κατηγορία A, κλάση R3

Κατηγορία A, κλάση O2

Κατηγορία A, κλάση O3

Κατηγορία Z, κλάση R2

Κατηγορία Z, κλάση R3

Κατηγορία Z, κλάση O2

Κατηγορία Z, κλάση O3

ESPAÑA

Canales o medias canales:

Categoría A, clase U2

Categoría A, clase U3

Categoría A, clase R2

Categoría A, clase R3

Categoría Z, clase U2

Categoría Z, clase U3

Categoría Z, clase R2

Categoría Z, clase R3

FRANCE

Carcasses, demi-carcasses:

Catégorie A, classe U2

Catégorie A, classe U3

Catégorie A, classe R2

Catégorie A, classe R3

Catégorie A, classe O2

Catégorie A, classe O3

Catégorie Z, classe U2

Catégorie Z, classe U3

Catégorie Z, classe R2

Catégorie Z, classe R3

Catégorie C, classe U2

Catégorie C, classe U3

Catégorie C, classe U4

Catégorie C, classe R3

Catégorie C, classe R4

Catégorie C, classe O3

HRVATSKA

Trupovi, polovice trupova:

Kategorija A, klasa U2

Kategorija A, klasa U3

Kategorija A, klasa R2

Kategorija A, klasa R3

Kategorija Z, klasa U2

Kategorija Z, klasa U3

Kategorija Z, klasa R2

Kategorija Z, klasa R3

Kategorija Z, klasa O2

ITALIA

Carcasse e mezzene:

Categoria A, classe U2

Categoria A, classe U3

Categoria A, classe R2

Categoria A, classe R3

Categoria A, classe O2

Categoria A, classe O3

Categoria Z, classe U2

Categoria Z, classe U3

Categoria Z, classe R2

Categoria Z, classe R3

Categoria Z, classe O2

Categoria Z, classe O3

ΚΥΠΡΟΣ

Ολόκληρα ή μισά σφάγια:

Κατηγορία A, κλάση R2

Κατηγορία Z, κλάση R2

LATVIJA

Liemeņi, pusliemeņi:

A kategorija, R2 klase

A kategorija, R3 klase

Z kategorija, R2 klase

Z kategorija, R3 klase

LIETUVA

Skerdenos ir skerdenų pusės:

A kategorija, R2 klasė

A kategorija, R3 klasė

A kategorija, O2 klasė

A kategorija, O3 klasė

Z kategorija, R2 klasė

Z kategorija, R3 klasė

LUXEMBOURG

Carcasses, demi-carcasses:

Catégorie A, classe U2

Catégorie A, classe U3

Catégorie A, classe R2

Catégorie A, classe R3

MAGYARORSZÁG

Hasított test vagy hasított féltest:

A kategória, R2 osztály

A kategória, R3 osztály

Z kategória, R2 osztály

Z kategória, R3 osztály

MALTA

Karkassi, nofs karkassi:

Kategorija A, klassi R3

Kategorija Z, klassi R3

NEDERLAND

Hele dieren, halve dieren:

Categorie A, klasse R2

Categorie A, klasse R3

Categorie A, klasse O2

Categorie A, klasse O3

Categorie Z, klasse R2

Categorie Z, klasse R3

Categorie Z, klasse O2

Categorie Z, klasse O3

ÖSTERREICH

Ganze oder halbe Tierkörper:

Kategorie A, Klasse U2

Kategorie A, Klasse U3

Kategorie A, Klasse R2

Kategorie A, Klasse R3

Kategorie Z, Klasse U2

Kategorie Z, Klasse U3

Kategorie Z, Klasse R2

Kategorie Z, Klasse R3

POLSKA

Tusze, półtusze:

Kategoria A, klasa R2

Kategoria A, klasa R3

Kategoria A, klasa O2

Kategoria A, klasa O3

Kategoria Z, klasa R2

Kategoria Z, klasa R3

Kategoria Z, klasa O2

Kategoria Z, klasa O3

PORTUGAL

Carcaças ou meias-carcaças:

Categoria A, classe U2

Categoria A, classe U3

Categoria A, classe R2

Categoria A, classe R3

Categoria Z, classe U2

Categoria Z, classe U3

Categoria Z, classe R2

Categoria Z, classe R3

ROMÂNIA

Carcase, jumătăți de carcase

Categoria A, clasa U2

Categoria A, clasa U3

Categoria A, clasa R2

Categoria A, clasa R3

Categoria A, clasa O2

Categoria A, clasa O3

Categoria Z, clasa U2

Categoria Z, clasa U3

Categoria Z, clasa R2

Categoria Z, clasa R3

Categoria Z, clasa O2

Categoria Z, clasa O3

SLOVENIJA

Trupi, polovice trupov:

Kategorija A, razred U2

Kategorija A, razred U3

Kategorija A, razred R2

Kategorija A, razred R3

Kategorija A, razred O2

Kategorija Z, razred U2

Kategorija Z, razred R2

Kategorija Z, razred R3

Kategorija Z, razred O2

SLOVENSKO

Jatočné telá, jatočné polovice:

kategória A, trieda kvality R2

kategória A, trieda kvality R3

kategória A, trieda kvality O2

kategória A, trieda kvality O3

kategória Z, trieda kvality R2

kategória Z, trieda kvality R3

kategória Z, trieda kvality O2

kategória Z, trieda kvality O3

SUOMI/FINLAND

Ruhot, puoliruhot/Slaktkroppar, halva slaktkroppar:

Kategoria A, luokka R2/Kategori A, klass R2

Kategoria A, luokka R3/Kategori A, klass R3

Kategoria A, luokka O2/Kategori A, klass O2

Kategoria A, luokka O3/Kategori A, klass O3

Kategoria Z, luokka R2/Kategori Z, klass R2

Kategoria Z, luokka R3/Kategori Z, klass R3

SVERIGE

Slaktkroppar, halva slaktkroppar:

Kategori A, klass R2

Kategori A, klass R3

Kategori A, klass O2

Kategori A, klass O3

Kategori Z, klass R2

Kategori Z, klass R3

UNITED KINGDOM

I. Great Britain

Carcases, half-carcases:

Category C, class U3

Category C, class U4

Category C, class R3

Category C, class R4

Category C, class O3

Category C, class O4

Category A, class U2

Category A, class U3

Category A, class R2

Category A, class R3

Category A, class O2

Category A, class O3

Category Z, class U2

Category Z, class U3

Category Z, class R2

Category Z, class R3

Category Z, class O2

Category Z, class O3

II. Northern Ireland

Carcases, half-carcases:

Category C, class U3

Category C, class U4

Category C, class R3

Category C, class R4

Category C, class O3

Category C, class O4

Category A, class U2

Category A, class U3

Category A, class R2

Category A, class R3

Category A, class O2

Category A, class O3

Category Z, class U2

Category Z, class U3

Category Z, class R2

Category Z, class R3

Category Z, class O2

Category Z, class O3

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1249/2008 z dne 10. decembra 2008 o podrobnih pravilih za uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanje njihovih cen (UL L 337, 16.12.2008, str. 3).

(3) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

PRILOGA IV

ODKUP MASLA

DEL I

Merila za upravičenost pri maslu

1.	Plačilna agencija odkupi le maslo, ki je v skladu s členom 11(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, točkami 2 do 6 tega dela te priloge in delom II Priloge IV k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1240.

Plačilna agencija preveri kakovost masla z metodami iz člena 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 in na podlagi vzorcev, odvzetih po pravilih iz dela I Priloge IV k navedeni uredbi. Vendar lahko plačilne agencije s pisno privolitvijo Komisije vzpostavijo sistem samopreverjanja pod lastnim nadzorom za nekatere kakovostne zahteve in nekatera odobrena podjetja.

3.	Stopnje radioaktivnosti v maslu ne smejo presegati dopustnih mejnih vrednosti po predpisih Unije in se spremljajo le, če razmere to zahtevajo.

4.	Maslo je bilo proizvedeno v 31 dneh pred dnem, ko plačilna agencija prejme ponudbo za prodajo po fiksni ceni, pri razpisih pa 31 dni pred iztekom razpisnega podobdobja.

Kadar se maslo ponuja za intervencijo v drugi državi članici, in ne v državi, v kateri je bilo proizvedeno, mora pristojni organ države članice proizvajalke za odkup predložiti potrdilo.

Potrdilo se predloži pristojnemu organu države članice nakupovalke najpozneje 35 dni po dnevu, ko je bila ponudba prejeta, ali po koncu razpisa in vsebuje informacije iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2 dela II Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1240 ter potrditev, da je bilo maslo proizvedeno neposredno in izključno iz pasterizirane smetane v smislu člena 11(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 v odobrenem podjetju v Uniji.

Kadar je država članica proizvajalka opravila preglede iz točke 2 tega dela, potrdilo iz točke 5 vsebuje tudi rezultate navedenih pregledov in potrjuje, da je zadevni proizvod maslo, ki izpolnjuje zahteve iz člena 11(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013. V tem primeru mora biti embalaža zapečatena z oštevilčeno etiketo, ki jo izda pristojni organ države članice proizvajalke. Potrdilo vsebuje številko etikete.

DEL II

Zahteve glede sestave in kakovostne lastnosti

Maslo je trdna emulzija, pretežno emulzija vode v olju, ki ima naslednje sestavo in kakovostne lastnosti:

Parametri	Vsebnost in kakovostne lastnosti
Maščoba	najmanj 82 %
Voda	največ 16 %
Nemastna suha snov	največ 2 %
Proste maščobne kisline:	največ 1,2 mmol/100 g maščobe
Peroksidno število	največ 0,3 meq kisika/1 000 g maščobe
Koliformne bakterije	pod mejo zaznavnosti v 1 g
Nemlečna maščoba	pod mejo zaznavnosti za analizo trigliceridov
Senzorične lastnosti	vsaj štiri od petih točk za videz, okus in konsistentnost
Disperzija vode	vsaj štiri točke

DEL III

Merila za odobritev podjetij iz člena 11(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Podjetja iz člena 11(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se odobrijo le, če:

(a)	so odobrena v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 in imajo primerno tehnično opremo;

(b)	se obvežejo, da bodo vodila stalno evidenco v obliki, ki jo določi pristojni organ vsake države članice, in da bodo v njej navedeni izvor surovin, količine pridobljenega masla ter embalaža, identifikacija in datum izhoda posamezne proizvedene serije, ki je namenjena za javno intervencijo;

(c)	soglašajo, da se nad njihovo proizvodnjo masla, ki bo dano v intervencijo, opravi posebni uradni inšpekcijski nadzor;

(d)	se obvežejo, da bodo pristojne organe vsaj dva delovna dneva vnaprej obvestila, da nameravajo proizvajati maslo za javno intervencijo; vendar lahko država članica določi krajši rok.

Za zagotavljanje izpolnjevanja te uredbe pristojni organi izvajajo nenapovedane inšpekcijske preglede na kraju samem, in sicer na podlagi terminskega načrta proizvodnje masla za intervencijo zadevnih podjetij.

Za ta namen opravijo vsaj:

(a)	en inšpekcijski pregled za vsako obdobje 28 dni proizvodnje za intervencijo, pri čemer se opravi najmanj en inšpekcijski pregled vsako leto, da se preverijo evidence iz točke 1(b);

(b)	en inšpekcijski pregled vsako leto, ko se proizvaja maslo za intervencijo, da se preveri izpolnjevanje drugih pogojev za odobritev iz točke 1.

Odobritev se odvzame, če pogoji iz točke 1(a) niso več izpolnjeni. Na zahtevo zadevnega podjetja se lahko odobritev ponovno dodeli po vsaj šestih mesecih in temeljitem inšpekcijskem pregledu.

Razen v primeru višje sile se odobritev začasno odvzame za obdobje od enega do dvanajstih mesecev, odvisno od resnosti nepravilnosti, če se ugotovi, da podjetje ne izpolnjuje ene od svojih obveznosti iz točke 1(b), (c) in (d).

Država članica ne uvede začasnega odvzema, če ugotovi, da nepravilnost ni bila namerna ali posledica hude malomarnosti in da je manjšega pomena za učinkovitost inšpekcijskih pregledov iz točke 2.

O inšpekcijskem pregledu, ki se izvaja na podlagi točk 2 in 3, se sestavi poročilo, v katerem so navedeni:

(a)	datum inšpekcijskega pregleda;

(b)	trajanje inšpekcijskega pregleda;

(c)	izvedeni postopki.

Poročilo podpiše odgovorni inšpektor.

PRILOGA V

ODKUP POSNETEGA MLEKA V PRAHU

DEL I

Merila za upravičenost pri posnetem mleku v prahu

1.	Plačilna agencija odkupi le posneto mleko v prahu, ki je v skladu s členom 11(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013, s točkami 2 do 6 tega dela te priloge in z delom II Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1240.

Plačilna agencija preveri kakovost posnetega mleka v prahu z metodami iz člena 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 in na podlagi vzorcev, odvzetih po pravilih iz dela I Priloge V k navedeni uredbi. S pregledi je treba ugotoviti, da posneto mleko v prahu ne vsebuje drugih proizvodov, zlasti pinjenca in sirotke, kot je določeno v delu II te priloge, razen dovoljenih surovin, ki se uporabljajo za prilagoditev vsebnosti beljakovin, kot je določeno v točki (4)(b) Priloge I k Direktivi Sveta 2001/114/ES (1).

Če je prilagoditev vsebnosti beljakovin potrebna, se izvede v tekoči fazi. Snov, ki se uporabi za prilagoditev vsebnosti beljakovin, mora imeti poreklo iz Unije.

Vendar lahko plačilne agencije s pisno privolitvijo Komisije vzpostavijo sistem samopreverjanja pod lastnim nadzorom za nekatere kakovostne zahteve in nekatera odobrena podjetja.

3.	Stopnje radioaktivnosti v posnetem mleku v prahu ne smejo presegati dopustnih mejnih vrednosti po predpisih Unije in se spremljajo le, če razmere to zahtevajo.

Posneto mleko v prahu je bilo proizvedeno v 31 dneh pred dnem, ko plačilna agencija prejme ponudbo za prodajo po fiksni ceni, pri razpisih pa 31 dni pred iztekom razpisnega podobdobja. Če se posneto mleko v prahu shranjuje v silosih, v katerih je proizvodnja več kot enega dne, mora biti proizvedeno v treh tednih pred tednom, ko je bila prejeta ponudba za prodajo po fiksni ceni, pri razpisih pa štiri tedne pred iztekom razpisnega podobdobja.

Kadar se posneto mleko v prahu ponuja za intervencijo v drugi državi članici, in ne v državi, v kateri je bilo proizvedeno, mora pristojni organ države članice proizvajalke za odkup predložiti potrdilo.

Potrdilo se predloži pristojnemu organu države članice nakupovalke najpozneje 35 dni po dnevu, ko je bila ponudba prejeta, ali po koncu razpisa in vsebuje informacije iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2 dela II Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1240 ter potrditev, da je bilo posneto mleko v prahu proizvedeno iz mleka v odobrenem podjetju v Uniji v skladu s členom 11(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in da je bila prilagoditev vsebnosti beljakovin, če je bila potrebna, izvedena v tekoči fazi.

Kadar je država članica proizvajalka opravila preglede iz točke 2 tega dela, potrdilo iz točke 5 vsebuje tudi rezultate navedenih pregledov in potrjuje, da je zadevni proizvod posneto mleko v prahu, ki izpolnjuje zahteve iz člena 11(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013. V tem primeru morajo biti vrečke iz člena 21(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 zapečatene z oštevilčeno etiketo, ki jo izda pristojni organ države članice proizvajalke. Potrdilo vsebuje številko etikete.

DEL II

Zahteve glede sestave in kakovostne lastnosti

Parametri	Vsebnost in kakovostne lastnosti
Vsebnost beljakovin	najmanj 34,0 % glede na nemastno suho snov
Vsebnost maščob	največ 1,00 %
Vsebnost vode	največ 3,5 %
Titrirna kislost v ml 0,1 M raztopine NaOH	največ 19,5 ml
Laktati	največ 150 mg/100 g
Aditivi	jih ni
Preskus na fosfatazo	negativen, tj. največ 350 mU fosfatazne aktivnosti na liter rekonstituiranega mleka
Indeks topnosti	največ 0,5 ml (24 °C)
Indeks sežganih delcev	največ 15,0 mg, tj. min. disk B
Vsebnost mikroorganizmov	največ 40 000 na gram
Ugotavljanje koliformnih bakterij	negativno v 0,1 g
Ugotavljanje pinjenca (2)	negativno (3)
Ugotavljanje sladke sirotke (postopek s sirilom) (4)	ga ni
Ugotavljanje kisle sirotke (postopek s kislino) (5)	ga ni
Okus in vonj	čist
Videz	bel ali rahlo rumenkaste barve, brez nečistoč in barvnih delcev
Zaviralne snovi	negativno (6)

DEL III

Merila za odobritev podjetij iz člena 11(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Podjetja iz člena 11(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se odobrijo le, če:

(a)	so odobrena v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 in imajo primerno tehnično opremo;

(b)

se obvežejo, da bodo vodila stalno evidenco v obliki, ki jo določi pristojni organ vsake države članice, in da bodo v njej navedeni izvor surovin, količine pridobljenega posnetega mleka v prahu in sirotke ter embalaža, identifikacija in datum izhoda posamezne proizvedene serije, ki je namenjena za javno intervencijo;

(c)	soglašajo, da se nad njihovo proizvodnjo posnetega mleka v prahu, ki bo dano v intervencijo, opravi posebni uradni inšpekcijski nadzor;

(d)	se obvežejo, da bodo pristojne organe vsaj dva delovna dneva vnaprej obvestila, da nameravajo proizvajati posneto mleko v prahu za javno intervencijo; vendar lahko država članica določi krajši rok.

Za zagotavljanje izpolnjevanja te uredbe pristojni organi izvajajo nenapovedane inšpekcijske preglede na kraju samem, in sicer na podlagi terminskega načrta proizvodnje posnetega mleka v prahu za intervencijo zadevnih podjetij.

Za ta namen opravijo vsaj:

(a)	en inšpekcijski pregled za vsako obdobje 28 dni proizvodnje za intervencijo, pri čemer se opravi najmanj en inšpekcijski pregled vsako leto, da se preverijo evidence iz točke 1(b);

(b)	en inšpekcijski pregled vsako leto, ko se proizvaja posneto mleko v prahu za intervencijo, da se preveri izpolnjevanje drugih pogojev za odobritev iz točke 1.

Odobritev se odvzame, če pogoji iz točke 1(a) niso več izpolnjeni. Na zahtevo zadevnega podjetja se lahko odobritev ponovno dodeli po vsaj šestih mesecih in temeljitem inšpekcijskem pregledu.

O inšpekcijskem pregledu, ki se izvaja na podlagi točk 2 in 3, se sestavi poročilo, v katerem so navedeni:

(a)	datum inšpekcijskega pregleda;

(b)	trajanje inšpekcijskega pregleda;

(c)	izvedeni postopki.

Poročilo podpiše odgovorni inšpektor.

(1) Direktiva Sveta 2001/114/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L 15, 17.1.2002, str. 19).

(2) „Pinjenec“ je stranski proizvod proizvodnje masla, ki se pridobi po pinjenju smetane in ločitvi trdne maščobe.

(3) Odsotnost pinjenca se lahko ugotovi bodisi z inšpekcijskim pregledom proizvodnega obrata na kraju samem, ki se izvede brez predhodnega obvestila najmanj enkrat na teden, ali z laboratorijsko analizo končnega proizvoda, ki pokaže največ 69,31 mg PEDP fosfatidiletanolamin dipalmitola na 100 g.

(4) „Sirotka“ je stranski proizvod pri proizvodnji sira ali kazeina, ki nastane z delovanjem kislin, sirila in/ali kemično-fizikalnih procesov.

(5) „Sirotka“ je stranski proizvod pri proizvodnji sira ali kazeina, ki nastane z delovanjem kislin, sirila in/ali kemično-fizikalnih procesov. Metodo, ki jo je treba uporabiti, odobri plačilna agencija.

(6) Surovo mleko, ki se uporablja za proizvodnjo posnetega mleka v prahu, mora izpolnjevati zahteve iz oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

PRILOGA VI

KAKOVOSTNE ZAHTEVE ZA POMOČ ZA ZASEBNO SKLADIŠČENJE

Stopnje radioaktivnosti v proizvodih, upravičenih do pomoči za zasebno skladiščenje, ne smejo presegati dopustnih mejnih vrednosti po predpisih Unije, kadar je ustrezno. Stopnja radioaktivne kontaminacije proizvodov se spremlja le, če razmere to zahtevajo, in le v potrebnem obdobju.

I. Sladkor

Sladkor, za katerega je vložena ponudba ali vloga:

(a)	je beli kristalni sladkor v razsutem stanju ali v velikih vrečah po 800 kg ali več, na katerih je navedena neto teža;

(b)	ima vsebnost vlage, ki ne presega 0,06 %.

Do konca tržnega leta 2016/17 za sladkor mora biti proizveden znotraj kvote v tržnem letu, v katerem je bila vložena ponudba ali vloga, razen umaknjenega ali prenesenega belega sladkorja.

II. Lanena vlakna

Pomoč se dodeli le za dolga lanena vlakna, pridobljena s popolnim ločevanjem vlaken in lesenih delov stebel, ki so po trenju dolga povprečno vsaj 50 cm in združena v vzporedne štrene v obliki zvitkov, pol ali preje, in za katera je najmanjša količina za vloge ali ponudbe za pomoč 2 000 kg.

Dolga lanena vlakna se shranijo v balah, na katerih so po potrebi lahko šifrirani:

(a)	številka, ki določa proizvajalca in državo članico proizvajalko;

(b)	datum uskladiščenja;

(c)	neto teža.

III. Meso

Pomoč se dodeli le za:

(a)	govedino, razvrščeno po lestvici Skupnosti za razvrščanje trupov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1249/2008 (1) in označeno v skladu s členom 6(3) navedene uredbe;

(b)	trupe jagnjet, starih manj od 12 mesecev, in njihove kose;

(c)

meso živali, ki so bile vzrejene v Uniji pri govedini vsaj zadnje tri mesece ter pri prašičjem ter ovčjem in kozjem mesu dva meseca ter zaklane največ 10 dni pred uskladiščenjem. Pri prašičih, ki so bili ob zakolu mlajši od dveh mesecev, izhaja meso iz živali, ki so bile od rojstva vzrejene v Uniji;

(d)	meso živali, ki so bile zaklane v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 in Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004;

(e)	meso živali brez takih lastnosti, zaradi katerih bi bilo postalo neprimerno za shranjevanje ali poznejšo uporabo;

(f)	meso živali, ki niso bile zaklane zaradi izrednih ukrepov;

(g)	sveže meso, skladiščeno zamrznjeno.

IV. Maslo

Pomoč se dodeli le za maslo:

(a)	z najnižjo vsebnostjo mlečne maščobe 80 mas. %, najvišjo vsebnostjo suhe snovi mleka brez maščobe 2 mas. % in najvišjo vsebnostjo vode 16 mas. %;

(b)	proizvedeno v 60 dneh pred dnem vložitve vloge ali ponudbe.

Na embalaži masla je navedena neto teža. Poleg tega se uporabljajo pravila o pakiranju masla iz dela II Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1240 razen obveznosti, da se navede izraz „sladka smetana“, če je pH masla 6,2 ali višji.

Skladnost z zahtevo o poreklu se lahko dokaže z dokazilom, da je maslo proizvedeno v podjetju, ki je bilo odobreno v skladu s točko 1(a), (b) in (c) dela III Priloge IV k tej uredbi, ali drugim ustreznim dokazilom, ki ga izda pristojni organ države članice proizvajalke in ki potrjuje skladnost s to zahtevo.

Kadar je maslo proizvedeno v drugi državi članici in ne v državi, v kateri je sklenjena pogodba o skladiščenju, država članica proizvajalka zagotovi tako pomoč, kot jo lahko zahteva država članica, v kateri je bila pogodba sklenjena, da bi preverila poreklo proizvoda.

V. Sir

Pomoč se dodeli le za sir z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO), ki ima na dan začetka pogodbe o skladišču najmanj starost, ki ustreza obdobju zorenja po specifikaciji proizvoda iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) za zadevni sir, kot bo tržen po pogodbenem obdobju skladiščenja, in ki se ji doda toliko časa, kolikor zorenje presega navedeno obdobje, ki prispeva k večji vrednosti sira.

Če obdobje zorenja ni določeno v specifikaciji proizvoda iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1151/2012, je sir na dan začetka pogodbe o skladiščenju najmanj toliko star, kot je kakršno koli obdobje zorenja, ki prispeva k večji vrednosti sira.

Poleg tega sir izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	je neizbrisno označen z oznako podjetja, v katerem je bil proizveden, in datumom proizvodnje, pri čemer je oznaka lahko šifrirana;

(b)	je skladiščen kot cel sir v državi članici, v kateri je sir proizveden in v kateri izpolnjuje pogoje za ZOP ali ZGO v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012; in

(c)	ni bil predmet kake predhodne pogodbe o skladiščenju.

Skladiščnik vodi register, v katerega se na datum uskladiščenja vpisujejo podatki iz točke (a) tretjega odstavka.

VI. Posneto mleko v prahu

Pomoč se dodeli le za posneto mleko v prahu, ki:

(a)	ne vsebuje več kot 1,5 % maščobe in 5 % vode ter ima vsebnost beljakovin v suhi snovi brez maščobe najmanj 34 %;

(b)	je izdelano v 60 dneh pred dnem vložitve vloge ali ponudbe;

(c)	je shranjeno v vrečah po 25 kg neto teže ali v „velikih vrečah“, ki tehtajo največ 1 500 kg.

Na vrečah je navedena neto teža. Poleg tega se uporabljajo pravila o dobavi in pakiranju posnetega mleka v prahu iz točk 2 in 3 dela II Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1240 razen obveznosti, da se na vrečah navede izraz „posneto mleko v prahu, sušeno s pršenjem“.

Skladnost z zahtevo o poreklu se lahko dokaže z dokazilom, da je posneto mleko v prahu proizvedeno v podjetju, ki je bilo odobreno v skladu s točko 1(a), (b) in (c) dela III Priloge IV k tej uredbi, ali drugim ustreznim dokazilom, ki ga izda pristojni organ države članice proizvajalke in ki potrjuje skladnost s to zahtevo.

Kadar je posneto mleko v prahu proizvedeno v drugi državi članici in ne v državi, v kateri je sklenjena pogodba o skladiščenju, država članica proizvajalka zagotovi tako pomoč, kot jo lahko zahteva država članica, v kateri je bila pogodba sklenjena, da bi preverila poreklo proizvoda.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 1249/2008 z dne 10. decembra 2008 o podrobnih pravilih za uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanje njihovih cen (UL L 337, 16.12.2008, str. 3).

(2) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

PRILOGA VII

POGOJI ZA IZVAJALCE, KI VLOŽIJO PONUDBO ZA POMOČ ZA ZASEBNO SKLADIŠČENJE ALI VLOGO ZA POMOČ ZA ZASEBNO SKLADIŠČENJE V SEKTORJU OLJČNEGA OLJA

Izvajalci v sektorju oljčnega olja spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(a)	organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, priznana po veljavni nacionalni zakonodaji zadevne države članice;

(b)	mlin za oljčno olje, ki izpolnjuje zahteve, ki jih določi zadevna država članica;

(c)	pakirnica oljčnega olja, ki izpolnjuje zahteve, ki jih določi zadevna država članica.

Če izvajalec v sektorju oljčnega olja ne izpolnjuje obveznosti iz te uredbe ali iz uredb Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1305/2013 (1), (EU) št. 1307/2013 (2) ali (EU) št. 1308/2013, ni upravičen do vložitve ponudbe ali vloge za pomoč za zasebno skladiščenje dvanajst mesecev od dneva, ko so bili odpravljeni razlogi za neizpolnjevanje.

Tak ukrep se ne sprejme v primerih iz točk od (a) do (d) člena 64(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali ob manj hudem neizpolnjevanju.

(1) Uredba (ES) št. 1305/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(2) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

30.7.2016

Uradni list Evropske unije

L 206/44

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1239

z dne 18. maja 2016

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (2) in določa pravila o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode. Poleg tega so bila z njo na Komisijo prenesena pooblastila za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi s tem. Za zagotovitev nemotenega delovanja sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj v novem pravnem okviru je treba s takšnimi akti sprejeti nekatera pravila. Cilj navedenih aktov je poenostaviti in prilagoditi določbe, ki se uporabljajo za sistem uvoznih in izvoznih dovoljenj, novemu pravnemu okviru, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 1308/2013, zato Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1237 (3) spreminja uredbe Komisije (ES) št. 2535/2001 (4), (ES) št. 1342/2003 (5), (ES) št. 2336/2003 (6), (ES) št. 951/2006 (7), (ES) št. 341/2007 (8) in (ES) št. 382/2008 (9) ter razveljavlja uredbe Komisije (ES) št. 2390/98 (10), (ES) št. 1345/2005 (11), (ES) št. 376/2008 (12) in (ES) št. 507/2008 (13).

(2)	Za zagotovitev dobrega in enotnega upravljanja sistema izdaje dovoljenj je treba določiti skupne določbe o zahtevkih za dovoljenja in izdaji dovoljenj.

(3)	Za nedvoumno identifikacijo vlagatelja, ki vloži zahtevek za izdajo dovoljenja, in imetnika dovoljenja bi se morala uporabiti registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (EORI).

(4)	Vzpostaviti je treba ustrezno raven varščine za dovoljenja, ki se izdajo, za zagotovitev, da se bodo proizvodi uvažali ali izvažali v obdobju veljavnosti dovoljenja.

(5)	Omogočiti bi bilo treba izdajo izpiskov dovoljenj, ki imajo enak učinek kot izvirna dovoljenja, da se lahko v okviru enega dovoljenja istočasno izvaja več dejavnosti.

(6)	Določiti je treba obdobja veljavnosti uvoznih in izvoznih dovoljenj. Ta veljavnost se lahko razlikuje za določene proizvode in treba jo je določiti, da se opredeli, kdaj je treba izpolniti obveznost izvoza ali uvoza.

(7)	Ob upoštevanju mednarodnih trgovinskih praks za zadevne kmetijske proizvode bi bilo treba opredeliti raven odstopanj v zvezi s količino uvoženih ali izvoženih proizvodov glede na količino na dovoljenju.

(8)	Uvozna in izvozna dovoljenja pomenijo pravico in obveznost sprostitve v prosti promet ali izvoza. Opredeliti je treba, kdaj je obveznost izvoza ali uvoza izpolnjena in kako naj se to dokaže.

(9)	Določiti je treba določbe o postopku, ki ga je treba upoštevati ob uničenju ali izgubi dovoljenja.

(10)	Za zmanjšanje upravnega bremena v primerih, ko je znesek zahtevane varščine za dovoljenje razmeroma majhen, bi bilo treba določiti prag, pod katerim varščina ni potrebna.

(11)	Za zmanjšanje upravnega bremena je primerno, da se določijo največje količine za določene proizvode, za katere dovoljenje ni potrebno.

(12)	Ukrepati bi bilo treba v primerih, ko se obveznost uvoza ali izvoza ne izpolni, zlasti v primerih priznane višje sile. V teh primerih se lahko navedena obveznost šteje za preklicano ali pa se lahko obdobje veljavnosti dovoljenja podaljša.

(13)	Določiti je treba nekatere dodatne zahteve po uradnem obveščanju za uvozna dovoljenja za konopljo, česen in etilni alkohol kmetijskega porekla, da se upoštevajo posebnosti navedenih sektorjev.

(14)	Ob upoštevanju potrebe po neoviranem prehodu s trenutnih pravil na pravila, ki jih uvaja ta uredba, bi bilo treba sprejeti nekatere prehodne določbe.

(15)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov „deklarant“ iz člena 5(15) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14), „obvladovanje tveganja“ iz člena 5(25) navedene uredbe in „izvoznik“ iz člena 1(19) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (15). Poleg tega se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 1 Delegirane uredbe (EU) 2016/1237.

Člen 2

Zahtevki za dovoljenja in izdaja dovoljenj

1. Zahtevki za dovoljenja se vložijo in izdajo prek aplikacije informacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: aplikacije IT), ki spoštuje celovitost in kakovost standardov, kot je določeno v oddelku 3B Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 907/2014 (16).

Če take aplikacije IT niso na voljo ali učinkovite in da se zagotovi rezervna možnost v primeru nedelovanja aplikacij IT, se lahko zahtevki za dovoljenja vložijo in dovoljenja izdajo v tiskani obliki na podlagi vzorca iz Priloge I k tej uredbi, pri čemer se upoštevajo navodila iz navedene priloge.

2. Imena in naslovi organov, pristojnih za prejem zahtevka in izdajo dovoljenja, se objavijo na uradnem spletnem mestu navedenih organov ali na uradnem spletnem mestu za trgovino s kmetijskimi proizvodi posamezne države članice.

3. Zahtevki in dovoljenja se izpolnijo in izdajo v tiskani obliki v enem od uradnih jezikov Unije, kot določijo pristojni organi države članice izdajateljice.

4. Pristojni organi držav članic lahko po potrebi zahtevajo, da se neusklajeno besedilo v zahtevkih za dovoljenja ali spremnih dokumentih na stroške vlagatelja prevede v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.

5. Zahtevek za dovoljenje se izpolni glede na namen dovoljenja in kot je določeno v obvestilu o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode (17).

6. Organ za izdajo dovoljenj ne sprejme zahtevkov, ki niso skladni z ustreznimi predpisi Unije. Dovoljenje izda nemudoma, pri čemer uporabi sprejete informacije, ki jih je navedel vlagatelj, in jih dopolni, kot je določeno v obvestilu o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode. Organi za izdajo dovoljenj potrdijo izdajo dovoljenja v papirni obliki s podpisom in žigom ali suhim žigom. Elektronski izvodi se potrdijo v skladu s standardi iz odstavka 1.

Člen 3

Roki

1. Z odstopanjem od člena 5 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (18) se dan vložitve zahtevka za dovoljenje šteje za delovni dan, na katerega ga organ za izdajo dovoljenj prejme, če je bil prejet najpozneje ob 13.00 po bruseljskem času.

Zahtevek, ki ga prejme na delovni dan po 13.00 po bruseljskem času, se šteje za vloženega na prvi delovni dan po dnevu, ko ga je organ dejansko prejel.

2. Zahteva za preklic zahtevka za dovoljenje se lahko predloži le v elektronski ali pisni obliki, organ za izdajo dovoljenj pa jo prejme do 13.00 po bruseljskem času na dan prejema zahtevka.

3. Kjer ta uredba določa obdobje za postopke in je datum začetka ali zaključka sobota, nedelja ali državni praznik, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71:

(a)	je veljavni datum začetka naslednji delovni dan in se začne ob polnoči, pri čemer se upošteva uradni delovni čas urada;

(b)	z odstopanjem od člena 3(2)(b) in člena 4 navedene uredbe je veljavni datum zaključka naslednji delovni dan in se zaključi ob 13.00 po bruseljskem času.

Prvi pododstavek se uporablja za uradne državne in regionalne praznike, ki jih ustrezno objavi država članica, kjer je to primerno.

Člen 4

Registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta

1. Registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (v nadaljnjem besedilu: številka EORI), dodeljena vlagatelju, imetniku ali prevzemniku v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 952/2013, se vstavi v okence 4 ali po potrebi okence 6 zahtevka in dovoljenja.

Vlagatelji ali organi za izdajo dovoljenj lahko na podlagi nacionalnih navodil navedejo številko EORI vlagatelja, imetnika ali prevzemnika v okencu 20, če je ime ali identifikacijska številka iz okenca 4 ali 6 povezana s številko EORI iz okenca 20.

2. Če proizvode za sprostitev v prosti promet ali izvoz prijavi carinski zastopnik iz člena 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, se številka EORI imetnika ali prevzemnika navede v ustreznem podatkovnem elementu elektronske carinske deklaracije.

Člen 5

Znesek varščine

1. Če je v skladu s členom 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 potrebna varščina, se znesek varščine določi v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

2. Če zneski, ki so rezultat pretvorbe iz eura v nacionalno valuto in se vnesejo v dovoljenja, vsebujejo decimalna mesta, se znesek varščine zaokroži na prvi nižji znesek v nacionalni valuti brez decimalk.

Člen 6

Izpiski

1. Če je količina na dovoljenju razdeljena iz postopkovnih ali logističnih razlogov ali če mora imetnik ali prevzemnik uporabiti dovoljenje, izdano v elektronski obliki v eni državi članici, v drugi državi članici, ki ni povezana z aplikacijami IT države članice izdajateljice, lahko organ za izdajo dovoljenj na zahtevo imetnika ali prevzemnika izda izpiske dovoljenj (v nadaljnjem besedilu: izpiski).

2. Izpiski imajo iste pravne učinke kot dovoljenja, iz katerih so izpisani, v okviru količine, za katero so taki izpiski izdani.

3. Postopki za vložitev zahtevkov za dovoljenja ter njihovo izdajo in vračanje se uporabljajo tudi za izpiske. Organ za izdajo dovoljenj lahko omogoči poenostavljene postopke za vložitev zahtevkov.

4. Organ za izdajo dovoljenj odšteje količino iz izpiska od količine iz izvirnega dovoljenja, ki jo po potrebi poveča za odstopanje, na izvirno dovoljenje pa se poleg navedene odštete količine vnese beseda „izpisek“.

5. Izpiski se izdajo nemudoma in brez dodatnih stroškov v elektronski ali v tiskani obliki na podlagi vzorca iz Priloge I.

6. Na podlagi izpiska se ne sme pripraviti nadaljnji izpisek.

7. Imetnik organu za izdajo dovoljenja vrne svoj izvod izpiska, ki se je uporabil ali katerega veljavnost je potekla, skupaj s svojim izvodom izvirnega dovoljenja.

Člen 7

Obdobje veljavnosti

1. Obdobje veljavnosti dovoljenj za proizvode iz Priloge II je določeno v navedeni prilogi.

2. Dovoljenje je veljavno od dejanskega dne izdaje, navedenega v okencu 25 uvoznega dovoljenja ali okencu 23 izvoznega dovoljenja, kot ga potrdi organ za izdajo dovoljenj s svojo oznako ali žigom. Navedeni datum se vključi v izračun obdobja veljavnosti dovoljenja.

Če se v skladu s posebno zakonodajo uporablja drug datum začetka obdobja veljavnosti, organ za izdajo dovoljenj dodatno navede ta datum, pred njim pa besedi „veljavno od“ v okvirčkih dovoljenj iz prvega pododstavka.

Člen 8

Dovoljeno odstopanje in zaokroževanje

1. Pozitivno ali negativno odstopanje iz člena 5(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 ni večje od 5 %.

2. Pri izračunu količin se uporabljajo naslednja pravila o zaokroževanju:

(a)	če je prva decimalka pet ali več, se količina zaokroži na prvo višjo mersko enoto iz okenca 17 dovoljenja. Če je prva decimalka manjša od pet, se decimalke pri količini izbrišejo;

(b)	pri količinah na podlagi števila glav se količine zaokrožijo na naslednje večje celo število glav.

Člen 9

Carinska deklaracija

1. Carinska deklaracija se sklicuje na dovoljenje ali izpisek s posebno oznako in številko izdanega dokumenta, navedeno v okencu 25 uvoznega dovoljenja ali okencu 23 izvoznega dovoljenja, kot je določeno v naslovu II Priloge B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (19) ali po potrebi v skladu s točko 4 oddelka 2 Priloge I.

2. Aplikacije IT organa za izdajo dovoljenj lahko carinskemu uradu omogočajo neposreden dostop do elektronskega dovoljenja ali izpiska. Če neposreden dostop ni na voljo, deklarant ali organ za izdajo dovoljenj carinskemu uradu pošlje dovoljenje ali izpisek v elektronski obliki.

Če aplikacije IT organa za izdajo dovoljenj ali carinskega urada niso primerne za uporabo prvega pododstavka, se dovoljenja ali izpiski lahko pošljejo v papirni obliki.

3. Deklarant carinskemu uradu predloži izvod papirnega dovoljenja ali izpiska imetnika ali pa ga ima v posesti in na razpolago carinskim organom v skladu s členom 163 Uredbe (EU) št. 952/2013.

Člen 10

Odpis in overitve

1. Pravila o postopku za izdajo elektronskih dovoljenj določajo organ, ki mora na dovoljenju navesti količino, sproščeno v prosti promet ali izvoženo, in opredeliti, kako deklarant in organ za izdajo dovoljenja pridobita dostop do navedenih informacij.

2. Na papirnem dovoljenju carinski urad navede in potrdi količino, sproščeno v prosti promet ali izvoženo, ali če to določajo nacionalna upravna pravila, potrdi količino, ki jo navede deklarant v okencih 29 in 30 izvoda imetnika, ga overi in ta izvod vrne deklarantu, ali če to zahteva posebna zakonodaja, organu za izdajo dovoljenja.

3. Če količina, sproščena v prosti promet ali izvožena, ne ustreza količini na dovoljenju, carinski organ popravi vnos na dovoljenju tako, da navede dejansko količino v mejah količine, navedene na dovoljenju.

4. Če na papirnih dovoljenjih ali izpiskih ni dovolj prostora za odpise, lahko organi priložijo dodatne strani, ki jih potrdijo z žigom za potrditev razširitve dokumentacije.

5. Datum odpisa je datum sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet ali izvoz.

6. Države članice sprejmejo odločitev, kateri organ opravlja funkcije iz tega člena za elektronska dovoljenja, to informacijo pa objavijo na svojem javnem spletnem mestu.

Člen 11

Prenos

V primeru zahteve za prenos imetnika se v dovoljenje vnesejo podatki o prevzemniku in datum zadevnega vnosa v skladu z obvestilom o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode. Prenos potrdi organ za izdajo dovoljenj.

V primeru ponovnega prenosa nazaj na imetnika organ za izdajo dovoljenj potrdi prenos nazaj na imetnika in datum prenosa na dovoljenju v skladu z obvestilom o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode.

Prenos ali prenos nazaj na imetnika velja od datuma potrditve organa za izdajo dovoljenja.

Člen 12

Hramba

1. Države članice lahko odobrijo, da dovoljenje hrani organ za izdajo dovoljenj, plačilna agencija ali carinski organ ali da ostane na razpolago v aplikacijah IT.

2. Organ za izdajo dovoljenj določi, v katerih primerih se uporablja hramba dovoljenja pri organih, udeleženih pri postopku za sprostitev v prosti promet ali izvoz, in katere pogoje mora imetnik ali prevzemnik izpolnjevati.

3. Države članice določijo organ, vključen v sistem hrambe, ki opravlja funkcije iz člena 10, to informacijo pa objavijo na svojem javnem spletnem mestu.

4. V okvirčku 44 papirne carinske deklaracije ali v ustreznem podatkovnem elementu elektronske carinske deklaracije deklarant ob izdajni številki dovoljenja doda besedi „v hrambi“. Pri elektronskih dovoljenjih lahko države članice opustijo to obveznost ali pa za ta namen uporabijo posebno kodo.

Člen 13

Celovitost in preverjanje dovoljenja, vzajemna pomoč

1. Vnosi na dovoljenjih ali izpiskih se po njihovi izdaji ne smejo spreminjati.

2. Če pristojni carinski organ dvomi v pravilnost vnosov na dovoljenju ali izpisku, dovoljenje ali izpisek vrne organu za izdajo dovoljenj. Če organ za izdajo dovoljenj dvomi v pravilnost vnosov na dovoljenju ali izpisku, dovoljenje ali izpisek vrne pristojnemu carinskemu organu.

Prvi pododstavek se ne uporablja v primeru manjših ali očitnih napak, ki jih lahko organ za izdajo dovoljenj ali pristojni carinski organ popravi s pravilno uporabo zakonodaje.

3. Če organ za izdajo dovoljenj meni, da je potreben popravek, prekliče dovoljenje ali izpisek in nemudoma izda ustrezno popravljeno dovoljenje ali izpisek.

4. Pri elektronskih dovoljenjih ali izpiskih organ za izdajo dovoljenj potrdi popravljeno različico, ki nadomesti izvirno različico. Na papirna dovoljenja ali izpiske organ za izdajo dovoljenj doda besedilo „dovoljenje popravljeno dne […]“ ali „izpisek popravljen dne […]“, vsi predhodni vnosi pa se ponovijo na vseh izvodih.

5. Če organ za izdajo dovoljenj meni, da popravek ni potreben, to potrdi v aplikacijah IT. Na papirnih dovoljenjih in izpiskih organ za izdajo dovoljenj potrdi pravilnost dovoljenja ali izpiska tako, da ga overi z besedilom „preverjeno dne […]“ in ga ožigosa, parafira in označi z datumom ali uporabi podobno metodo.

6. Na zahtevo organa za izdajo dovoljenj imetnik ali prevzemnik vrne dovoljenje ali izpisek.

Če je treba na podlagi obvladovanja tveganja preveriti verodostojnost papirnega dovoljenja ali izpiska ali vnosov ali overitev na dovoljenju ali izpisku ali če obstaja dvom v njegovo verodostojnost, zadevni organ vrne dovoljenje ali izpisek ali njegovo kopijo pristojnim organom, odgovornim za preverjanje.

Zahteva za preverjanje in odgovor o rezultatih se predložita z elektronskimi sredstvi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 (20) na standardnem obrazcu, kot je določeno v obvestilu o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode. Organi se lahko strinjajo z dodatno poenostavitvijo, vključno z neposrednimi posvetovanji prek seznama carinskega urada (COL), objavljenega na uradnem spletnem mestu Komisije (21).

Organ, ki prejme zahtevo, zagotovi, da se odgovor organu, ki vloži zahtevo, pošlje v 20 koledarskih dneh, če sta organa v isti državi članici. Če sta organa v različnih državah članicah, se odgovor pošlje v 60 koledarskih dneh.

7. Če se dovoljenje ali izpisek vrne, pristojni organ na zahtevo zadevne strani izda potrdilo o prejemu ali obvestilo in ožigosa datum prejema na kopiji, ki jo predloži zadevna stran.

Člen 14

Izpolnitev obveznosti in dokaz

1. Varščina za dovoljenje se sprosti, če so bile izpolnjene obveznosti iz člena 24 Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 in tega člena.

2. Pravica do sprostitve proizvodov v prosti promet ali njihovega izvoza se šteje za izvršeno in ustrezna obveznost se šteje za izpolnjeno na dan, ko je zadevna carinska deklaracija sprejeta v obdobju veljavnosti dovoljenja in če:

(a)	se v primeru sprostitve v prosti promet proizvodi dejansko sprostijo v prosti promet;

(b)	so v primeru izvoza proizvodi zapustili carinsko območje Unije v 150 koledarskih dneh od dneva sprejetja carinske deklaracije.

3. Izpolnitev obveznosti sprostitve proizvodov v prosti promet se dokaže z izvodom dovoljenja ali izpiska imetnika ali prevzemnika, ki so ga carinski organi ustrezno overili, ali z ustreznim elektronskim izvodom.

4. Dokaz izpolnitve obveznosti je:

(a)	izvod dovoljenja ali izpiska imetnika ali prevzemnika, ki so ga carinski organi ustrezno overili, ali njegov ustrezni elektronski izvod in

(b)	potrdilo o izstopu carinskega urada izvoza za izvoznika ali deklaranta iz člena 334 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447.

5. Dokaz iz točke (b) odstavka 4 se zagotovi in preveri po naslednjem postopku:

(a)

izvoznik ali deklarant iz točke (b) odstavka 4 prenese potrdilo o izstopu na imetnika in imetnik predloži dokaz v elektronski obliki organu za izdajo dovoljenja. Če se potrdilo o izstopu razveljavi zaradi popravkov carinskega urada izstopa, carinski urad izvoza o tem obvesti izvoznika ali njegovega carinskega zastopnika, izvoznik ali njegov carinski zastopnik pa o tem obvesti imetnika, ki ustrezno obvesti organ za izdajo dovoljenj;

(b)

postopek iz točke (a) vključuje predložitev zadevne glavne referenčne številke (MRN), kot je opredeljena v členu 1(22) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, organu za izdajo dovoljenja:

—	če je pri izvoznem postopku udeležena več kot ena država članica ali

—	če je carinski urad izvoza v drugi državi članici kot organ za izdajo dovoljenj ali

—	če se MRN uporablja pri izvoznem postopku, zaključenem v državi članici, v kateri je bila vložena izvozna deklaracija;

(c)

organ za izdajo dovoljenj na podlagi obvladovanja tveganja preveri prejete informacije, vključno s pravilnostjo datuma izstopa iz carinskega območja Unije. Če MRN in banka podatkov MRN (22) ne omogočata ustreznih pregledov, carinski organi na zahtevo organa za izdajo dovoljenj in na podlagi zadevne MRN potrdijo ali popravijo datum izstopa.

Če je carinski urad izvoza v drugi državi članici kot organ za izdajo dovoljenj, se smiselno uporabljajo postopki iz drugega pododstavka člena 13(6).

Organi se lahko strinjajo, da se postopki iz prvega pododstavka izvajajo neposredno med zadevnimi organi. Organi za izdajo dovoljenj lahko za namene točke (a) omogočijo poenostavljene postopke.

6. Dokaz o sprostitvi proizvodov v prosti promet mora organ za izdajo dovoljenj prejeti v 60 koledarskih dneh od izteka obdobja veljavnosti dovoljenja.

Dokaz o izvozu in izstopu iz carinskega območja Unije mora organ za izdajo dovoljenj prejeti v 180 koledarskih dneh po poteku veljavnosti dovoljenja.

Če rokov iz prvega in drugega pododstavka ni mogoče upoštevati zaradi tehničnih težav, lahko organ za izdajo dovoljenj na zahtevo in na podlagi dokaza imetnika, po potrebi naknadno, podaljša navedene roke na največ 730 koledarskih dni, pri čemer upošteva člen 23(4) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014.

7. Organi za izdajo dovoljenj lahko opustijo obveznost zagotovitve dokaza iz odstavkov 2, 3 in 4, če že imajo potrebne informacije.

Člen 15

Nadomestna dovoljenja ali izpiski in dvojniki dovoljenj ali izpiskov

1. Če se papirno dovoljenje ali izpisek, izdan za proizvode iz člena 2(1)(a) ali (2)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237, delno ali v celoti uniči ali izgubi, lahko imetnik ali prevzemnik zaprosi organ za izdajo dovoljenj, da izda nadomestno dovoljenje ali izpisek. Nadomestno dovoljenje ali izpisek nadomešča izvirno dovoljenje ali izpisek, vključno z vsemi zadevnimi pravicami in obveznostmi.

Za nadomestna dovoljenja iz tega odstavka se položi varščina v skladu s členom 5.

Če se izgubljeno ali delno uničeno izvirno dovoljenje najde, imetnik vrne izvirno dovoljenje organu za izdajo dovoljenj, ki takoj sprosti preostalo varščino za izvirno dovoljenje.

2. Nadomestno dovoljenje ali izpisek se lahko izda le enkrat ter za obdobje veljavnosti in preostalo količino, ki je še na voljo za izvirno dovoljenje ali izpisek.

Nadomestno dovoljenje ali izpisek se ne izda, če je izdaja dovoljenj ali izpiskov za zadevne proizvode začasno prekinjena ali če se nanaša na uvozno ali izvozno tarifno kvoto.

3. Varščina za nadomestno dovoljenje se skupaj z varščino za izvirno dovoljenje, če ni bilo najdeno, sprosti v skladu s členom 14.

4. Če se zahteva nanaša na delno ali v celoti uničeno dovoljenje ali izpisek, izdan za proizvode, ki niso navedeni v členu 2(1)(a) in (2)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237, se uporabljajo naslednji pogoji:

(a)	imetnik ali prevzemnik organu za izdajo dovoljenj zadovoljivo dokaže popolno ali delno uničenje;

(b)	nadomestno dovoljenje ali izpisek se ne izda, če imetnik ali prevzemnik ne dokaže, da je sprejel razumne varnostne ukrepe za preprečitev uničenja dovoljenja ali izpiska, ali če imetnik ne predloži zadostnih dokazov;

(c)

varščina, ki se položi za nadomestno dovoljenje ali izpisek, znaša 150 % varščine za izvirno dovoljenje, in sicer najmanj 3 EUR na 100 kilogramov ali hektoliter ali glavo, pri čemer se upoštevata preostala količina, ki je še na voljo ob uničenju, in po potrebi pozitivno odstopanje. Pri položitvi varščine za nadomestno dovoljenje se lahko uporabi preostali znesek varščine, ki je na voljo za izvirno dovoljenje. Morebitni presežni znesek varščine za izvirno dovoljenje glede na varščino za nadomestno dovoljenje se takoj sprosti, pri čemer se upošteva preostala razpoložljiva količina.

5. Ob izdaji nadomestnih dovoljenj ali izpiskov organ za izdajo dovoljenj takoj obvesti Komisijo o:

(a)	izdajni številki nadomestnih dovoljenj ali izpiskov in izdajni številki nadomeščenih dovoljenj ali izpiskov;

(b)	zadevnih proizvodih z oznako kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: oznaka KN) in njihovi količini.

Komisija o tem obvesti države članice.

6. Če se papirno dovoljenje ali izpisek izgubi ali uniči in če se je izgubljen ali uničen dokument v celoti ali delno uporabil, se izključno za namen sprostitve neporavnane varščine za sprostitev v prosti promet ali izvoz, ki je že bila registrirana na izvirnem dovoljenju, uporabljajo naslednji pogoji:

(a)	imetnik ali prevzemnik lahko organ za izdajo dovoljenj zaprosi, da izda dvojnik dovoljenja ali izpiska, ki se pripravi in overi na isti način kot izvirni dokument. Dvojnik dovoljenja ali izpiska se lahko izda le enkrat;

(b)	organ za izdajo dovoljenj lahko imetniku ali prevzemniku zagotovi dvojnik dovoljenja ali izpiska, pri čemer je vsak izvod jasno označen z besedo „dvojnik“;

(c)

dvojnik dovoljenja ali izpiska se predloži carinskemu organu, pristojnemu za deklaracijo za sprostitev v prosti promet ali izvoz, če je bila deklaracija sprejeta v okviru izgubljenega dovoljenja ali izpiska. Navedeni carinski organ izpolni in overi dvojnik za sprostitev v prosti promet ali izvoz, ki je bil opravljen v okviru izvirnega dovoljenja ali izpiska.

Člen 16

Višja sila

1. Pristojni organ države članice, ki je izdala dovoljenje ali izpisek, lahko prizna primer višje sile, pri čemer upošteva člen 50 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (23), in sprejme odločitev o:

(a)

preklicu obveznosti sprostitve proizvodov in količine, navedenih na dovoljenju, v prosti promet ali njihovega izvoza v obdobju veljavnosti dovoljenja, kot je navedeno v členu 14(1) te uredbe, in sprostitvi varščine ali podaljšanju obdobja veljavnosti dovoljenja za največ 180 dni po izteku izvirnega obdobja veljavnosti dovoljenja, pri čemer upošteva okoliščine primera, ali

(b)	podaljšanju obdobja za predložitev dokaza o sprostitvi v prosti promet ali izvozu iz člena 14(6) te uredbe v okviru omejitev iz navedene določbe brez delnega zasega varščine.

Odločitev, ki se sprejme v skladu s točko (a), se nanaša le na količino proizvodov, ki jih zaradi višje sile ni bilo mogoče sprostiti v prosti promet ali izvoziti.

2. V uradnem obvestilu v skladu s členom 50(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 pristojni organi Komisijo obvestijo o zadevnih proizvodih z oznako KN in vključenih količinah ter navedejo, ali se nanaša na sprostitev v prosti promet ali izvoz in ali se nanaša na preklic dovoljenja ali podaljšanje obdobja veljavnosti dovoljenja ali obdobja za predložitev dokaza o sprostitvi v prosti promet ali izvozu, pri čemer navedejo novo obdobje. Komisija o tem obvesti druge pristojne organe prek temu namenjenega spletnega mesta, do katerega imajo dostop organi za izdajo dovoljenj in carinski organi.

3. Če do sprejetja odločitve o višji sili imetnik ali prevzemnik izrazi potrebo po nadaljnji uporabi dovoljenja za količino, za katero se ni zahtevalo priznanje višje sile, organ za izdajo dovoljenj izda izpisek za to preostalo količino, ki vsebuje informacije iz obvestila o uvoznih in izvoznih dovoljenjih za kmetijske proizvode.

Navedeni izpisek ni prenosljiv.

Člen 17

Informacije in uradna obvestila o konoplji

1. Za namene kontrole dejavnosti iz člena 9(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237, če se dejavnosti izvajajo v državi članici, v kateri uvoznik nima dovoljenja za uvoz konopljinega semena za druge namene kot setev, organ, ki je podelil dovoljenje, pošlje pristojnemu organu druge države članice kopije dokumentov o dejavnostih, ki se izvajajo na njenem ozemlju, ki so jih predložiti odobreni uvozniki.

Če se med preverjanjem iz četrtega pododstavka člena 9(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 odkrijejo nepravilnosti, pristojni organ zadevne države članice o tem obvesti organ, pristojen za podeljevanje dovoljenj v državi članici, v kateri je zadevni uvoznik odobren.

2. Države članice obvestijo Komisijo o določbah, sprejetih za uporabo člena 9(1), (2) in (3) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 in prvega, drugega in tretjega pododstavka odstavka 4 navedenega člena.

Pristojni organi vsako leto najpozneje do 31. januarja obvestijo Komisijo o naloženih kaznih ali ukrepih, sprejetih zaradi nepravilnosti, odkritih v predhodnem tržnem letu.

Pristojni organi Komisiji pošljejo imena in naslove organov, odgovornih za preverjanje iz četrtega pododstavka člena 9(4) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237. Komisija navedena imena in naslove posreduje pristojnim organom drugih držav članic.

Člen 18

Uradna obvestila o česnu

Države članice vsak teden do srede Komisiji sporočijo skupne količine, ki jih zajemajo zahtevki za dovoljenja „B“, v zvezi z zahtevki, prejetimi v predhodnem tednu.

Zadevne količine se razčlenijo po dnevu zahtevka za uvozno dovoljenje, poreklu in oznaki KN. Za proizvode, ki niso česen, kot je določeno v oddelkih E in F Priloge II, se sporoči tudi ime proizvoda, kot je navedeno v okencu 14 zahtevka za uvozno dovoljenje.

Člen 19

Uradna obvestila o uvoznih dovoljenjih za etilni alkohol kmetijskega porekla

1. Države članice vsak četrtek ali prvi delovni dan po četrtku, če je četrtek državni praznik, Komisiji sporočijo količine proizvodov iz oddelka H dela I Priloge II, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja v predhodnem tednu, razčlenjene po oznakah KN in državi porekla.

2. Če država članica meni, da bi količine, za katere so bili vloženi zahtevki za uvozna dovoljenja v navedeni državi članici, lahko pomenile motnjo na trgu, ta država članica o tem takoj obvesti Komisijo in opredeli količine po vrsti zadevnega proizvoda. Komisija prouči stanje in o njem obvesti države članice.

Člen 20

Izmenjava informacij in predložitev uradnih obvestil Komisiji

1. Pristojni organi si, kjer je to potrebno za pravilno uporabo te uredbe, izmenjujejo informacije o dovoljenjih in izpiskih ter nepravilnostih in kršitvah v zvezi z njimi.

2. Pristojni organi obvestijo Komisijo takoj, ko so seznanjeni z nepravilnostmi in kršitvami te uredbe.

3. Države članice Komisiji sporočijo informacije o enotnem naslovu vira (URL) spletnega naslova organov, pristojnih za prejem zahtevkov in izdajo dovoljenj in izpiskov, kot je navedeno v členu 2(2), jih posodabljajo in po potrebi znova pošljejo. Komisija objavi zadevne URL na svojem javnem spletnem mestu.

4. Države članice Komisiji posredujejo tudi odtise uradnih žigov in po potrebi suhih žigov, ki jih uporabljajo organi. Komisija o tem takoj obvesti druge države članice na varnem spletnem mestu, do katerega lahko dostopajo le organi držav članic.

5. Uradna obvestila iz te uredbe se Komisiji predložijo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (24).

Člen 21

Prehodne določbe

1. Pristojni organi lahko za zahtevke in izdajo dovoljenj še naprej uporabljajo papirne različice vzorcev iz člena 17 Uredbe (ES) št. 376/2008, kot so določeni v Prilogi I k navedeni uredbi, dokler se obstoječe zaloge ne porabijo. V vsakem primeru so zahtevki in dovoljenja, pripravljeni v skladu z vzorcem iz Priloge I k tej uredbi na podlagi člena 3(1) te uredbe v drugi državi članici, sprejemljivi v vsaki fazi postopka.

2. Dokaz o izstopu iz carinskega območja Unije iz člena 14(4)(b) in (5) se sprejme v vseh primerih, v katerih bi bilo treba tak dokaz pripraviti z uporabo kontrolnega izvoda T5 iz členov od 912a do 912g Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (25).

Člen 22

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 6. novembra 2016.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1237 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o sprostitvi in zasegu varščin, položenih za takšna dovoljenja, spremembi uredb Komisije (ES) št. 2535/2001, (ES) št. 1342/2003, (ES) št. 2336/2003, (ES) št. 951/2006, (ES) št. 341/2007 in (ES) št. 382/2008 ter razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 2390/98, (ES) št. 1345/2005, (ES) št. 376/2008 in (ES) št. 507/2008 (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 2535/2001 z dne 14. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne proizvode ter o odprtju tarifnih kvot (UL L 341, 22.12.2001, str. 29).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (UL L 189, 29.7.2003, str. 12).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 2336/2003 z dne 30. decembra 2003 o uvedbi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 670/2003 o določitvi posebnih ukrepov glede trga z etanolom kmetijskega porekla (UL L 346, 31.12.2003, str. 19).

(7) Uredba Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (UL L 178, 1.7.2006, str. 24).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 341/2007 z dne 29. marca 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot in uvedbi sistema uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen in nekatere druge kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav (UL L 90, 30.3.2007, str. 12).

(9) Uredba Komisije (ES) št. 382/2008 z dne 21. aprila 2008 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso (UL L 115, 29.4.2008, str. 10).

(10) Uredba Komisije (ES) št. 2390/98 z dne 5. novembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1706/98 glede režimov za uvoz nekaterih nadomestnih proizvodov žit ter predelanih proizvodov iz žit in riža s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških ali čezmorskih držav in ozemelj ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2245/90 (UL L 297, 6.11.1998, str. 7).

(11) Uredba Komisije (ES) št. 1345/2005 z dne 16. avgusta 2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih dovoljenj za sektor oljčnega olja (UL L 212, 17.8.2005, str. 13).

(12) Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (UL L 114, 26.4.2008, str. 3).

(13) Uredba Komisije (ES) št. 507/2008 z dne 6. junija 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1673/2000 o skupni ureditvi trga za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna (UL L 149, 7.6.2008, str. 38).

(14) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(15) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(16) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(17) Obvestilo o uvoznih in izvoznih dovoljenjih (UL C 278, 30.7.2016).

(18) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(19) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(20) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).

(21) http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/col/col_home.jsp?Lang=sl&Screen=0.

(22) http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/ecs/ecs_home.jsp?Lang=sl.

(23) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

(24) Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).

(25) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

PRILOGA I

VZOREC IZ ČLENA 2(1)

NAVODILA ZA UPORABO

Obrazci za dovoljenja se združijo v komplete, tako da si v vrstnem redu sledijo izvod št. 1, izvod št. 2 in zahtevek, skupaj z vsemi dodatnimi izvodi obrazca.

Organ za izdajo dovoljenj pa lahko zahteva, da vlagatelj izpolni le obrazec zahtevka in ne celotnega kompleta iz prvega pododstavka.

Če je lahko zaradi ukrepa Unije količina, za katero je izdano dovoljenje, manjša od količine, za katero je bil prvotno vložen zahtevek za dovoljenje, se zaprošena količina in znesek varščine zanjo vpišeta le na obrazec zahtevka.

Obrazci za izpiske dovoljenj se združijo v komplete, tako da si v vrstnem redu sledita izvod št. 1 in izvod št. 2.

V okencu 2 se za državo članico, ki izda dokument, navede ustrezna koda države. Organ za izdajo dovoljenj lahko doda številke za identifikacijo dokumenta.

Država članica	Koda države
Belgija	BE
Bolgarija	BG
Češka	CZ
Danska	DK
Nemčija	DE
Estonija	EE
Irska	IE
Grčija	EL
Španija	ES
Francija	FR
Hrvaška	HR
Italija	IT
Ciper	CY
Latvija	LV
Litva	LT
Luksemburg	LU
Madžarska	HU
Malta	MT
Nizozemska	NL
Avstrija	AT
Poljska	PL
Portugalska	PT
Romunija	RO
Slovenija	SI
Slovaška	SK
Finska	FI
Švedska	SE
Združeno kraljestvo	UK

Ob izdaji imajo lahko dovoljenja in izpiski številko izdaje v okencu 23 (izvozno dovoljenje) ali okencu 25 (uvozno dovoljenje), ki jo je dodelil organ za izdajo dovoljenj.

Zahtevki, dovoljenja in izpiski se izpolnijo s pisalnim strojem ali elektronsko.

Organ za izdajo dovoljenj lahko dovoli, da se zahtevki izpolnijo ročno, s črnilom in velikimi tiskanimi črkami.

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA II

DEL I

OBVEZNOST PRIDOBITVE DOVOLJENJA – ZA UVOZ

Seznam proizvodov iz člena 2(1)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237

A. Riž (člen 1(2)(b) in del II Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek varščine	Obdobje veljavnosti
1006 20	Oluščen (rjav) riž, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 [Dovoljenja]	30 EUR/t	do konca drugega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
1006 30	Manj brušen ali popolnoma brušen riž, poliran ali glaziran ali ne, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 [Dovoljenja]	30 EUR/t	do konca drugega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
1006 40 00	Lomljen riž, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 [Dovoljenja]	1 EUR/t	do konca drugega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)

B. Sladkor (člen 1(2)(c) in del III Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek varščine	Obdobje veljavnosti
1701	Vsi proizvodi, uvoženi pod preferencialnimi pogoji, razen proizvodov, uvoženih v okviru tarifnih kvot (1) (2)	20 EUR/t	do konca tretjega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)

C. Semena (člen 1(2)(e) in del V Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek varščine	Obdobje veljavnosti
1207 99 20	Semena sort konoplje, za setev	(3)	do konca šestega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2), razen če države članice določijo drugače

D. Lan in konoplja (člen 1(2)(h) in del VIII Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek varščine	Obdobje veljavnosti
5302 10 00	Prava konoplja, surova ali močena	(4)	do konca šestega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2), razen če države članice določijo drugače

E. Sadje in zelenjava (člen 1(2)(i) in del IX Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek varščine	Obdobje veljavnosti
0703 20 00	Česen, svež ali ohlajen, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 [Dovoljenja] (5)	50 EUR/t	tri mesece od dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
0703 90 00	Druge čebulnice, sveže ali ohlajene, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 (5)	50 EUR/t	tri mesece od dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)

F. Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave (člen 1(2)(j) in del X Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek varščine	Obdobje veljavnosti
0710 80 95	Česen (6) in poletni luk (surova, kuhana na pari ali v vodi), zamrznjena, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 (7)	50 EUR/t	tri mesece od dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
0710 90 00	Mešanice vrtnin, ki vsebujejo česen (6) in/ali poletni luk (surove, kuhane na pari ali v vodi), zamrznjene, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 (7)	50 EUR/t	tri mesece od dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
0711 90 80	Česen (6) in poletni luk, začasno konzervirana (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerna za takojšnjo porabo, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 (7)	50 EUR/t	tri mesece od dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
0711 90 90	Mešanice vrtnin, ki vsebujejo česen (6) in/ali poletni luk, začasno konzervirane (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerne za takojšnjo porabo, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 (7)	50 EUR/t	tri mesece od dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
ex 0712 90 90	Posušen česen (6) in poletni luk ter mešanice posušenih vrtnin, ki vsebujejo česen (6) in/ali poletni luk, celi, narezani, nasekljani, zdrobljeni ali v prahu, vendar ne nadalje pripravljeni, vključno s proizvodi, uvoženimi v okviru tarifnih kvot iz člena 2(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237 (7)	50 EUR/t	tri mesece od dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)

G. Drugi proizvodi (člen 1(2)(x) in del 1 dela XXIV Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek varščine	Obdobje veljavnosti
1207 99 91	Semena konoplje, ki niso namenjena setvi	(8)	do konca šestega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2), razen če države članice določijo drugače

H. Etilni alkohol kmetijskega izvora (člen 1(2)(u) in del XXI Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek varščine	Obdobje veljavnosti
ex 2207 10 00	Nedenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, pridobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi	1 EUR na hektoliter	do konca četrtega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
ex 2207 20 00	Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati s katero koli vsebnostjo alkohola, dobljeni iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi	1 EUR na hektoliter	do konca četrtega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
ex 2208 90 91	Nedenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi	1 EUR na hektoliter	do konca četrtega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
ex 2208 90 99	Nedenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi	1 EUR na hektoliter	do konca četrtega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)

DEL II

OBVEZNOST DOVOLJENJA ZA IZVOZ

Seznam proizvodov iz člena 2(2)(a) Delegirane uredbe (EU) 2016/1237

A. Riž (člen 1(2)(b) in del II Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek varščine	Obdobje veljavnosti
1006 20	Oluščen (rjav) riž	3 EUR/t	do konca četrtega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)
1006 30	Manj brušen ali popolnoma brušen riž, poliran ali glaziran ali ne	3 EUR/t	do konca četrtega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2)

B. Sladkor (člen 1(2)(c) in del III Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013)

Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek varščine	Obdobje veljavnosti
1701	Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju (9)	11 EUR/100 kg	do konca tretjega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2) (10)
1702 60 95 1702 90 95	Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, razen laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze (9)	4,2 EUR/100 kg	do konca tretjega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2) (10)
2106 90 59	Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov (9)	4,2 EUR/100 kg	do konca tretjega meseca po mesecu dneva izdaje dovoljenja v skladu s členom 7(2) (10)

(1) Obveznost za uvozno dovoljenje velja do 30. septembra 2017.

(2) Razen uvoza preferenčnega sladkorja iz oznake KN 1701 99 10 s poreklom iz Moldavije iz Sklepa Sveta 2014/492/EU z dne 16. junija 2014 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (UL L 260, 30.8.2014, str. 1) in preferencialnega uvoza sladkorja iz oznake KN 1701 s poreklom iz Gruzije iz Sklepa Sveta 2014/494/EU z dne 16. junija 2014 o podpisu Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije, in njegovi začasni uporabi (UL L 261, 30.8.2014, str. 1).

(3) Varščina ni potrebna.

(4) Varščina ni potrebna.

(5) Obveznost za uvozno dovoljenje velja do 30. septembra 2017.

(6) Zajema tudi proizvode, pri katerih sta besedi „česen“ ali „luk“ le del opisa. Takšna poimenovanja lahko med drugim vsebujejo „čebulni česen“, „poletni luk“, „gomoljasti luk“ ali „veliki luk“.

(7) Obveznost za uvozno dovoljenje velja do 30. septembra 2017.

(8) Varščina ni potrebna.

(9) Obveznost izvoznega dovoljenja velja do 30. septembra 2017.

(10) Za količine, manjše od 10 t, lahko zadevna stranka uporabi največ eno takšno dovoljenje za isti izvoz.

30.7.2016

Uradni list Evropske unije

L 206/71

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1240

z dne 18. maja 2016

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2) ter zlasti člena 62(2)(a), (b), (c) in (i) in člena 64(7)(a) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (3) ter zlasti člena 2(3) in člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (4) in določa nova pravila o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje. Poleg tega so bila z njo na Komisijo prenesena pooblastila za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi s tem. Za zagotovitev nemotenega delovanja sistemov javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje v novem pravnem okviru je treba nekatera pravila sprejeti s takimi akti. Navedeni akti bi morali nadomestiti uredbe Komisije (EGS) št. 3427/87 (5), (EGS) št. 2351/91 (6), (ES) št. 720/2008 (7), (ES) št. 826/2008 (8), (ES) št. 1130/2009 (9) in (EU) št. 1272/2009 (10). Te uredbe se razveljavijo z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1238 (11).

(2)	Člen 11 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se javna intervencija uporablja za navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen, koruzo, neoluščeni riž, sveže ali ohlajeno goveje in telečje meso, maslo in posneto mleko v prahu v skladu s pogoji iz navedene uredbe.

(3)

Člen 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se lahko pomoč za zasebno skladiščenje dodeli za beli sladkor, oljčno olje, lanena vlakna, sveže ali ohlajeno meso goveda, starega osem mesecev ali več, maslo, sir, posneto mleko v prahu, prašičje meso ter ovčje in kozje meso v skladu s pogoji iz navedene uredbe.

(4)	Uredba (EU) št. 1370/2013 določa pravila o cenah javne intervencije, količinskih omejitvah za odkup pri javni intervenciji in določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje.

(5)	Za poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti mehanizmov upravljanja in nadzora, povezanih s sistemoma javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje, bi bilo treba določiti skupna pravila za vse proizvode iz členov 11 oziroma 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(6)

V skladu s členom 13(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 lahko Komisija odloči o začetku odkupa trde pšenice, ječmena, koruze in neoluščenega riža, če je to potrebno zaradi razmer na trgu. Začne lahko tudi javno intervencijo za goveje meso, če je povprečna tržna cena v reprezentativnem obdobju nižja od 85 % referenčnega praga iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013. V takih primerih odkup poteka z razpisnimi postopki.

(7)	V skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1370/2013 lahko Komisija določi znesek pomoči za zasebno skladiščenje za proizvode iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bodisi z razpisnim postopkom bodisi z vnaprejšnjo določitvijo pomoči.

(8)	Za učinkovito delovanje sistemov javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje bi morali izvajalci uporabljati metode, ki jih za postopke za predložitev ponudb in zahtevkov omogoči plačilna agencija.

(9)

Za zagotovitev ustreznega upravljanja sistemov bi bilo treba določiti pravila o intervenciji po fiksni ceni, razpisnih postopkih za odkup pri intervenciji, prodaji intervencijskih proizvodov ali določitvi najvišjega zneska pomoči za zasebno skladiščenje in vnaprejšnji določitvi pomoči za zasebno skladiščenje ter predložitvi in dopustnosti ponudb in zahtevkov.

(10)

Da se izboljša učinkovitost načina delovanja javne intervencije z opustitvijo uporabe majhnih skladiščnih prostorov, ki so lahko razkropljeni po regiji, bi se morala določiti najmanjša skladiščna zmogljivost za intervencijska skladišča, vendar se ne bi smela uporabljati, če ima skladišče lahek dostop do rečnih, morskih ali železniških povezav.

(11)	Ker se proizvodi, ki jih zajemata sistema javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje, razlikujejo po času proizvodnje ali žetve in zahtevah glede skladiščenja, bi bilo treba določiti posebne pogoje za njihovo upravičenost.

(12)

Za dobro upravljanje sistemov javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje je treba tako za odkup kot za prodajo določiti najmanjšo količino, pod katero plačilna agencija ne more sprejeti ponudbe, ali pa sprejeti odločitev, ali naj se določi najvišji znesek pomoči za zasebno skladiščenje ali ne. Če pa pogoji in prakse prodaje na debelo ali okoljska pravila, veljavna v državi članici, upravičujejo uporabo najmanjših količin, ki so večje od najmanjših količin iz te uredbe, bi morala imeti zadevna plačilna agencija pravico, da pri odkupu po fiksni ceni zahteva te večje najmanjše količine.

(13)	Za zagotovitev, da je ponudba za intervencijo resna in da bo imel ukrep želeni učinek na trg, bi bilo treba pri intervenciji po fiksni ceni in pri razpisnem postopku določiti raven varščine.

(14)	Za zagotovitev učinkovitega upravljanja sistema javne intervencije bi bilo treba določiti izmenjavo uradnih obvestil o predloženih ponudbah med državami članicami in Komisijo. Uvesti bi bilo treba ukrepe za upoštevanje količinskih omejitev, določenih v členu 3 Uredbe (EU) št. 1370/2013.

(15)	Na podlagi prejetih ponudb se lahko določi najvišja odkupna cena ali najvišji znesek pomoči za zasebno skladiščenje. Vendar na trgu lahko nastanejo razmere, v katerih je zaradi gospodarskih in drugih vidikov nujno, da se taka cena ali pomoč ne določi in da se zavrnejo vse prejete ponudbe.

(16)

Za zagotovitev jasnega in učinkovitega delovanja sistema javne intervencije je treba določiti splošna pravila o izdaji dobavnega naloga in dobavi proizvodov v skladišče, ki ga določi plačilna agencija. Poleg tega je zaradi posebnosti sektorjev žita in riža ter govejega mesa, masla in posnetega mleka v prahu zanje treba določiti posebna pravila.

(17)	Zaradi ustreznega upravljanja intervencijskih zalog v skladišču in posebnosti sektorjev žita in riža bi bilo treba določiti obveznosti držav članic v zvezi z najdaljšo razdaljo do skladišča in stroški, ki jih je treba kriti, če je ta razdalja daljša.

(18)	Zaradi uporabe skupnih pravil iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (12) je treba določiti, da se med skladiščenjem izvajajo pregledi proizvodov, kot je določeno v členu 3 navedene uredbe. Na podlagi navedenih pregledov in analiz bi bilo treba izdati zapisnik o prevzemu.

(19)	Za zagotovitev dobre kakovosti proizvodov, ki se skladiščijo pri javni intervenciji, bi bilo treba določiti, da mora izvajalec vzeti proizvode nazaj in kriti vse stroške, ki so nastali med skladiščenjem proizvodov v skladiščih, če proizvodi ne izpolnjujejo veljavnih zahtev glede upravičenosti.

(20)	Če je treba goveje meso izkoščiti, je treba za navedeni sektor določiti posebna pravila, ki bodo dopolnjevala splošna pravila.

(21)

Določiti bi bilo treba pravila za plačila, za katera se uporablja prilagoditev cen, povezana s kakovostjo proizvoda ali lokacijo skladišča. Da bodo imeli izvajalci dovolj časa za prilagajanje na nov sistem javne intervencije, bi se morali nekateri pogoji glede prilagoditve cen pri žitu začeti uporabljati šele na začetku tržnega leta 2017/2018.

(22)

Za zagotovitev potrebnih informacij o značilnostih proizvodov in kraju skladiščenja bi morala plačilna agencija, ki ima intervencijske zaloge na voljo za prodajo, pripraviti in objaviti obvestilo o javnem razpisu. Zato bi bilo treba določiti razumno obdobje med datumom objave tega obvestila in prvim rokom za predložitev ponudb.

(23)

Na podlagi ponudb in razmer na trgu Unije bi morala Komisija odločiti, ali bo določila najnižjo intervencijsko prodajno ceno ali ne. V skladu z navedeno odločitvijo plačilne agencije sprejmejo ali zavrnejo ponudbe za proizvode na voljo za prodajo. Sprejeti bi bilo treba posebna pravila za dodelitev govejega mesa, masla in posnetega mleka v prahu.

(24)

Za lažjo prodajo majhnih količin, ki ostanejo v skladiščih države članice, in zagotovitev dobrega upravljanja sistema je s smiselno uporabo pravil o razpisnih postopkih, ki jih začne Unija, treba določiti, da plačilna agencija v okviru svojih pristojnosti lahko začne razpisni postopek za nadaljnjo prodajo takih količin intervencijskih proizvodov, da se omogoči enak dostop vsem zadevnim stranem. Iz istih razlogov bi bilo treba plačilno agencijo pooblastiti, da da v neposredno prodajo količine, ki jih po vizualnem pregledu pri letnem popisu zalog ali med pregledom po vnosu v intervencijo ni mogoče ponovno zapakirati ali pa se je njihova kakovost poslabšala.

(25)

Za zagotovitev ustreznega spremljanja sistema pomoči za zasebno skladiščenje bi bilo treba opredeliti informacije, ki so potrebne za sklenitev pogodbe o skladiščenju, ter obveznosti pogodbenih strank in pogoje za uskladiščenje, zlasti tiste, ki pristojnemu organu, odgovornemu za preverjanje dejavnosti skladiščenja, omogočajo izvajanje učinkovitih pregledov razmer skladiščenja. Prav tako bi bilo treba opredeliti pravila o pogodbenem obdobju skladiščenja.

(26)

Za zagotovitev učinkovitega delovanja sistema pomoči za zasebno skladiščenje je treba določiti splošna pravila o izskladiščenju proizvodov in plačilu pomoči za zasebno skladiščenje. Zaradi posebne narave masla in posnetega mleka v prahu je treba za ta proizvoda določiti posebna pravila, ki bodo dopolnjevala splošna pravila.

(27)

Če se znesek pomoči za zasebno skladiščenje določi vnaprej, je treba določiti obdobje za razmislek, da se lahko ocenijo razmere na trgu, preden se sporočijo odločitve o zahtevkih za pomoč. Poleg tega bi bilo treba po potrebi sprejeti določbe o posebnih ukrepih, ki bi se uporabljali zlasti za zahtevke v postopku, da se prepreči čezmerna ali špekulativna uporaba sistema za zasebno skladiščenje. Pri takih ukrepih je treba hitro ukrepati in Komisija bi morala biti pooblaščena, da ukrepa brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in takoj sprejme vse potrebne ukrepe.

(28)

Za zaščito finančnih interesov Unije bi bilo treba sprejeti ustrezne nadzorne ukrepe za boj proti nepravilnostim in goljufijam. Ti nadzorni ukrepi bi morali vključevati popolno upravno preverjanje, ki ga dopolnjujejo pregledi na kraju samem. Opredeliti bi bilo treba področje uporabe, vsebino in časovni načrt takih nadzornih ukrepov ter poročanje o njih, da se zagotovi nepristranski in enoten pristop držav članic.

(29)	Neupravičeno plačane zneske bi bilo treba izterjati v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 908/2014 (13).

(30)

Za učinkovito upravljanje sistemov javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje je treba določiti, da države članice redno obveščajo Komisijo o stanju zalog, uskladiščenih in izskladiščenih proizvodih ter razmerah v zvezi s cenami in proizvodnjo proizvodov iz členov 11 in 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(31)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Uvodna določba

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba določa pravila za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1370/2013 glede:

(a)	odkupa in prodaje iz javne intervencije proizvodov iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)	dodelitve pomoči za zasebno skladiščenje za proizvode iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2. Ta uredba se uporablja brez poseganja v posebne določbe iz izvedbenih uredb o:

(a)	začetku razpisnega postopka za odkup proizvodov ali začetku prodaje intervencijskih proizvodov ali

(b)	začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje.

POGLAVJE II

Splošna skupna pravila

Člen 2

Predložitev in dopustnost ponudb in zahtevkov

1. Izvajalci predložijo ponudbe za javno intervencijo ter ponudbe in zahtevke za pomoč za zasebno skladiščenje z uporabo metode, ki jo da na voljo plačilna agencija zadevne države članice.

2. Ponudba ali zahtevek je dopusten, če se predloži v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se predloži ponudba ali zahtevek, in če obrazec, ki ga da na voljo plačilna agencija, vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	ime, naslov in identifikacijsko številko za DDV izvajalca v državi članici, v kateri izvajalec izvaja glavno dejavnost;

(b)	proizvod ali po potrebi vrsto proizvoda z ustrezno oznako KN;

(c)	količino, za katero se predloži ponudba ali zahtevek in za katero veljajo najmanjše količine iz člena 5, kadar je ustrezno.

3. Ponudba ali zahtevek ne vsebuje dodatnih pogojev izvajalca, ki niso določeni v tej uredbi ali v zadevni izvedbeni uredbi o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje.

4. Če je rok za predložitev ponudb ali zahtevkov državni praznik, se ponudbe ali zahtevki predložijo najpozneje zadnji delovni dan pred državnim praznikom.

5. Za ponudbe ali zahtevke, predložene v soboto, nedeljo ali na državni praznik, se šteje, da jih je plačilna agencija prejela prvi delovni dan po dnevu njihove predložitve.

6. Ponudbe ali zahtevki se po predložitvi ne umaknejo ali spreminjajo.

7. Plačilna agencija registrira dopustne ponudbe ali zahtevke in zadevne količine na dan, ko jih prejme.

8. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz sprejetja ponudbe ali zahtevka, niso prenosljive.

NASLOV II

JAVNA INTERVENCIJA

POGLAVJE I

Posebna pravila o javni intervenciji

Člen 3

Intervencijska skladišča

1. Minimalna skladiščna zmogljivost vsakega intervencijskega skladišča (v nadaljnjem besedilu: skladišče) je:

(a)	za žito: 5 000 ton, 7 500 ton od obdobja javne intervencije 2017/2018, 10 000 ton od obdobja 2018/2019, 15 000 ton od obdobja 2019/2020;

(b)	za riž: 5 000 ton, 7 500 ton od obdobja javne intervencije 2017/2018, 10 000 ton od obdobja 2018/2019;

(c)	za maslo in posneto mleko v prahu: 400 ton, 600 ton od obdobja javne intervencije 2017, 800 ton od obdobja 2018.

Države članice, ki imajo povprečno letno proizvodnjo žit pod 20 milijonov ton, lahko od obdobja 2019/2020 še naprej uporabijo minimalno skladiščno zmogljivost 10 000 ton.

2. Za namene tega člena „minimalna skladiščna zmogljivost“ pomeni minimalno zmogljivost, ki morda ni stalno na voljo, vendar se brez težav doseže v obdobju, ko poteka odkup.

3. Plačilna agencija lahko odstopa od odstavka 1 le, če dokaže, da minimalna skladiščna zmogljivost iz navedenega odstavka ni na voljo in če imajo nadomestna skladišča lahek dostop do rečnih, morskih ali železniških povezav.

Člen 4

Ugotavljanje upravičenosti proizvodov

1. Upravičenost proizvodov za javno intervencijo se ugotovi po metodah iz naslednjih določb:

(a)	za žito: v delih I, II, III in IV Priloge I;

(b)	za riž: v delu I Priloge II;

(c)	za goveje meso: v delu I Priloge III;

(d)	za maslo: v delu I Priloge IV k tej uredbi in Uredbi Komisije (ES) št. 273/2008 (14);

(e)	za posneto mleko v prahu: v delu I Priloge V k tej uredbi in Uredbi (ES) št. 273/2008.

2. Metode, ki se uporabljajo za določitev kakovosti žita za javno intervencijo iz Priloge I, so določene v najnovejših različicah ustreznih evropskih ali mednarodnih standardov, kakor je ustrezno, ki veljajo na prvi dan vsakega tržnega leta.

POGLAVJE II

Odkup proizvodov pri intervenciji

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 5

Najmanjše količine ponujenih proizvodov

1. Najmanjše količine proizvodov, ponujenih za odkup, so:

(a)	navadna pšenica, ječmen in koruza: 160 ton;

(b)	trda pšenica: 20 ton;

(c)	riž: 40 ton;

(d)	goveje meso: 20 ton;

(e)	maslo: 30 ton;

(f)	posneto mleko v prahu: 30 ton.

Države članice, ki imajo povprečno letno proizvodnjo žit pod 20 milijonov ton, lahko odločijo da za navadno pšenico, ječmen in koruzo uporabijo najmanjšo količino 120 ton.

2. Plačilna agencija lahko določi najmanjšo količino, ki je večja od najmanjše količine iz odstavka 1, če jo upravičujejo pogoji in prakse prodaje na debelo ali okoljska pravila, veljavna v zadevni državi članici.

Člen 6

Raven varščine pri odkupu proizvodov

Raven varščine, ki jo zahteva člen 4(a) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238 pri predložitvi ponudbe za odkup proizvodov pri javni intervenciji, je:

(a)	pri žitu: 20 EUR/tona;

(b)	pri rižu: 30 EUR/tona;

(c)	pri govejem mesu: 300 EUR/tona;

(d)	pri maslu: 50 EUR/tona;

(e)	pri posnetem mleku v prahu: 50 EUR/tona.

Člen 7

Predložitev in dopustnost ponudb

1. Ponudba je dopustna, če izpolnjuje zahteve iz člena 2 in pri razpisnem postopku zahteve iz izvedbene uredbe o začetku razpisnega postopka iz člena 12. Prav tako izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

vsebuje vsaj naslednje informacije:

(i)	pri rižu navedbo vrste in sorte;

(ii)	kraj skladiščenja proizvoda ob predložitvi ponudbe, razen za goveje meso;

(iii)

pri žitu in rižu skladišče, za katerega se predloži ponudba;

(iv)	pri žitu in rižu leto žetve in območje ali območja proizvodnje v Uniji;

(v)	pri maslu in posnetem mleku v prahu datum proizvodnje;

(vi)	pri maslu in posnetem mleku v prahu ime in številko dovoljenja odobrenega podjetja, v katerem sta bila proizvedena;

(b)	izvajalec je položil varščino v skladu s členom 4(a) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238;

(c)

za žito in riž je izvajalec izjavil:

(i)	da imajo proizvodi poreklo iz Unije;

(ii)	da se ponudba nanaša na homogeno serijo, ki mora pri rižu vsebovati neoluščeni riž iste sorte;

(iii)

ali je bila izvedena obdelava po žetvi ali ne ter po potrebi ime uporabljenega proizvoda, ki se je uporabil pod pogoji uporabe, in navedbo, da je proizvod odobren v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

2. Za proizvode razen govejega mesa lahko izvajalec na obrazcu iz člena 2(2) zahteva, da se proizvod prevzame v skladišču, v katerem se skladišči ob predložitvi ponudbe, če navedeno skladišče izpolnjuje zahteve iz člena 7(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238 in člena 3 te uredbe.

Člen 8

Preverjanje ponudb s strani plačilne agencije

1. Plačilne agencije na podlagi zahtev iz členov 2 in 7 odločajo o dopustnosti ponudb.

Če plačilna agencija odloči, da ponudba ni dopustna, o tem obvesti zadevnega izvajalca v treh delovnih dneh od prejema ponudbe. Če izvajalec o tem ni obveščen, se ponudba šteje za dopustno.

2. Za žito in riž se z upravnimi sredstvi lahko preveri skladnost izjav iz člena 7(1)(c), potem ko plačilna agencija preveri, da so ponudbe dopustne, po potrebi pa ji v skladu s členom 57(2) lahko pomaga plačilna agencija, pristojna za skladišče, ki ga je navedel izvajalec.

Člen 9

Uradno obveščanje Komisije o ponudbah

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh dopustnih ponudbah v naslednjih rokih:

(a)

uradna obvestila o ponudbah se predložijo vsak torek najpozneje do 12.00 (po bruseljskem času) ter se nanašajo na količine proizvodov, ki jih je v predhodnem tednu zajemala dopustna ponudba, in s tem povezane informacije.

Če so ponujene količine blizu mejnih vrednosti iz člena 3(1) Uredbe (EU) št. 1370/2013, Komisija obvesti države članice, od katerega datuma jo morajo uradno obveščati vsak delovni dan.

Države članice od navedenega datuma vsak delovni dan najpozneje do 14.00 (po bruseljskem času) Komisijo uradno obvestijo o količinah, ki so bile predhodni delovni dan ponujene za intervencijo.

(b)	Za ponudbe se uporabljajo roki iz izvedbene uredbe o začetku razpisnega postopka.

2. Uradna obvestila iz točk (a) in (b) odstavka 1 ne vsebujejo imena, naslova in identifikacijske številke za DDV izvajalca, pri maslu in posnetem mleku v prahu pa ne vsebujejo imena in številke dovoljenja odobrenega podjetja.

3. Če država članica Komisije uradno ne obvesti o dopustni ponudbi v rokih iz točk (a) in (b) odstavka 1, se šteje, da je bila Komisija obveščena o ničnem zahtevku.

Oddelek 2

Odkup po fiksni ceni

Člen 10

Predložitev ponudb za odkup navadne pšenice, masla in posnetega mleka v prahu po fiksni ceni

Ponudbe se lahko plačilni agenciji predložijo od začetka obdobij javne intervencije, določenih v členu 12 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 11

Ukrepi za upoštevanje količinskih omejitev

1. Zaradi upoštevanja količinskih omejitev iz člena 3(1) Uredbe (EU) št. 1370/2013 Komisija v skladu s členom 3(6)(a) navedene uredbe odloči:

(a)	o zaključku intervencijskega odkupa po fiksni ceni;

(b)	o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporablja za skupno količino iz ponudb, prejetih od vsakega izvajalca in sporočenih Komisiji na dan sprejetja odločitve, če bi se zaradi sprejetja celotne ponujene količine presegla največja količina;

(c)	po potrebi o zavrnitvi odprtih ponudb, predloženih plačilnim agencijam držav članic.

Komisija odloči v dveh delovnih dneh od uradnega obvestila iz prvega pododstavka točke (a) člena 9(1) in v petih delovnih dneh od uradnega obvestila iz tretjega pododstavka točke (a) člena 9(1).

Če je datum uradnega obvestila praznik, ki je dela prost dan za Komisijo, se za namene tega člena obdobje začne na prvi delovni dan po navedenem državnem prazniku. Če so ti državni prazniki vključeni v obdobje, ko Komisija odloči, se štejejo samo delovni dnevi.

2. Z odstopanjem od člena 2(6) lahko izvajalec, za katerega se uporablja koeficient dodelitve iz točke (b) člena 1, umakne svojo ponudbo v petih delovnih dneh od datuma začetka veljavnosti odločitve o določitvi koeficienta dodelitve.

Oddelek 3

Odkup z razpisnim postopkom

Člen 12

Razpisni postopek

1. Razpisni postopek za odkup proizvodov iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se začne z izvedbeno uredbo o začetku razpisnega postopka, ki med drugim vsebuje naslednje informacije:

(a)

zajete proizvode in:

(i)	pri rižu navedbo vrste in sorte;

(ii)	pri govejem mesu podatke o tem, ali se razpis za odkup trupov, ki jih je treba izkoščiti, ali skladiščenje brez izkoščevanja;

(b)	zadevno obdobje (v nadaljnjem besedilu: razpisno obdobje) in po potrebi različna podobdobja, v katerih se lahko predložijo ponudbe.

2. Komisija lahko začne razpisni postopek za odkup govejega mesa po kategoriji in državi članici ali njeni regiji, kot je določeno v členu 13(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013, na podlagi dveh najnovejših zabeleženih tedenskih tržnih cen. Komisija lahko zaključi razpisni postopek, kot je določeno v členu 13(2) navedene uredbe, na podlagi najnovejših zabeleženih tedenskih tržnih cen.

3. Če Komisija začne omejeni razpisni postopek iz člena 3(3) Uredbe (EU) št. 1370/2013, se izvedbena uredba o začetku navedenega postopka nanaša na določeno državo članico ali njene regije, ki jih zajema razpisni postopek.

4. Razpisni postopek za riž se lahko omeji na posebne sorte ali eno ali več vrst neoluščenega riža, in sicer na „okroglozrnat riž“, „srednjezrnat riž“, „dolgozrnat riž A“ ali „dolgozrnat riž B“, kot so opredeljene v točkah (a), (b) ali (c) točke I.2 dela I Priloge II k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

5. Za goveje meso se uporabljajo naslednja pravila:

(a)	povprečna tržna cena za upravičeno kategorijo v državi članici ali v njeni regiji upošteva cene za kakovosti U, R in O, izražene v kakovosti R3 z uporabo pretvorbenih količnikov iz dela II Priloge III, v zadevni državi članici ali intervencijski regiji;

(b)	povprečne tržne cene se zabeležijo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1249/2008 (16);

(c)

povprečna tržna cena za upravičeno kategorijo v državi članici ali njeni regiji je povprečje tržnih cen za vse kakovosti iz točke (b), ponderiranih z deležem, ki ga posamezna količina predstavlja v skupnem številu zakolov v navedeni državi članici ali regiji.

Združeno kraljestvo sestavljata dve intervencijski regiji:

(i)	regija I: Velika Britanija;

(ii)	regija II: Severna Irska.

Člen 13

Predložitev in dopustnost ponudb

1. Ponudba je dopustna le, če izpolnjuje splošne pogoje iz členov 2 in 7 ter če je v njej navedena predlagana cena brez DDV v eurih na mersko enoto proizvoda, zaokrožena na največ dve decimalni mesti.

Pri žitu in rižu ponujena cena na tono proizvoda ustreza najmanjši kakovosti žita, opredeljeni v delu II Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/1238, ali standardni kakovosti riža, opredeljeni v oddelku A Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013, ki je dobavljen v skladišče in ni raztovorjen.

Pri maslu in posnetem mleku v prahu je razpisna cena na 100 kg proizvoda, dobavljenega do nakladališča skladišča.

Pri govejem mesu ponudbe vsebujejo ponujeno ceno v skladu s členom 12(5)(a), izraženo na tono proizvoda kakovosti R3, in v njih je navedeno, ali se cena nanaša na meso s kostmi za izkoščenje ali na skladiščenje brez izkoščenja.

2. Brez poseganja v člen 15(2) te uredbe ponujena cena ne presega ravni cene javne intervencije iz člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1370/2013.

Člen 14

Odločitve o odkupni ceni

1. Na podlagi ponudb iz uradnih obvestil v skladu s členom 9 Komisija odloči:

(a)	da ne bo določila najvišje odkupne cene ali

(b)	da bo določila najvišjo odkupno ceno.

2. Odločitev iz odstavka 1 se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Posamezne odločitve o ponudbah

1. Če ni bila določena najvišja odkupna cena, se vse ponudbe zavrnejo.

2. Če je bila določena najvišja odkupna cena, plačilna agencija sprejme ponudbe, ki so enake navedenemu znesku ali manjše od njega. Vse druge ponudbe se zavrnejo.

Plačilna agencija sprejme le ponudbe, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 9.

3. Plačilna agencija sprejme odločitve iz odstavkov 1 in 2 tega člena po objavi odločitve Komisije iz člena 14(1).

Plačilna agencija uradno obvesti izvajalce o izidu njihovega sodelovanja v razpisnem postopku v treh delovnih dneh od začetka veljavnosti navedene odločitve Komisije.

V primeru sprejete ponudbe ji tega ni treba storiti, če plačilna agencija izda dobavni nalog iz člena 17 v petih delovnih dneh od začetka veljavnosti navedene odločitve Komisije. V primeru sprejetja ponudbe se ne odobri dodatno podaljšanje roka za izdajo dobavnega naloga, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 17(1).

Člen 16

Omejitev odkupa govejega mesa

Če se plačilnim agencijam ponudi količina govejega mesa, ki je večja od količine, ki jo lahko prevzamejo, lahko omejijo odkup na količine, ki jih lahko prevzamejo na svojem ozemlju ali v eni od svojih intervencijskih regij iz člena 12(5).

V primeru take omejitve plačilne agencije zagotovijo enak dostop vsem zadevnim stranem.

Oddelek 4

Dobava in stroški prevoza

Člen 17

Dobavni nalog

1. Ko plačilna agencija preveri, ali je ponudba dopustna v skladu s členoma 8 in 13, v petih delovnih dneh od roka iz drugega pododstavka člena 11(1) ali po začetku veljavnosti odločitve iz člena 14(1) izda dobavni nalog.

Plačilna agencija se lahko odloči, da bo podaljšala rok za izdajo dobavnega naloga, če je to potrebno zaradi velikih sprejetih količin žita ali riža. Vendar končni rok za dobavo proizvodov ni več kot 65 dni po roku ali začetku veljavnosti iz prvega pododstavka. V tem primeru plačilna agencija o tem obvesti zadevne izvajalce.

2. Dobavni nalog je označen z datumom in oštevilčen ter vsebuje naslednje informacije:

(a)	količino, ki mora biti dobavljena;

(b)	končni rok za dobavo proizvodov;

(c)	skladišče, kamor se proizvodi dobavijo;

(d)	ceno, po kateri se sprejme ponudba.

3. Dobavni nalog se izda le za količine, o katerih je Komisija uradno obveščena v skladu s členom 9.

Člen 18

Posebne določbe za dobavo žita in riža

1. Plačilna agencija določi skladišče, kamor se žito ali riž dobavi po najnižji ceni.

2. Dobava v skladišče se izvede najpozneje 60 dni po datumu izdaje dobavnega naloga. Vendar lahko plačilna agencija glede na sprejete količine podaljša navedeno obdobje za do 14 dni. V tem primeru se lahko dobavni rok iz drugega pododstavka člena 17(1) ustrezno podaljša. Plačilna agencija o tem obvesti zadevne izvajalce.

3. Izvajalec krije stroške, povezane z naslednjimi testi, ki se opravijo pri žitu po metodologiji iz dela IV Priloge I:

(i)	test aktivnosti amilaze (Hagberg);

(ii)	test za ugotavljanje vsebnosti beljakovin v trdi pšenici in navadni pšenici;

(iii)

test določanja sedimentacije;

(iv)	test primernosti za strojno obdelavo;

(v)	analize onesnaževal.

Člen 19

Stroški prevoza žita in riža

1. Stroške prevoza žita ali riža s kraja, kjer se je proizvod skladiščil v času ponudbe, do skladišča, določenega v dobavnem nalogu, krije izvajalec, če je zadevna razdalja 50 km ali manj.

Če se preseže navedena najdaljša razdalja, dodatne stroške prevoza krije plačilna agencija, povrne pa jih Komisija po ceni 0,05 EUR na tono in kilometer.

2. Če plačilna agencija, ki odkupi žito ali riž, ni v državi članici, na ozemlju katere se izdelek skladišči, se pri izračunu najdaljše razdalje iz odstavka 1 ne upošteva razdalja med skladiščem izvajalca in mejo države članice, v kateri je plačilna agencija, ki kupuje proizvod.

Člen 20

Posebne določbe za dobavo govejega mesa

1. Odkupna cena za goveje meso je cena govejega mesa, dobavljenega do točke tehtanja pri vhodu v skladišče ali razsekovalnico, če je treba meso izkoščiti.

2. Stroške raztovarjanja krije izvajalec.

3. Izvajalci dobavijo proizvode najpozneje v 15 dneh po datumu izdaje dobavnega naloga. Vendar lahko plačilna agencija glede na dodeljene količine podaljša navedeno obdobje za do sedem dni. V tem primeru plačilna agencija o tem obvesti zadevne izvajalce.

Člen 21

Posebne določbe za pakiranje, dobavo in skladiščenje masla in posnetega mleka v prahu

1. Maslo se pakira in dobavi v kockah, katerih neto teža je 25 kilogramov, v skladu z zahtevami iz dela II Priloge IV.

2. Posneto mleko v prahu se pakira in dobavi v vrečah, katerih neto teža je 25 kilogramov, v skladu z zahtevami iz dela II Priloge V.

3. Izvajalec dobavi maslo ali posneto mleko v prahu do nakladališča skladišča v 21 dneh od datuma izdaje dobavnega naloga. Vendar lahko plačilna agencija glede na sprejete količine podaljša navedeno obdobje za do sedem dni. V tem primeru plačilna agencija o tem obvesti zadevne izvajalce.

Maslo in posneto mleko v prahu se dobavita na paletah takšne kakovosti, da so primerne za dolgoročno skladiščenje, ki se zamenjajo za enakovredne palete. Vendar lahko plačilna agencija odobri tudi enakovreden sistem.

Stroške, ki nastanejo pri raztovarjanju masla ali posnetega mleka v prahu pri nakladališču skladišča, krije plačilna agencija.

4. Plačilna agencija zahteva, da se maslo in posneto mleko v prahu postavita na palete in skladiščita na njih tako, da se oblikujejo serije, ki omogočajo neovirano identifikacijo in so zlahka dostopne.

Člen 22

Dobava

1. Datum dobave je:

(a)	za žito, riž, maslo in posneto mleko v prahu: datum, na katerega se potrdi, da je celotna količina iz dobavnega naloga prispela v določeno skladišče. Ta datum ne more biti prej kot en dan po datumu izdaje dobavnega naloga;

(b)	za vsako pošiljko govejega mesa: datum dobave do točke tehtanja intervencijskega skladišča ali razsekovalnice, če je treba meso izkoščiti.

2. Plačilna agencija lahko sprejme odločitev, da prevzem žita, riža, masla ali posnetega mleka v prahu poteka v skladišču, v katerem se proizvodi skladiščijo ob predložitvi ponudbe, če navedeno skladišče izpolnjuje zahteve iz člena 7(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238 in člena 3 te uredbe. V tem primeru je datum dobave dan po dnevu izdaje dobavnega naloga in se obravnava kot zadevni datum za namene člena 18(2)(a) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014.

3. Proizvode prevzame plačilna agencija ali njen predstavnik, ki je neodvisen od izvajalca.

Oddelek 5

Nadzor in prevzem

Člen 23

Zapisnik o prevzemu

1. Zapisnik o prevzemu izda plačilna agencija, ko na podlagi potrebnih pregledov in analiz ugotovi, da so zahteve glede upravičenosti iz člena 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238 izpolnjene. V zapisniku so navedene:

(a)	dobavljene količine in pri rižu sorta;

(b)	značilnosti proizvodov, pridobljene z analizami, če je to pomembno za izračun cene;

(c)	po potrebi neprevzete količine. V tem primeru je o tem uradno obveščen izvajalec.

2. Zapisnik o prevzemu se označi z datumom in pošlje izvajalcu in skladiščniku.

Člen 24

Obveznosti izvajalca

Proizvodi izpolnjujejo zahteve glede upravičenosti iz člena 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238. Če se na podlagi zahtevanih pregledov ugotovi, da proizvodi ne izpolnjujejo zahtev glede upravičenosti, izvajalec:

(a)	na lastne stroške vzame nazaj zadevne proizvode;

(b)	plača s tem povezane stroške, ki so nastali od datuma njihovega uskladiščenja do datuma izskladiščenja.

Stroški, ki jih plača izvajalec, se določijo na podlagi standardnih zneskov za stroške uskladiščenja, izskladiščenja in skladiščenja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (17).

Člen 25

Zahteva glede izkoščevanja govejega mesa

Če je izkoščevanje pogoj razpisnega postopka, plačilna agencija zagotovi izkoščenje vsega odkupljenega govejega mesa v skladu z delom III Priloge III.

Oddelek 6

Prilagoditve cen in plačila

Člen 26

Prilagoditve cen žita in riža

1. Prilagoditev cene iz člena 2(2) in člena 3(4) Uredbe (EU) št. 1370/2013 se izvede v skladu z:

(a)	deloma V in VI Priloge I k tej uredbi za žito;

(b)	delom II Priloge II k tej uredbi za riž.

2. Če plačilna agencija prevzame žito in riž ter ga skladišči v skladišču v skladu s členom 22(2), se odkupna cena zmanjša za 5 EUR/tono.

Člen 27

Plačila

1. Plačila za količine, navedene v zapisniku o prevzemu, se izvedejo najpozneje 65. dne po datumu dobave iz člena 22, razen če poteka upravna preiskava.

2. Plača se samo dejansko dobavljena in sprejeta količina. Če pa je navedena količina večja od količine iz dobavnega naloga, se plača le količina iz dobavnega naloga.

POGLAVJE III

Prodaja intervencijskih proizvodov

Člen 28

Začetek razpisnega postopka

1. Proizvodi, prevzeti v javno intervencijo in na voljo za prodajo, se prodajo z razpisnim postopkom.

2. Razpisni postopek se začne z izvedbeno uredbo o začetku prodaje.

Prvi rok za predložitev ponudb je določen vsaj šest dni po objavi navedene izvedbene uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

3. Razpisni postopki se lahko začnejo za prodajo proizvodov, ki se skladiščijo v eni ali več regijah Unije ali države članice.

4. Izvedbena uredba o začetku prodaje vsebuje zlasti naslednje informacije:

(a)

zajete proizvode in zlasti:

(i)	za riž navedbo vrste in sorte;

(ii)	zadevne kose govejega mesa;

(b)	zadevno obdobje („razpisno obdobje“) in različna podobdobja, v katerih se lahko predložijo ponudbe;

(c)	za goveje meso, maslo in posneto mleko v prahu najmanjšo količino, za katero se lahko predloži ponudba;

(d)

znesek varščine, ki se položi ob predložitvi ponudbe.

Poleg tega lahko navedena izvedbena uredba vsebuje:

(a)	skupne količine, ki jih zajema razpisni postopek;

(b)	po potrebi določbe o stroških prevoza žita in riža.

5. Razpisni postopki so lahko omejeni na predpisane uporabe ali namembne kraje in lahko vključujejo določbe o preverjanju uporabe ali namembnega kraja.

Člen 29

Obvestilo o javnem razpisu in ukrepi pri javnem razpisu

1. Vsaka plačilna agencija, ki ima intervencijske zaloge na voljo za prodajo, sestavi obvestilo o javnem razpisu in ga objavi vsaj štiri dni pred prvim datumom za predložitev ponudb.

2. Obvestilo o javnem razpisu vsebuje zlasti:

(a)	ime in naslov plačilne agencije, ki izda obvestilo o javnem razpisu;

(b)	sklic na izvedbeno uredbo o začetku prodaje;

(c)	rok za predložitev ponudb za vsak delni javni razpis;

(d)

ime in naslov vsakega skladiščnika in po potrebi:

(i)	za žita in riž razpoložljive količine, predstavljene po serijah za prodajo, ki se določijo tako, da se zagotovi enak dostop vsem izvajalcem, skupaj z opisom kakovosti vsake serije za prodajo;

(ii)	za goveje meso razpoložljive količine po kosih v skladu z delom IV Priloge III in datum dobave;

(iii)

za maslo in posneto mleko v prahu razpoložljive količine in datum dobave;

(e)	fazo dobave, kot je navedena v členu 30(1)(d), in po potrebi vrsto embalaže;

(f)	kakršno koli opremo v skladišču za natovarjanje na prevozna sredstva;

(g)	za maslo po potrebi razpoložljivo količino čajnega masla za posamezno skladišče, kot je navedeno v točki 2(d) dela II Priloge IV.

3. Plačilna agencija zagotovi, da se obvestila o javnem razpisu ustrezno objavijo.

4. Plačilna agencija ukrene vse potrebno, da se zainteresiranim stranem omogoči:

(a)	da pred predložitvijo ponudbe na lastne stroške pregledajo, vzamejo in proučijo vzorce žita in riža, namenjenega za prodajo;

(b)	da proučijo rezultate analize iz dela IV Priloge I, dela I Priloge II, dela I Priloge IV ali dela I Priloge V, kot je ustrezno.

Člen 30

Predložitev in dopustnost ponudb

1. Ponudba je dopustna, če izpolnjuje zahteve iz člena 2 in izvedbene uredbe o začetku prodaje. Prav tako izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	navedena sta sklic na izvedbeno uredbo o začetku prodaje in rok za predložitev ponudb za podobdobje;

(b)	pri govejem mesu so navedeni zadevni kosi;

(c)	pri žitu in rižu je navedena skupna količina serije za prodajo;

(d)

navedena je razpisna cena brez DDV v eurih na mersko enoto, zaokrožena na največ dve decimalni mesti, kot je navedeno v nadaljevanju:

(i)	pri žitu in rižu za proizvod, natovorjen na prevozno sredstvo;

(ii)	pri maslu ali posnetem mleku v prahu za proizvod, dobavljen na paletah do nakladališča skladišča ali po potrebi dobavljen na paletah, natovorjenih na prevozno sredstvo, če gre za tovornjak ali železniški vagon;

(iii)

pri govejem mesu za proizvod, dobavljen do nakladališča skladišča;

(e)	za goveje meso, maslo in posneto mleko v prahu je navedeno, da se nanaša vsaj na najmanjšo količino iz izvedbene uredbe o začetku prodaje;

(f)	navedeno je skladišče, v katerem se skladišči proizvod, za maslo in posneto mleko v prahu pa se lahko določi nadomestno skladišče;

(g)	izvajalec je položil varščino v znesku, ki je določen v izvedbeni uredbi o začetku prodaje.

2. Pri žitu se razpisna cena nanaša na najmanjšo kakovost, opredeljeno v delu II Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/1238, pri rižu pa na standardno kakovost, opredeljeno v oddelku A Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

3. Pri govejem mesu, maslu in posnetem mleku v prahu razpisna cena velja za neto težo.

Pri maslu je lahko v ponudbi po potrebi opredeljeno, da se nanaša izključno na čajno maslo, kot je navedeno v členu 29(2)(g).

Člen 31

Uradno obveščanje Komisije o ponudbah

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh dopustnih ponudbah v rokih iz izvedbene uredbe o začetku prodaje.

2. Uradna obvestila iz odstavka 1 ne vsebujejo imena, naslova in identifikacijske številke za DDV izvajalca.

3. Če država članica Komisije uradno ne obvesti o dopustni ponudbi v rokih iz odstavka 1, se šteje, da je bila Komisiji obveščena o ničnem zahtevku.

Člen 32

Odločitve o prodajni ceni

1. Na podlagi ponudb iz uradnih obvestil v skladu s členom 31 Komisija odloči po postopku iz člena 229(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013:

(a)	da ne bo določila najnižje prodajne cene ali

(b)	da bo določila najnižjo prodajno ceno.

Najnižja prodajna cena se lahko pri maslu in posnetem mleku v prahu razlikuje po lokaciji proizvodov, ponujenih za prodajo.

2. Odločitev iz odstavka 1 se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 33

Posamezne odločitve o ponudbah

1. Če najnižja prodajna cena ni bila določena, se vse ponudbe zavrnejo.

2. Če je bila določena najnižja prodajna cena, plačilne agencije zavrnejo vse ponudbe, ki so nižje od najnižje prodajne cene.

Plačilne agencije sprejmejo le ponudbe, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 31.

3. Plačilne agencije sprejmejo odločitve iz odstavkov 1 in 2 tega člena po objavi odločitve Komisije iz člena 32.

Plačilna agencija uradno obvesti izvajalce o izidu njihovega sodelovanja v razpisnem postopku v treh delovnih dneh od začetka veljavnosti navedene odločitve Komisije.

Člen 34

Posebna pravila za dodelitev govejega mesa, masla in posnetega mleka v prahu

1. Pri maslu in posnetem mleku v prahu je uspešen tisti izvajalec, ki ponudi najvišjo ceno. Če se ne dodeli celotna razpoložljiva količina, se preostanek dodeli drugim izvajalcem na podlagi ponujenih cen, pri čemer se najprej dodeli izvajalcu z najvišjo ceno.

2. Če bi sprejetje ponudbe pomenilo, da bi se pogodbe sklenile za količino, ki je večja od razpoložljive količine govejega mesa, masla ali posnetega mleka v prahu v določenem skladišču, se zadevnemu izvajalcu dodeli le razpoložljiva količina. Vendar lahko plačilna agencija s soglasjem izvajalca dodeli proizvod iz drugih skladišč, da doseže količino iz ponudbe.

3. Če bi sprejetje dveh ali več ponudb po isti ceni v določenem skladišču pomenilo, da bi se sklenile pogodbe za količino, ki je večja od razpoložljive količine govejega mesa, masla ali posnetega mleka v prahu, se razpoložljiva količina dodeli sorazmerno glede na količine iz ponudb. Če pa bi se zaradi take dodelitve dodelile količine, ki so manjše od najmanjše količine iz člena 28(4)(c), se dodelitev izvede z žrebanjem serij.

4. Če je po sprejetju vseh uspešnih ponudb preostala količina govejega mesa, masla ali posnetega mleka v prahu v skladišču manjša od najmanjše količine iz člena 28(4)(c), plačilna agencija ponudi preostalo količino uspešnim izvajalcem, in sicer najprej izvajalcu, ki je ponudil najvišjo ceno. Uspešni izvajalci lahko kupijo preostalo količino po najnižji prodajni ceni.

5. Plačilna agencija dodeli proizvod na podlagi datuma uskladiščenja, pri čemer najprej dodeli najstarejši proizvod iz celotne razpoložljive količine v skladišču, ki ga določi izvajalec, ali pa najstarejšo količino masla ali čajnega masla ali kosa govejega mesa, ki je na voljo v hladilnici, ki jo določi izvajalec.

Člen 35

Plačila

Pred izskladiščenjem proizvoda in v roku iz člena 37(2) izvajalci plačajo plačilni agenciji znesek iz svoje ponudbe za vsako količino, ki jo vzamejo iz skladišča, kot po uradnem obvestilu plačilne agencije v skladu s členom 33(3).

Člen 36

Prodaja s strani držav članic

1. Če v državi članici ni odprt noben razpisni postopek v skladu s členom 28, lahko plačilna agencija sama začne razpisni postopek za prodajo intervencijskih proizvodov, če je skupna preostala količina v vseh skladiščih manjša od:

(a)	za vsako žito: 10 000 ton;

(b)	za riž: 2 000 ton;

(c)	za goveje meso, maslo ali posneto mleko v prahu: 200 ton.

2. Poglavje II Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238 in to poglavje se uporabljata za razpisni postopek, ki ga začne plačilna agencija v skladu z odstavkom 1, razen člena 28(2), člena 29(2)(b), člena 30(1)(a) in (e), člena 31 in člena 32(2) te uredbe. Člen 32(1) se smiselno uporablja za zadevno odločitev države članice.

3. Plačilne agencije lahko znotraj količin iz odstavka 1 dajo v neposredno prodajo proizvode, ki jih po vizualnem pregledu pri letnem popisu zalog v skladu s točko (g) prvega pododstavka člena 3(3) in člena 3(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 ali med pregledom po vnosu v intervencijo ni mogoče ponovno zapakirati ali pa se je njihova kakovost poslabšala.

4. Plačilne agencije zagotovijo enak dostop vsem zadevnim stranem.

Člen 37

Odpremni nalog

1. Ob plačilu zneska iz člena 35 plačilna agencija izda odpremni nalog, na katerem so navedeni:

(a)	količina, za katero je bil plačan ustrezni znesek;

(b)	skladišče, v katerem se proizvod skladišči;

(c)	končni datum za izskladiščenje proizvoda.

2. Izvajalci izskladiščijo dodeljeni proizvod v 30 dneh od uradnega obvestila iz člena 33(3). Po tem obdobju izvajalec krije stroške in nosi tveganja.

Člen 38

Izskladiščenje masla in posnetega mleka v prahu

1. Ob izskladiščenju in pri dobavi zunaj skladišča plačilna agencija zagotovi, da sta maslo in posneto mleko v prahu na voljo na paletah na nakladališču skladišča in da se natovorita na prevozno sredstvo, če gre za tovornjak ali železniški vagon. Stroške, ki pri tem nastanejo, krije plačilna agencija.

2. Ob izskladiščenju izvajalec vrne plačilni agenciji palete enakovredne kakovosti. Vendar pa se lahko s plačilno agencijo lahko dogovori za enakovredno ureditev.

3. Vse stroške natovarjanja in odstranjevanja masla ali posnetega mleka v prahu s palet krije izvajalec.

NASLOV III

POMOČ ZA ZASEBNO SKLADIŠČENJE

POGLAVJE I

Posebna pravila o pomoči za zasebno skladiščenje

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 39

Začetek razpisnih postopkov in vnaprejšnja določitev pomoči

1. Izvedbena uredba o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči lahko vsebuje naslednje informacije:

(a)	proizvode ali po potrebi vrste proizvodov z ustrezno oznako KN;

(b)	pri vnaprejšnji določitvi pomoči znesek pomoči za skladiščenje na mersko enoto za zajete proizvode;

(c)	mersko enoto količin;

(d)	opredelitev, ali se ponudba ali vnaprej določena pomoč nanaša na proizvode, ki so že uskladiščeni;

(e)	pri ponudbah zadevno obdobje („razpisno obdobje“) in po potrebi različna podobdobja, v katerih se lahko predložijo ponudbe, ter pri vnaprej določeni pomoči obdobje za predložitev zahtevka;

(f)	obdobje skladiščenja;

(g)	po potrebi skupno količino;

(h)	najmanjšo količino za posamezno ponudbo ali zahtevek;

(i)	znesek varščine na mersko enoto pri ponudbah in pri zahtevkih, kadar je to ustrezno;

(j)	obdobji uskladiščenja in izskladiščenja;

(k)	po potrebi specifikacije, ki morajo biti navedene na embalaži.

2. Če je dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje omejena na nekatere države članice ali regije države članice, kot je določeno v členu 18(2)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013, se lahko ponudbe in zahtevki vložijo le v zadevnih državah članicah.

3. Pri ponudbah preteče vsaj šest dni od začetka veljavnosti izvedbene uredbe o začetku razpisnega postopka do prvega roka za predložitev ponudb.

Člen 40

Predložitev in dopustnost ponudb in zahtevkov za pomoč za zasebno skladiščenje

Ponudba ali zahtevek za pomoč za zasebno skladiščenje je dopusten, če izpolnjuje zahteve iz člena 2 in so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

vsebuje vsaj naslednje informacije:

(i)	sklic na izvedbeno uredbo o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje;

(ii)	obdobje skladiščenja, če to določa izvedbena uredba o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje;

(iii)

količino proizvodov, ki jo zajema ponudba ali zahtevek;

(iv)	ime in naslov vsakega kraja zasebnega skladiščenja, lokacijo skladiščenja serij/partij/sodov/silosov z ustreznimi količinami ter po potrebi številko za identifikacijo odobrenega podjetja, če se proizvodi že skladiščijo;

(v)	pri ponudbah rok za predložitev za podobdobje;

(vi)	pri ponudbah predlagani znesek pomoči brez DDV v eurih na mersko enoto, zaokrožen na največ dve decimalni mesti;

(b)	izvajalec je položil varščino v znesku, ki je določen v izvedbeni uredbi o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje.

Člen 41

Preverjanje ponudb in zahtevkov s strani plačilne agencije

1. Plačilna agencija na podlagi pogojev iz členov 2 in 40 odloči o dopustnosti ponudb in zahtevkov.

2. Če plačilna agencija odloči, da ponudba ali zahtevek ni dopusten, o tem obvesti zadevnega izvajalca v treh delovnih dneh od prejema ponudbe ali zahtevka.

Člen 42

Uradno obveščanje Komisije o ponudbah in zahtevkih

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh dopustnih ponudbah in zahtevkih v naslednjih rokih:

(a)	za ponudbe se uporabljajo roki iz izvedbene uredbe o začetku razpisnega postopka;

(b)

uradna obvestila o zahtevkih se predložijo vsak torek najpozneje do 12.00 (po bruseljskem času) ter se nanašajo na količine proizvodov, ki jih je v predhodnem tednu zajemal dopusten zahtevek, in s tem povezane informacije. Komisija lahko zahteva, da se taka uradna obvestila predložijo pogosteje, če so te informacije potrebne za namene upravljanja sistema.

2. Uradna obvestila iz točk (a) in (b) odstavka 1 ne vsebujejo imena, naslova in identifikacijske številke za DDV izvajalca.

3. Če država članica Komisije uradno ne obvesti o dopustni ponudbi ali zahtevku v rokih iz točk (a) in (b) odstavka 1, se šteje, da je bila Komisija obveščena o ničnem zahtevku.

Oddelek II

Določitev zneska pomoči za zasebno skladiščenje z razpisnim postopkom

Člen 43

Odločitve o najvišjem znesku pomoči za zasebno skladiščenje

1. Na podlagi ponudb iz uradnih obvestil v skladu s členom 42 Komisija odloči v skladu s členom 4(2)(a) Uredbe (EU) št. 1370/2013:

(a)	da ne bo določila najvišjega zneska pomoči ali

(b)	da bo določila najvišji znesek pomoči.

2. Če se ponudba nanaša na skupno količino, kot je navedeno v členu 39(1)(g), in bi dodelitev celotne količine, za katero je bil ponujen navedeni znesek, pomenila, da se preseže skupna količina, Komisija po postopku iz člena 229(2) Uredbe (EU) š.t 1308/2013 odloči o določitvi koeficienta dodelitve. Koeficient se uporablja pri ponudbah, ki so bile prejete na ravni najvišjega zneska pomoči.

Z odstopanjem od člena 2(6) lahko izvajalec, za katerega se uporablja koeficient dodelitve, umakne svojo ponudbo v desetih delovnih dneh od datuma začetka veljavnosti odločitve o določitvi koeficienta dodelitve.

3. Odločitve o pomoči iz odstavkov 1 in 2 se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 44

Posamezne odločitve o ponudbah

1. Če najvišji znesek pomoči za zasebno skladiščenje ni bil določen, se vse ponudbe zavrnejo.

2. Če je bil določen najvišji znesek pomoči, plačilna agencija brez poseganja v člen 43(2) sprejme ponudbe, ki so enake navedenemu znesku ali nižje od njega. Vse druge ponudbe se zavrnejo.

Plačilna agencija sprejme le ponudbe, ki so bile predmet uradnega obvestila v skladu s členom 42.

3. Plačilna agencija sprejme odločitve iz odstavkov 1 in 2 tega člena po objavi odločitve Komisije iz člena 43(1).

Plačilna agencija uradno obvesti izvajalce o izidu njihovega sodelovanja v razpisnem postopku v treh delovnih dneh od začetka veljavnosti navedene odločitve Komisije.

Oddelek III

Vnaprejšnja določitev zneska pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 45

Odločitve o zahtevkih za vnaprej določeno pomoč za zasebno skladiščenje

1. Za dopusten zahtevek za proizvode, ki se že skladiščijo, se na osmi delovni dan po datumu njegovega prejema šteje, da so bili sprejeti, če Komisija medtem ne sprejme odločitve v skladu z odstavkom 3.

2. O odločitvah o sprejetju dopustnega zahtevka za proizvode, ki se še ne skladiščijo, plačilna agencija uradno obvesti izvajalca na osmi delovni dan po datumu njegovega prejema, če Komisija medtem ne sprejme odločitve v skladu z odstavkom 3.

3. Če se pri proučitvi položaja ugotovi, da se sistem pomoči za zasebno skladiščenje čezmerno uporablja ali da obstaja tveganje čezmerne uporabe ali špekulacije, lahko Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 odloči, da se:

(a)	začasno prekine uporaba sistema za največ pet delovnih dni, zahtevki, predloženi v tem obdobju, pa se ne sprejmejo;

(b)	po potrebi določi enoten odstotek, za katerega se količine v zahtevkih zmanjšajo, pri čemer se upošteva najmanjša pogodbena količina;

(c)	zavrnejo zahtevki pred obdobjem začasne prekinitve sprejemanja, o čemer sprejme odločitev med začasno prekinitvijo.

Z odstopanjem od člena 2(6) lahko izvajalec, za katerega se uporablja točka (b) prvega pododstavka, umakne svoj zahtevek v desetih delovnih dneh od datuma začetka veljavnosti odločitve o določitvi odstotka zmanjšanja.

Oddelek IV

Dajanje proizvodov v zasebno skladiščenje

Člen 46

Informacije o kraju zasebnega skladiščenja proizvodov, ki se še ne skladiščijo

Po prejemu uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 44(3) ali uradnega obvestila o odločitvi iz člena 45(2) izvajalec obvesti plačilno agencijo o časovnem okviru za uskladiščenje proizvodov, imenu in naslovu vsakega kraja zasebnega skladiščenja in ustreznih količinah. Plačilno agencijo uradno obvesti vsaj pet delovnih dni pred začetkom uskladiščevanja serij. Plačilna agencija se lahko odloči, da bo sprejela obdobje, krajše od petih delovnih dni.

Člen 47

Uskladiščenje proizvodov, ki se še ne skladiščijo

1. Proizvodi se uskladiščijo v 28 dneh po uradnem obvestilu iz drugega odstavka člena 44(3) pri ponudbah ali po uradnem obvestilu o odločitvi iz člena 45(2) pri zahtevkih.

2. Uskladiščevanje mesa se za vsako posamezno serijo količine, ki jo zajema ponudba ali zahtevek, začne na dan, ko pride pod nadzor pristojnega organa. To je hkrati tudi dan, ko se določi neto teža svežega ali ohlajenega proizvoda:

(a)	na kraju zasebnega skladiščenja, kjer se meso tudi zamrzne;

(b)	na kraju zamrzovanja, če se meso zamrzne v ustreznih prostorih zunaj kraja zasebnega skladiščenja.

3. Uskladiščenje se šteje za dokončano na dan, na katerega se uskladišči zadnja posamezna serija količine, ki jo zajema ponudba ali zahtevek.

POGLAVJE II

Pogodbe o skladiščenju

Oddelek I

Sklepanje pogodb

Člen 48

Pogodbeno obdobje skladiščenja

1. Pogodbeno obdobje skladiščenja se začne dan po:

(a)	datumu uradnega obvestila iz člena 44(3) ali datumu prejema dopustnega zahtevka brez poseganja v člen 45(1) pri že uskladiščenih proizvodih;

(b)	datumu, na katerega se uskladiščenje šteje za dokončano v skladu s členom 47(3), pri proizvodih, ki se še ne skladiščijo.

2. Zadnji dan pogodbenega obdobja skladiščenja se lahko določi v izvedbeni uredbi o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje, kot je navedeno v členu 39(1)(f).

Z odstopanjem od člena 3(4) Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (18), če je zadnji dan pogodbenega obdobja skladiščenja sobota, nedelja ali državni praznik, se pogodbeno obdobje skladiščenja konča ob izteku zadnje ure navedenega dne.

Člen 49

Sklepanje pogodb

Pogodbe se sklenejo med plačilno agencijo države članice, na ozemlju katere se skladiščijo proizvodi ali se bodo skladiščili proizvodi, in izvajalci, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238 in katerih ponudbe ali zahtevki so bili sprejeti.

Pogodbe se sklenejo za količino, ki je dejansko uskladiščena (v nadaljnjem besedilu: pogodbena količina), ki ni večja od količine iz drugega odstavka člena 44(3) pri ponudbah ali količine iz zahtevka za proizvode, ki se že skladiščijo, ali količino iz uradnega obvestila o odločitivi iz člena 45(2) pri zahtevkih za proizvode, ki se še ne skladiščijo.

Če je dejansko uskladiščena količina manjša od 95 % količine iz ponudbe ali zahtevka ali količine, ki izhaja iz uporabe člena 45(3)(b), se pogodba ne sklene.

Pogodbe se ne sklenejo, če upravičenost proizvodov ni potrjena.

Člen 50

Uradno obvestilo o sklenitvi pogodb

Plačilna agencija uradno obvesti uspešnega izvajalca o sklenitvi zadevne pogodbe v petih delovnih dneh od datuma izdaje poročila o kontroli iz člena 61(1), če je prejela vse dokumente, potrebne za sklenitev pogodbe.

Datum sklenitve pogodbe je datum, na katerega plačilna agencija uradno obvesti izvajalca.

Oddelek II

Elementi pogodbe in obveznosti izvajalca

Člen 51

Elementi pogodbe

Pogodba se razume tako, da po potrebi vključuje elemente iz člena 52 in elemente iz:

(a)	zadevnih določb izvedbene uredbe o začetku razpisnega postopka in razpisa ali

(b)	zadevnih določb izvedbene uredbe o vnaprejšnji določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje in zahtevka.

Člen 52

Obveznosti izvajalca

1. Pogodbe zajemajo vsaj naslednje obveznosti izvajalca:

(a)

uskladiščenje in skladiščenje pogodbene količine v skladišču med pogodbenim obdobjem skladiščenja na lastno tveganje in stroške v razmerah, ki zagotavljajo, da proizvodi iz člena 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238 ohranijo svoje značilnosti, ne da bi:

(i)	zamenjal skladiščene proizvode, razen pri sladkorju v skladu z odstavkom 3, ali

(ii)	jih prenesel na drug kraj zasebnega skladiščenja ali pri sladkorju v drug silos;

(b)	hrambo dokumentov o tehtanju, izpolnjenih ob sprejemu na kraj zasebnega skladiščenja;

(c)	pošiljanje dokumentov o dejavnostih uskladiščenja, vključno s podatki o lokaciji skladiščenja serij/partij/sodov/silosov z ustreznimi količinami, plačilni agenciji najpozneje pet delovnih dni po datumu uskladiščenja iz člena 47(3);

(d)	omogočanje plačilni agenciji, da kadar koli preveri izpolnjevanje vseh obveznosti iz pogodbe;

(e)	zagotavljanje, da so skladiščeni proizvodi zlahka dostopni in se lahko posamezni proizvodi identificirajo po seriji/partiji/sodu/silosu.

2. Z odstopanjem od točke (a)(ii) odstavka 1 lahko plačilna agencija odobri premestitev skladiščenih proizvodov pod naslednjimi pogoji:

(i)	pri sirih z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko enačbo (ZGO), če izvajalec predloži utemeljeno zahtevo;

(ii)	pri drugih proizvodih v izjemnem primeru, če izvajalec predloži utemeljeno zahtevo.

3. Z odstopanjem od točke (e) odstavka 1 tega člena se sladkor, ki je predmet pogodbe, lahko skladišči v silosu, ki ga določi izvajalec, z drugim sladkorjem, če se pogodbena količina skladišči v določenem silosu med pogodbenim obdobjem v skladu s členom 8(1) Delegirane uredbe Komisije (EU)2016/1238.

4. Izvajalec na zahtevo plačilne agencije, odgovorne za preverjanje, da na voljo vso dokumentacijo za vsako pogodbo in ji omogoči preverjanje zlasti naslednjih informacij o uskladiščenih proizvodih:

(a)	številke, ki označuje odobreno podjetje in po potrebi državo članico proizvodnje;

(b)	porekla in datuma proizvodnje proizvodov ali tržnega leta proizvodnje za sladkor in dneva zakola za meso;

(c)	datuma uskladiščenja;

(d)	teže in pri mesu števila zapakiranih kosov;

(e)	naslova kraja zasebnega skladiščenja in sredstev, ki omogočajo preprosto identifikacijo proizvoda na kraju zasebnega skladiščenja ali pri nepakiranem sladkorju identifikacijo silosa, ki ga določi izvajalec;

(f)	končnega datuma pogodbenega obdobja skladiščenja in dejanskega datuma izskladiščenja iz pogodbenega skladišča.

5. Izvajalec, ali kadar je to ustrezno, skladiščnik vodi register za skladišče, ki za vsako posamezno številko pogodbe zajema:

(a)	identifikacijo uskladiščenih proizvodov po seriji/partiji/sodu/silosu;

(b)	datume uskladiščenja in izskladiščenja;

(c)	količino proizvodov v skladišču po seriji/partiji/sodu/silosu;

(d)	lokacijo proizvodov po seriji/partiji/sodu/silosu znotraj skladišča.

POGLAVJE III

Izskladiščenje proizvodov in plačilo pomoči za zasebno skladiščenje

Oddelek I

Izskladiščenje proizvodov

Člen 53

Izskladiščenje

1. Izskladiščenje se lahko začne na dan po zadnjem dnevu pogodbenega obdobja skladiščenja ali na dan, določen v izvedbeni uredbi o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje.

2. Izskladiščenje poteka v celotnih skladiščnih serijah, razen če plačilna agencija odobri izskladiščenje v manjših količinah.

Vendar se v primeru zapečatenih proizvodov iz člena 60 lahko izskladišči le zapečatena količina.

3. Če je v izvedbeni uredbi o začetku razpisnega postopka ali vnaprejšnji določitvi zneska pomoči za zasebno skladiščenje pogodbeno obdobje določeno kot obdobje med določenimi dnevi, izvajalec vsaj pet delovnih dni pred začetkom dejavnosti izskladiščenja uradno obvesti plačilno agencijo, da namerava začeti izskladiščevanje proizvodov, pri čemer navede zadevne serije/partije/sode/silose.

Plačilna agencija se lahko odloči, da bo sprejela obdobje, krajše od petih delovnih dni.

Oddelek II

Plačilo

Člen 54

Zahtevek za plačilo pomoči za zasebno skladiščenje

Izvajalec vloži zahtevek za plačilo v treh mesecih po koncu pogodbenega obdobja skladiščenja.

Člen 55

Plačilo pomoči za zasebno skladiščenje

Plačilo pomoči se izvede najpozneje 120 dni po datumu, na katerega se vloži zahtevek za plačilo, če so bile izpolnjene obveznosti iz pogodbe.

Če poteka upravna preiskava, se plačilo ne izvede, dokler se ne ugotovi upravičenost.

NASLOV IV

PREGLEDI IN KAZNI

POGLAVJE I

Pregledi

Člen 56

Splošne določbe o pregledih v zvezi z javno intervencijo in pomočjo za zasebno skladiščenje

1. Plačilne agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja zahtev glede javne intervencije in dodelitve pomoči za zasebno skladiščenje iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238, te uredbe in izvedbenih uredb iz člena 1(2)(a) in (b) te uredbe.

Med ukrepe spadajo popolno upravno preverjanje ponudb za javno intervencijo in zahtevkov za pomoč za zasebno skladiščenje, ki ga dopolnjujejo pregledi dokumentacije na kraju samem in fizični pregledi, kot je opredeljeno v tem naslovu.

2. Preverjanje teže proizvodov, dobavljenih za javno intervencijo, in pri pomoči za zasebno skladiščenje pogodbene količine se opravi v navzočnosti uradnikov plačilne agencije.

3. Fizične vzorce za namene preverjanja kakovosti in sestave proizvodov za javno intervencijo in pomoč za zasebno skladiščenje vzamejo uradniki plačilne agencije ali pa se vzamejo v njihovi navzočnosti.

4. Za namene revizijske sledi se vse zaloge ter finančne evidence in dokumenti, ki jih preveri plačilna agencija, med kontrolnim obiskom ožigosajo ali parafirajo. Če se preverijo računalniške evidence, se zapisnik opravljenega pregleda vključi v datoteko o pregledu v papirni ali elektronski obliki. Te evidence se na zahtevo predložijo Komisiji.

Člen 57

Posebne določbe o pregledih pri javni intervenciji

1. Brez poseganja v preglede, ki jih določa ta uredba za prevzem proizvodov, se izvajajo pregledi intervencijskih zalog v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014.

2. Če je skladišče iz člena 7(1)(a)(ii) v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bila predložena ponudba, lahko plačilna agencija, ki je prejela ponudbo, zahteva pomoč od plačilne agencije, odgovorne za navedeno skladišče, vključno s pregledom na kraju samem. Pomoč se zagotovi v roku, ki ga določi plačilna agencija, ki je prejela ponudbo.

3. Pregledi za goveje meso se opravijo v skladu z deloma I in III Priloge III.

Člen 58

Posebne določbe o pregledih pri javni intervenciji za žito in riž

1. Ne glede na člen 56(2) se dobavljena količina stehta v navzočnosti izvajalca in predstavnika plačilne agencije, ki je neodvisen od izvajalca.

Če pa je predstavnik plačilne agencije tudi skladiščnik, plačilna agencija v 30 dneh od datuma dobave opravi pregled, ki ga sestavlja vsaj volumetrični pregled. Kakršna koli razlika med količino, ugotovljeno s tehtanjem, in količino, ocenjeno po volumetrični metodi, ne sme biti večja od 5 %.

Če se 5-odstotno odstopanje ne preseže, skladiščnik krije stroške, povezane z morebitno razliko med težo, ugotovljeno pri poznejšem preverjanju teže, in težo, vneseno v računovodske evidence ob prevzemu.

Če se preseže 5-odstotno odstopanje, se žito ali riž takoj stehta. Če je ugotovljena teža manjša od teže, ki je bila zabeležena, stroške tehtanja krije skladiščnik. V nasprotnem primeru stroške tehtanja krije plačilna agencija.

2. Če je treba raven onesnaževal preveriti na podlagi analize tveganja iz točke 3 dela I Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/1238, je plačilna agencija odgovorna za finančne posledice morebitne neskladnosti z najvišjimi ravnmi onesnaževal po pravilih iz člena 3(6) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014.

Če pa lahko zadevna plačilna agencija v primeru ohratoksina A in aflatoksina Komisiji zadovoljivo dokaže, da so bili standardi ob vnosu izpolnjeni ter da so se upoštevale običajne razmere za skladiščenje in druge obveznosti skladiščnika, se finančna obveznost krije iz proračuna EU.

Člen 59

Posebne določbe za prevzem žita in riža v skladišču, ki ga opravi skladiščnik

1. Če prevzem žita ali riža poteka v skladišču, v katerem se proizvodi skladiščijo ob predložitvi ponudbe, se prevzeta količina določi na podlagi registra skladišča, ki izpolnjuje strokovne standarde, ki omogočajo zagotavljanje skladnosti z zakonodajo Unije, zlasti s Prilogo III k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 907/2014, in če:

(a)

so v registru skladišča navedeni:

(i)	teža, zabeležena ob tehtanju, opravljenem največ 10 mesecev pred prevzemom;

(ii)	značilnosti fizične kakovosti ob tehtanju in zlasti vsebnost vlage;

(iii)

morebitna pretovarjanja iz enega silosa v drugega in obdelave;

(b)	skladiščnik izjavi, da je ponujena serija v vseh vidikih skladna s podrobnimi podatki iz registra skladišča;

(c)	so značilnosti kakovosti, ugotovljene ob tehtanju, enake značilnostim kakovosti reprezentativnega vzorca, ki ga sestavljajo vzorci, ki jih je odvzela plačilna agencija ali njen predstavnik, in sicer en vzorec na vsaj vsakih 60 ton.

2. Če se uporablja odstavek 1, se teža, zabeležena v register skladišča, in obračuni iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 vnesejo v register skladišča in po potrebi prilagodijo, da se upoštevajo morebitne razlike v vsebnosti vlage ali odstotku drugih nečistoč (črnih primesi), ki se zabeleži ob tehtanju in določi na podlagi reprezentativnega vzorca. Razlika v odstotku drugih nečistoč se lahko upošteva le za zmanjšanje teže, vnesene v register skladišča.

Plačilna agencija v 30 dneh od prevzema opravi volumetrični pregled. Kakršna koli razlika med količino, ugotovljeno s tehtanjem, in količino, ocenjeno po volumetrični metodi, ne sme biti večja od 5 %.

Če se preseže 5-odstotno odstopanje, se žito ali riž takoj stehta. Če je ugotovljena teža manjša od zabeležene, se upoštevajo mejne vrednosti odstopanja iz točke 1 Priloge IV k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 907/2014, stroške tehtanja pa krije skladiščnik. V nasprotnem primeru stroške tehtanja krije Evropski kmetijski jamstveni sklad.

Člen 60

Posebne določbe o pregledih pri pomoči za zasebno skladiščenje

1. Plačilna agencija za vse uskladiščene serije v 30 dneh po začetku pogodbenega obdobja skladiščenja iz člena 48(1) opravi preglede dokumentacije na kraju samem, da preveri pogodbeno količino iz člena 49. Taki pregledi vključujejo proučitev registra skladišča iz člena 52(5) in dokazil, kot so listki s težo in dobavnice, ter fizično preverjanje prisotnosti serij in identitete proizvodov na kraju zasebnega skladiščenja.

Pri mesu se pregledi opravijo ob sprejemu v zasebno skladiščenje, pri oljčnem olju pa pred uradnim zapečatenjem sodov.

V ustrezno utemeljenih primerih lahko plačilna agencija podaljša obdobje iz prvega pododstavka za največ 15 dni. V tem primeru plačilna agencija o tem obvesti zadevne izvajalce.

2. Poleg pregledov iz odstavka 1 se opravi tudi fizični pregled reprezentativnega statističnega vzorca vsaj 5 % serij, ki zajemajo vsaj 5 % skupne uskladiščene količine, da se zagotovi skladnost količine, narave in sestave, embalaže ter označevanja proizvodov in skladiščenih serij z zahtevami za zasebno skladiščenje in posebnimi zahtevami, ki jih izvajalec določi v ponudbi ali zahtevku.

Pri siru se fizični pregledi opravijo pri vseh serijah, da se preveri pogodbena količina.

3. Med obdobjem skladiščenja plačilna agencija opravi tudi nenapovedane preglede na kraju samem, da se potrdita prisotnost in identiteta pogodbene količine na kraju zasebnega skladiščenja ter zagotovi, da je nepakiran sladkor v silosu, ki ga je določil izvajalec. Pregled se opravi na podlagi naključnega statističnega vzorca, ki zajema vsaj 5 % serij, ki zajemajo vsaj 5 % skupne količine, za katero so se sklenile pogodbe. Ta vzorec ne zajema več kot 25 % serij, ki so že bile pregledane v skladu z odstavkom 2, razen če ne bi bilo mogoče opraviti pregleda na kraju samem vsaj 5 % serij, ki zajemajo vsaj 5 % skupne količine, za katero so se sklenile pogodbe.

Nenapovedanega pregleda iz prvega pododstavka ni treba opraviti, če je plačilna agencija s soglasjem izvajalca zapečatila proizvode tako, da pogodbene količine ni mogoče izskladiščiti, ne da bi se prelomil pečat.

4. Ob koncu pogodbenega obdobja skladiščenja ali pred začetkom izskladiščenja proizvodov, če se uporablja člen 53(3), plačilna agencija opravi preglede na kraju samem, da na podlagi pregleda dokumentacije registra skladišča in dokazil ter preverjanja prisotnosti serij in identitete proizvodov na kraju zasebnega skladiščenja preveri, ali je bila izpolnjena pogodbena obveznost.

Poleg pregledov iz prvega pododstavka se opravi tudi fizični pregled reprezentativnega statističnega vzorca vsaj 5 % serij, ki zajemajo vsaj 5 % skupne količine, za katero so se sklenile pogodbe, da se preverijo kakovost, vrsta, embalaža in označevanje ter identiteta proizvodov na kraju zasebnega skladiščenja.

5. Če plačilna agencija s soglasjem izvajalca zapečati proizvode tako, da skladiščene količine ni mogoče izskladiščiti iz posamezne serije, ne da bi se prelomil pečat, se lahko pregledi iz odstavkov 3 in 4 omejijo na preverjanje prisotnosti in celovitosti pečatov.

Člen 61

Poročanje o pregledih

1. Plačilna agencija v petih dneh po koncu posameznega pregleda na kraju samem in po potrebi pregledov iz člena 56(3) pripravi poročilo o pregledih. V poročilu so podrobno opisane različne pregledane zadeve in navedeni:

(a)	datum in čas začetka pregleda;

(b)	podrobnosti o morebitnem predhodnem obvestilu;

(c)	trajanje pregleda;

(d)	navzoče odgovorne osebe;

(e)	narava in obseg opravljenih pregledov, zlasti podrobnosti o proučenih dokumentih in proizvodih;

(f)	ugotovitve in sklepi;

(g)	morebitna potreba po nadaljnjem spremljanju.

Poročilo podpiše uradnik odgovorne plačilne agencije in sopodpiše izvajalec ali po potrebi skladiščnik ali pa se pošlje izvajalcu s priporočeno pošto. Poročilo se vključi v kartoteko plačil.

2. V primeru neskladnosti pregledanih proizvodov se preverjanje razširi na večji statistični vzorec, ki ga določi plačilna agencija.

3. Plačilna agencija zabeleži vse primere neskladnosti glede na merila resnosti, obsega, trajanja in ponovitev, ki lahko pomenijo izključitev v skladu s členom 62(1) ali vračilo neupravičeno izplačane pomoči za zasebno skladiščenje, vključno po potrebi z obrestmi v skladu s členom 62(4).

POGLAVJE II

Kazni in upravni ukrepi

Člen 62

Kazni in upravni ukrepi v zvezi s pomočjo za zasebno skladiščenje

1. Če plačilna agencija ugotovi, da so napačne informacije v dokumentu, ki ga je predložil izvajalec in ki se mora predložiti v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1238, to uredbo ali izvedbeno uredbo iz člena 1(2)(b) te uredbe, in če so zadevne napačne informacije ključne za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje, plačilna agencija izključi izvajalca iz postopka dodelitve pomoči za proizvod, za katerega so bile sporočene napačne informacije, za eno leto od datuma sprejetja končne upravne odločitve o nepravilnosti.

2. Izključitev iz odstavka 1 se ne uporablja, če izvajalec plačilni agenciji zadovoljivo dokaže, da so okoliščine iz navedenega odstavka posledica višje sile ali očitne napake.

3. Od zadevnih izvajalcev se skupaj z obrestmi izterja neupravičeno izplačana pomoč. Pravila iz člena 27 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 se uporabljajo smiselno.

4. Izvrševanje upravnih kazni in izterjava neupravičeno izplačanih zneskov iz tega člena ne posegata v sporočanje nepravilnosti Komisiji v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1848/2006 (19).

NASLOV V

URADNA OBVESTILA IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Uradna obvestila

Oddelek I

Splošne določbe o uradnih obvestilih

Člen 63

Način uradnega obveščanja

Uradna obvestila iz te uredbe in izvedbene uredbe iz člena 1 se pošljejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (20).

Člen 64

Uradna obvestila o plačilnih agencijah

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo o odobrenih plačilnih agencijah, odgovornih za intervencijski odkup in prodajo ter pomoč za zasebno skladiščenje.

2. Komisija državam članicam in javnosti da na voljo seznam odobrenih plačilnih agencij, ki ga objavi tudi na internetu.

Oddelek II

Uradna obvestila o javni intervenciji

Člen 65

Uradna obvestila z informacijami o intervencijskih zalogah

1. Države članice, katerih plačilne agencije imajo intervencijske zaloge, najpozneje 15. dne v mesecu sporočijo Komisiji naslednje podatke:

(a)

za žito in riž:

(i)	količine, ki se skladiščijo od začetka tržnega leta;

(ii)	skupne količine, prevzete od začetnega tržnega leta;

(iii)

skupne količine, ki so bile izskladiščene od začetka tržnega leta, po potrebi opredeljene po vrsti uporabe ali namembnem kraju, in skupne izgubljene količine;

(iv)	skupne vezane količine, po potrebi opredeljene po vrsti uporabe ali namembnem kraju;

(v)	ponujene količine ob koncu mesečnega obdobja poročanja;

(b)

za maslo in posneto mleko v prahu:

(i)	količine za vsak skladiščeni proizvod ob koncu predhodnega meseca ter uskladiščene in izskladiščene količine v navedenem mesecu;

(ii)	razčlenitev količin po posameznih proizvodih,izskladiščenih v predhodnem mesecu, v skladu z uredbo o začetku razpisnega postopka za prodajo zadevnih proizvodov;

(iii)

razčlenitev po starosti skladiščenih količin ob koncu predhodnega meseca;

(c)

za goveje meso:

(i)	količine za vsak skladiščeni proizvod ob koncu predhodnega meseca ter uskladiščene in izskladiščene količine v navedenem mesecu;

(ii)	razčlenitev količin po posameznih proizvodih,izskladiščenih v predhodnem mesecu, v skladu z uredbo o začetku razpisnega postopka za prodajo zadevnih proizvodov;

(iii)

količine za vsak kos, ki ga zajemajo prodajne pogodbe, sklenjene v predhodnem mesecu;

(iv)	količine za vsak kos, ki ga zajemajo odpremni nalogi, izdani v predhodnem mesecu;

(v)	količine za vsak kos, odkupljen v predhodnem mesecu;

(vi)	nevezane zaloge in fizične zaloge za vsak kos ob koncu predhodnega meseca s podatki o trajanju obdobja skladiščenja nevezanih zalog;

(d)

za vse proizvode:

(i)	informacije o začetku razpisnega postopka, dodeljenih količinah in najnižji prodajni ceni, določeni v primeru uporabe člena 36;

(ii)	informacije o razpoložljivosti sistema za najbolj ogrožene osebe.

2. Komisija lahko zahteva, da se uradna obvestila iz odstavka 1 pošiljajo pogosteje, če je to potrebno za namene učinkovitega upravljanja intervencijskega sistema.

3. Za namene točke (b) odstavka 1:

(a)	„uskladiščene količine“ pomenijo količine, ki se fizično uskladiščijo, ne glede na to, ali jih plačilna agencija prevzame ali ne;

(b)	„izskladiščene količine“ pomenijo količine, ki se izskladiščijo ali se prevzamejo, če jih kupec prevzame pred izskladiščenjem.

4. Za namene točke (c) odstavka 1:

(a)	„nevezane zaloge“ so zaloge, ki jih še ne zajema prodajna pogodba;

(b)	„fizične zaloge“ so nevezane zaloge in zaloge, ki jih zajema prodajna pogodba, a še niso bile prevzete.

Oddelek III

Uradna obvestila o pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 66

Uradna obvestila z informacijami o zasebnem skladiščenju

Države članice, v katerih se uporablja pomoč za zasebno skladiščenje, sporočijo Komisiji:

(a)	vsaj enkrat na teden proizvode in količine, za katere so se v predhodnem tednu sklenile pogodbe, razčlenjene po obdobju skladiščenja;

(b)

najpozneje 15. dne v mesecu za predhodni mesec:

(i)	količine proizvodov, sprejetih v zasebno skladiščenje in izskladiščenih v zadevnem mesecu, po potrebi razčlenjene po kategorijah;

(ii)	količine proizvodov v zasebnem skladiščenju ob koncu zadevnega meseca, po potrebi razčlenjene po kategorijah;

(iii)

količine proizvodov, za katere se je izteklo pogodbeno obdobje skladiščenja;

(iv)	proizvode in količine, za katere se je obdobje skladiščenja spremenilo, ter prvotne in spremenjene datume izskladiščenja, če se je obdobje skladiščenja skrajšalo ali podaljšalo, kot je navedeno v členu 20(m) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)	vsako leto do 31. marca za predhodno koledarsko leto rezultate pregledov na kraju samem, opravljenih v skladu z naslovom IV.

POGLAVJE II

Končne določbe

Člen 67

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. oktobra 2016. Vendar se za odkup pri javni intervenciji preglednici III in IV dela V in točka (b) dela VI Priloge I uporabljajo od 1. julija 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(3) UL L 346, 20.12.2013, str. 12.

(4) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(5) Uredba Komisije (EGS) št. 3427/87 z dne 16. novembra 1987 o podrobnih določbah za intervencijo na trgu z rižem (UL L 326, 17.11.1987, str. 25).

(6) Uredba Komisije (EGS) št. 2351/91 z dne 30. julija 1991 o podrobnih pravilih, ki se uporabljajo pri nakupu riža iz zalog intervencijske agencije za dobavo v okviru pomoči v hrani (UL L 214, 2.8.1991, str. 51).

(7) Uredba Komisije (ES) št. 720/2008 z dne 25. julija 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s skladiščenjem in premikanjem proizvodov, ki jih kupi plačilna agencija ali intervencijska agencija (UL L 198, 26.7.2008, str. 17).

(8) Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (UL L 223, 21.8.2008, str. 3).

(9) Uredba Komisije (ES) št. 1130/2009 z dne 24. novembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za preverjanje uporabe in/ali namena intervencijskih proizvodov (UL L 310, 25.11.2009, str. 5).

(10) Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (UL L 349, 29.12.2009, str. 1).

(11) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (glej stran 15 tega Uradnega lista).

(12) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

(14) Uredba Komisije (ES) št. 273/2008 z dne 5. marca 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 o analitskih metodah in ocenjevanju kakovosti mleka in mlečnih proizvodov (UL L 88, 29.3.2008, str. 1).

(15) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(16) Uredba Komisije (ES) št. 1249/2008 z dne 10. decembra 2008 o podrobnih pravilih za uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanje njihovih cen (UL L 337, 16.12.2008, str. 3).

(17) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 906/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odhodki za javno intervencijo (UL L 255, 28.8.2014, str. 1).

(18) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(19) Uredba Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 (UL L 355, 15.12.2006, str. 56).

(20) Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).

PRILOGA I

ŽITA

DEL I

1. OPREDELITEV SNOVI, RAZEN OSNOVNEGA ŽITA NEOPOREČNE KAKOVOSTI

1.1 Lomljena zrna

Za trdo pšenico, navadno pšenico in ječmen je opredelitev „lomljena zrna“ določena s standardom EN 15587.

Za koruzo je opredelitev „lomljena zrna“ določena s standardom EN 16378.

1.2 Nečistoče

(a) Zakrnela zrna

Za trdo pšenico, navadno pšenico in ječmen je opredelitev „zakrnela zrna“ določena s standardom EN 15587. Pri ječmenu iz Estonije, Latvije, Finske in Švedske so „zakrnela zrna“ zrna s specifično maso najmanj 64 kilogramov na hektoliter, ki so ponujena ali dana v intervencijo v navedenih državah članicah, zrna ki, potem ko odstranimo vse ostale snovi iz te priloge, padejo skozi sito z odprtinami premera 2,0 mm.

Opredelitev „zakrnela zrna“ ne velja za koruzo.

(b) Druga žita

Za trdo pšenico, navadno pšenico in ječmen je opredelitev „druga žita“ določena s standardom EN 15587.

Za koruzo je opredelitev „druga žita“ določena s standardom EN 16378.

Za trdo pšenico, navadno pšenico in ječmen je opredelitev „zrna, ki so jih napadli škodljivci“ določena s standardom EN 15587.

Za koruzo je opredelitev „zrna, ki so jih napadli škodljivci“ določena s standardom EN 16378.

(d) Zrna, pri katerih je seme izgubilo barvo

Za trdo pšenico in navadno pšenico je opredelitev določena s standardom EN 15587.

Opredelitev „zrna, pri katerih je seme izgubilo barvo“, ne velja za ječmen in koruzo.

(e) Zrna, pregreta med sušenjem

Za trdo pšenico, navadno pšenico in ječmen je opredelitev „zrna, pregreta med sušenjem“, določena s standardom EN 15587.

Za koruzo je opredelitev „zrna, pregreta med sušenjem“ določena s standardom EN 16378.

(f) Lisasta zrna

Za trdo pšenico je opredelitev „lisasta zrna“ določena s standardom EN 15587.

Opredelitev „lisasta zrna“ ne velja za navadno pšenico, ječmen in koruzo.

1.3 Nakaljena zrna

Za trdo pšenico, navadno pšenico in ječmen je opredelitev „nakaljena zrna“ določena s standardom EN 15587.

Za koruzo je opredelitev „nakaljena zrna“ določena s standardom EN 16378.

1.4 Razne nečistoče

(a) Tuja semena

Za trdo pšenico, navadno pšenico in ječmen je opredelitev „tuja semena“ določena s standardom EN 15587.

Za koruzo je opredelitev „tuja semena“ določena s standardom EN 16378.

„Škodljiva semena“ so semena, ki so strupena za človeka in živali, semena, ki ovirajo ali otežujejo čiščenje in mletje žit, ter semena, ki vplivajo na kakovost žitnih proizvodov.

(b) Poškodovana zrna

Za trdo pšenico, navadno pšenico in ječmen je opredelitev „poškodovana zrna“ določena s standardom EN 15587.

Za koruzo je opredelitev „poškodovana zrna“ določena s standardom EN 16378.

V standardu EN 15587 za trdo pšenico, navadno pšenico in ječmen je opredelitev „zrna, okužena s fuzarijo“ vključena v opredelitev „poškodovana zrna“.

Za trdo pšenico, navadno pšenico in ječmen je opredelitev „tuja snov“ določena s standardom EN 15587.

Za koruzo je opredelitev „tuja snov“ določena s standardom EN 16378.

(d) Pleve in luske (pri koruzi delci koruznih storžev)

(e) Rženi rožički

(f) Gnila zrna

Pri trdo pšenici in navadni pšenici je opredelitev „gnila zrna“ določena s standardom EN 15587.

Opredelitev „gnila zrna“ ne velja za ječmen in koruzo.

(g) Nečistoče živalskega izvora

1.5 Živi škodljivci

1.6 Lisasta zrna, ki so izgubila steklast videz

Lisasta zrna trde pšenice, ki so izgubila steklast videz, so tista zrna, pri katerih jedro ni v celoti steklasto. Opredeljena so s standardom EN 15585.

2 SPECIFIČNI FAKTORJI, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI ZA VSAK TIP ŽITA PRI OPREDELITVI NEČISTOČ

2.1 Trda pšenica

„Nečistoče“ pomenijo zakrnela zrna, zrna drugih žit, zrna, ki so jih poškodovali škodljivci, zrna, pri katerih je seme izgubilo barvo, lisasta zrna in zrna, pregreta med sušenjem.

„Razne nečistoče“ so tuja semena, poškodovana zrna (vključno z zrni, okuženimi s fuzarijo), tuje snovi, pleve in luske, rženi rožiček, gnila zrna in nečistoče živalskega izvora.

2.2 Navadna pšenica

„Nečistoče“ pomenijo zakrnela zrna, zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci, zrna, pri katerih je seme izgubilo barvo (samo kadar njihova vsebnost presega 8 %) in zrna, pregreta med sušenjem.

„Razne nečistoče“ so tuja semena, poškodovana zrna (vključno z zrni, okuženimi s fuzarijo), tuje snovi, pleve in luske, rženi rožiček, gnila zrna in nečistoče živalskega izvora.

2.3 Ječmen

„Nečistoče“ pomenijo zakrnela zrna, zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci, in zrna, pregreta med sušenjem.

„Razne nečistoče“ so tuja semena, poškodovana zrna (vključno z zrni, okuženimi s fuzarijo), tuje snovi, pleve in luske ter nečistoče živalskega izvora.

2.4 Koruza

„Nečistoče“ pomenijo zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci, in zrna, pregreta med sušenjem.

„Razne nečistoče“ so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, delci koruznih storžev in nečistoče živalskega izvora.

DEL II

Metode, ki se uporabljajo za določitev kakovosti žit, ponujenih ali danih v intervencijo

Za določitev kakovosti žit, ponujenih ali danih v intervencijo, se v skladu s členom 4 uporabljajo naslednje metode:

(a)

referenčna metoda za določanje drugih snovi razen osnovnega žita neoporečne kakovosti:

(i)	za navadno pšenico, trdo pšenico in ječmen: standard EN 15587,

(ii)	za koruzo: standard EN 16378,

(b)

referenčna metoda za določanje vlage v žitu je:

(i)	za koruzo: standard EN ISO 6540,

(ii)	za žita razen koruze: standard EN ISO 712 ali metoda, ki temelji na infrardeči tehnologiji in je v skladu s standardom EN 15948.

V primeru spora se za veljavne štejejo le izsledki pri uporabi standarda EN ISO 6540 za koruzo ali standarda EN ISO 712 za žita razen koruze;

(c)	referenčna metoda za določanje nelepljivosti in primernosti za strojno obdelavo testa iz navadne pšenice: metoda iz dela III te priloge;

(d)

referenčna metoda za določanje vsebnosti beljakovin v trdi pšenici in mleti navadni pšenici je: metoda iz:

(i)	standarda EN ISO 20483 ali

(ii)	standarda CEN ISO/TS 16634-2.

V primeru spora se za veljavne štejejo le izsledki pri uporabi standarda EN ISO 20483;

(e)	referenčna metoda za določanje sedimentacije v mleti navadni pšenici je: metoda iz standarda EN ISO 5529;

(f)	referenčna metoda za določanje Hagbergovega padnega števila (preskus aktivnosti škroba): metoda iz standarda EN ISO 3093;

(g)	referenčna metoda za določanje stopnje izgube steklastega videza trde pšenice: metoda iz standarda EN 15585;

(h)	referenčna metoda za določanje specifične mase: metoda iz standarda EN ISO 7971/3;

(i)	metode vzorčenja in analiziranja za določitev stopnje mikotoksinov: metode iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1881/2006 (1) ter prilog I in II k Uredbi Komisije (ES) št. 401/2006 (2).

DEL III

Metoda za določanje nelepljivosti in primernosti za strojno obdelavo testa iz navadne pšenice

1 Naslov

Metoda za preskusno pečenje pšenične moke

2 Področje uporabe

Metoda se uporablja pri moki, pridobljeni s poskusnim mletjem žita, ki se uporablja za pripravo kruha iz kvašenega testa.

3 Načelo

Testo se pripravi iz moke, vode, kvasa, soli in saharoze v za to določenem mešalniku. Ko jih ločite in oblikujete, naj kosi testa počivajo 30 minut; nato jih oblikujte, postavite na pladnje za pečenje in specite po končnem vzhajanju stalnega trajanja. Lastnosti testa pri obdelavi se zapisujejo. Štruce se ocenijo po volumnu in višini.

4 Sestavine

4.1 Kvas

Aktivni suhi kvas vrste Saccharomyces cerevisiae DHW-Hamburg-Wansbeck ali proizvod z enakimi značilnostmi.

4.2 Vodovodna voda

4.3 Raztopina sladkorja, soli in askorbične kisline

Raztopite 30 ± 0,5 g natrijevega klorida (za komercialno rabo), 30 ± 0,5 g saharoze (za komercialno rabo) ter 0,040 ± 0,001 g askorbične kisline v 800 ± 5 g vode. Vsak dan pripravite svežo raztopino.

4.4 Raztopina sladkorja

Raztopite 5 ± 0,1 g saharoze (za komercialno rabo) v 95 ± 1 g vode. Vsak dan pripravite svežo raztopino.

4.5 Prašek iz slada z aktivnimi encimi

Za komercialno rabo.

5 Oprema in naprave

5.1 Prostor za peko

Preverjajte temperaturo, da ostane med 22 in 25 °C.

5.2 Hladilnik

Za vzdrževanje temperature pri 4 ± 2 °C.

5.3 Tehtnica

Največja zmogljivost 2 kg, natančnost 2 g.

5.4 Tehtnica

Največja zmogljivost 0,5 kg, natančnost 0,1 g.

5.5 Analizna tehtnica

Natančnost 0,1 × 10– 3 g.

5.6 Mešalnik

Stephan UMTA 10, model mešalnika s premično roko „Detmold“ (Stephan Soehne GmbH) ali podobna naprava z enakimi značilnostmi.

5.7 Vzhajalna komora

Preverjajte temperaturo, da ostane 30 ± 1 °C.

5.8 Odprte plastične škatle

Narejene iz polimetilmetakrilata (plexiglas, perspex). Notranje mere: višina 25 × 25 × 15 cm, debelina sten 0,5 ± 0,05 cm.

5.9 Kvadratne plastične plošče

Narejene iz polimetilmetakrilata (plexiglas, perspex). Najmanj 30 × 30 cm, debeline 0,5 ± 0,05 cm.

5.10 Oblikovalnik

Brabenderjev homogenizator hlebčkov (Brabander OHG) ali podobna naprava z enakimi značilnostmi.

6 Vzorčenje

Po standardu EN ISO 24333.

7 Postopek

7.1 Določanje vpijanja vode

Vpijanje vode določite po standardu ICC št. 115/1.

7.2 Določanje dodatka praška iz slada

Določite „padno število“ moke po standardu EN ISO 3093. Če je „padno število“ višje od 250, določite potreben dodatek praška iz slada, da se dobi vrednost 200 do 250, tako da uporabite zapovrstje mešanic moke, ki jim dodate vedno več praška iz slada (točka 4.5). Če je padno število nižje od 250, prašek iz slada ni potreben.

7.3 Ponovno aktiviranje aktivnega suhega kvasa

Temperaturo raztopine sladkorja (točka 4.4) prilagodite na 35 ± 1 °C. En masni del aktivnega suhega kvasa stresite v štiri masne dele pripravljene raztopine sladkorja ustrezne temperature. Zmesi ne mešajte. Zavrtite po potrebi.

Vse skupaj naj stoji 10 ± 1 minut, nato premešajte, da nastane homogena raztopina. Raztopino porabite v 10 minutah.

7.4 Prilagoditev temperature moke in tekočine za testo

Temperatura moke in vode mora biti prilagojena, da testo po mešanju doseže temperaturo 27 ± 1 °C.

7.5 Sestava testa

Na 2 g natančno odtehtajte 10 y/3 moke z dejansko vlago (ustreza 1 kg moke na osnovi 14 % vlage), pri čemer je „y“ količina moke, uporabljene pri farinografskem preskusu (glejte standard ICC št. 115/1).

Potrebno količino praška iz slada odtehtajte na 0,2 g natančno, da dobite „padno število“ v vrednosti 200 do 250 (točka 7.2).

Odtehtajte 430 ± 5 g raztopine sladkorja, soli in askorbične kisline (4.3), nato skupni masi v vrednosti (x – 9) 10 y/3 g (glejte 10.2) dodajte vodo, pri čemer je „x“ količina uporabljene vode pri farinografskem preskusu (glejte standard ICC št. 115/1). To skupno maso (ponavadi med 450 in 650 g) je treba doseči na 1,5 g natančno.

Odtehtajte 90 ± 1 g raztopine kvasa (točka 7.3).

Zapišite skupno maso testa (P), ki je seštevek mase moke, raztopine sladkorja, soli in askorbične kisline ter vode, raztopine kvasa in praška iz slada.

7.6 Mešanje

Pred začetkom mešalnik ogrejte na temperaturo 27 ± 1 °C z uporabo primerne količine vode pri ustrezni temperaturi.

Tekoče sestavine testa zlijte v mešalnik, nato dodajte moko in prašek iz slada.

Mešalnik prižgite (hitrost 1, 1 400 vrtljajev/min) in mešajte 60 sekund. Dvajset sekund po začetku mešanja obrnite strgalo, ki je pritrjeno na pokrov mešalne sklede za dva obrata.

Izmerite temperaturo testa. Če ni znotraj območja 26 do 28 °C, ga zavrzite in po prilagoditvi temperature sestavin zmešajte novega.

Zapišite značilnosti testa z enim od naslednjih opisov:

—	nelepljivo in primerno za strojno obdelavo ali

—	lepljivo in neprimerno za strojno obdelavo.

Da bi ga po končanem mešanju ocenili kot „nelepljivo in primerno za strojno obdelavo“, mora imeti testo videz povezane zmesi, ki se skoraj ne lepi na skledo oz. vreteno mešalnika. Testo mora biti takšno, da ga lahko primemo z roko in vzamemo iz sklede z eno samo kretnjo, v celoti brez vidnega ostanka.

7.7 Ločevanje in oblikovanje v hlebčke

Odtehtajte na 2 g natančno tri kose testa po naslednji enačbi:

p	=	0,25 P, pri čemer je:
p	=	masa tehtanega kosa testa,
P	=	skupna masa testa.

V oblikovalniku (točka 5.10) takoj oblikujte kose 15 sekund, nato jih v vzhajalni komori (točka 5.7) za 30 ± 2 minut postavite na kvadratne plastične plošče (točka 5.9), pokrite z narobe obrnjenimi plastičnimi škatlami (točka 5.8).

Ne uporabljajte moke za potresanje.

7.8 Oblikovanje

Prinesite kose testa na plastičnih ploščah, pokrite z narobe obrnjenimi plastičnimi škatlami, do oblikovalnika (točka 5.10) in ponovno oblikujte vsak kos 15 sekund. Pokrov s kosa testa odstranite šele tik pred oblikovanjem. Še enkrat zapišite značilnosti testa z enim od naslednjih opisov:

(a)	nelepljivo in primerno za strojno obdelavo ali

(b)	lepljivo in neprimerno za strojno obdelavo.

Da bi ga po končanem mešanju ocenili kot „nelepljivo in primerno za strojno obdelavo“, se testo skoraj ali popolnoma nič ne lepi na skledo, tako da se lahko prosto vrti in oblikuje pravilen hlebček med delovanjem stroja. Ob koncu postopka, ko dvignete pokrov posode, se testo ne sme lepiti na stene posode za oblikovanje.

8 Poročilo o preskusu

Poročilo o preskusu mora vsebovati naslednje:

(a)	lastnosti testa pri obdelavi po mešanju in pri oblikovanju,

(b)	„padno število“ moke brez dodatka praška iz slada,

(c)	opažene nepravilnosti,

(d)	metodo, ki smo jo uporabili,

(e)	vse potrebne podrobnosti za identifikacijo vzorca.

9 Splošne opombe

9.1

Enačba za izračun količine tekočine za testo temelji na naslednjih ugotovitvah:

Zahtevano gostoto dobimo, če 300 g moke s 14 % vlage dodamo x ml vode. Pri preskusu pečenja uporabite 1 kg moke (14 % vlage), x temelji na 300 g moke, pri preskusu pečenja pa potrebujete x, ki ga delite s tri in pomnožite z 10 g vode, torej 10 x/3 g.

430 g raztopine sladkorja, soli in askorbične kisline vsebuje 15 g soli ter 15 g sladkorja. Teh 430 g raztopine je del tekočine za testo. Da bi torej dodali 10 x/3 g vode testu, morate dodati (10 x/3 + 30) g tekočine za testo, ki je sestavljena iz 430 g raztopine sladkorja, soli in askorbične kisline ter dodatne količine vode.

Čeprav del dodane vode v raztopini kvasa vpije sam kvas, takšna raztopina prav tako vsebuje „prosto“ vodo. Po podmeni 90 g kvasa vsebuje 60 g „proste“ vode. Količino tekočine za testo je treba popraviti za teh 60 g „proste“ vode v raztopini kvasa, tako morate na koncu dodati 10 x/3 plus 30 minus 60 g. Drugače povedano: To se lahko preuredi v: (10 x3 + 30) – 60 = 10 x/3 – 30 = (x/3 – 3) 10 = (x – 9) 10/3, enačba iz točke 7.5. Če je na primer dodatek vode x v farinografskem preskusu znašal 165 ml, morate to vrednost v enačbi nadomestiti, torej dodajte 430 g vode z raztopino sladkorja, soli in askorbične kisline skupni masi:

(165 – 9) 10/3 = 156 × 10/3 = 520 g.

9.2

Ta metoda pa se ne more neposredno uporabljati za pšenico. Da bi določili značilnosti pečenja pri pšenici, uporabite postopek, kot sledi.

Očistite vzorec pšenice in ugotovite vsebnost vlage očiščene pšenice. Če je vsebnost vlage med 15,0 % in 16,0 %, pšenice ne pripravljate. Če pa je vsebnost vlage zunaj teh vrednosti, je treba najmanj tri ure pred mletjem vsebnost vlage prilagoditi na 15,5 ± 0,5 %.

Pšenico zmeljite v moko z uporabo laboratorijskega mlina Buehler MLU 202 ali mlina Brabender Quadrumat Senior ali podobne naprave z enakimi značilnostmi.

Izberite metodo mletja, ki da vsaj 72 % moke pri vsebnosti pepela 0,50 do 0,60 % na osnovi suhe snovi.

Določite vsebnost pepela v moki v skladu s Prilogo I k Uredbi Komisije (ES) št. 234/2010 (3) in vsebnost vlage po tej uredbi. Izračunajte stopnjo ekstrakcije po enačbi:

E = (((100 – f) F)/(100 – w) W) × 100 %

pri čemer je:

E	=	stopnja ekstrakcije,
f	=	vlaga v moki,
w	=	vsebnost vlage v pšenici,
F	=	masa dobljene moke z vsebnostjo vlage f,
W	=	masa zmlete pšenice z vsebnostjo vlage w.

Opomba: podatki o sestavinah in uporabljeni opremi so objavljeni v dokumentu T/77 300 z dne 31. marca 1977 inštituta Instituut voor Graan, Meel en Brood, TNO – Postbus 15, Wageningen, Nizozemska.

DEL IV

Metodologija vzorčenja in analiz za žita

Za vsako serijo žita se lastnosti kakovosti določijo na podlagi reprezentativnega vzorca ponujene serije, ki se odvzame po eden za vsako pošiljko in za najmanj vsakih 60 ton.

Referenčne metode, ki se uporabljajo za določitev kakovosti žit, ponujenih ali danih v intervencijo, so določene v delih I, II in III te priloge.

V primeru spora plačilna agencija ponovno opravi potrebne preskuse na zadevnem žitu, pri čemer nosi stroške stranka, ki izgubi spor.

DEL V

Povišanje in znižanje cen

Razpredelnica I

Povišanje cen za vsebnost vlage za žita razen koruze

Vsebnost vlage (%)	Povišanje (EUR/t)
manj kot 12,5 do 12	0,5
manj kot 12 do 11,5	1
manj kot 11,5	1,5

Povišanje cen za vsebnost vlage za koruzo

Vsebnost vlage

(%)

Povišanje

(EUR/t)

manj kot 12 do 11,5

0,5

manj kot 11,5

Razpredelnica II

Znižanje cen za vsebnost vlage za žita razen koruze

Vsebnost vlage (%)	Znižanje (EUR/t)
manj kot 13,0 do 13,5	0,5
manj kot 13,5 do 14,0	1,0
manj kot 14,0 do 14,5	1,5

Znižanje cen za vsebnost vlage za koruzo

Vsebnost vlage

(%)

Znižanje

(EUR/t)

manj kot 12,5 do 13,0

0,5

manj kot 13,0 do 13,5

1,0

Razpredelnica III

Povišanje cen za vsebnost beljakovin v navadni pšenici

Vsebnost beljakovin (4)

(N × 5,7)

Povišanje

(EUR/t)

več kot 12,0

2,5

Razpredelnica IV

Znižanje cen za vsebnost beljakovin v navadni pšenici

Vsebnost beljakovin (5)

(N × 5,7)

Znižanje

(EUR/t)

manj kot 11,5 do 11,0

2,5

DEL VI

Izračun zvišanja in znižanja cen

Prilagoditve cen iz člena 26(1) se izrazijo v eurih na tono za ponudbe za intervencijo, tako da se cena iz navedenega člena pomnoži z vsoto določenega znižanja ali zvišanja cen v odstotkih, kot sledi:

(a)

če je vsebnost vlage v žitu, ki je ponujeno v intervencijo, nižja od 12,0 % za koruzo ter 12,5 % za druga žita, se uporablja zvišanje cen iz razpredelnice I dela IV te priloge. Če pa je vsebnost vlage v navedenih žitih, ponujenih v intervencijo, višja od 12,5 % za koruzo oziroma 13,0 % za druga žita, se uporablja znižanje cen iz razpredelnice II dela V te priloge;

(b)	če je vsebnost beljakovin v navadni pšenici višja od 12,0 %, se uporablja zvišanje cen iz razpredelnice III dela V te priloge. Če je vsebnost beljakovin v navadni pšenici nižja od 11,5 %, se uporablja znižanje cen iz razpredelnice IV dela V te priloge.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih (UL L 70, 9.3.2006, str. 12).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 234/2010 z dne 19. marca 2010 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odobritev izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu z žiti (UL L 72, 20.3.2010, str. 3).

(4) V % suhe snovi.

(5) V % suhe snovi.

PRILOGA II

RIŽ

DEL I

Metodologija vzorčenja in analiz za neoluščeni riž

Za preverjanje kakovostnih zahtev iz dela I Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2016/1238 plačilna agencija odvzame vzorce v navzočnosti izvajalca ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika.

Odvzamejo se trije reprezentativni vzorci s težo po najmanj en kilogram vsak. Namenjeni so:

(a)	izvajalcu,

(b)	skladišču, v katerem se opravi prevzem,

(c)	plačilni agenciji.

Za sestavo reprezentativnih vzorcev se število potrebnih posameznih vzorcev dobi tako, da se količina ponujene serije deli z 10 tonami. Vsi posamezni vzorci tehtajo enako. Reprezentativne vzorce sestavlja vsota posameznih vzorcev, deljena s tri.

Kakovostne zahteve se preverijo na podlagi reprezentativnega vzorca, namenjenega skladišču, v katerem se opravi prevzem.

Reprezentativni vzorec se vzame od vsake delne dostave (s tovornjakom, plovilom ali železniškim vagonom) pod pogoji iz točke 1.

Pregled vsake delne dobave se lahko pred sprejemom v skladišče intervencije omeji na preverjanje vsebnosti vlage, odstotka nečistoč in odsotnosti živih žuželk. Vendar se prevzem zadevne količine zavrne, če končni rezultat preverjanja naknadno pokaže, da delna dobava ni v skladu z zahtevami po najmanjši kakovosti. Če lahko plačilna agencija v državi članici preveri vse zahteve po najmanjši kakovosti ob vsaki delni dobavi pred sprejetjem v skladišče, zavrne prevzem delne dobave, ki ni v skladu z zahtevami.

Preverjanje stopnje radioaktivnosti se opravi le, če to zahtevajo razmere in za omejeno obdobje.

V primeru spora plačilna agencija ponovno opravi potrebne preskuse na zadevnem neoluščenem rižu, pri čemer nosi stroške stranka, ki izgubi spor.

Novo analizo opravi laboratorij, ki ga prizna plačilna agencija na podlagi novega reprezentativnega vzorca, ki je sestavljen iz enakega deleža vzorcev, ki jih shranita ponudnik in plačilna agencija. Kadar se ponudi dostava dela serije, se rezultat dobi s ponderiranim povprečjem rezultatov analize novih reprezentativnih vzorcev, vzetih za vsako delno dostavo.

DEL II

Povišanje in znižanje cen

Prilagoditve cen iz člena 26(1) se izrazijo v eurih na tono za ponudbe za intervencijo, tako da se cena iz navedenega člena pomnoži z vsoto določenega zvišanja cen v odstotkih iz razpredelnic I, II in III tega dela.

Zvišanja in znižanja cen se uporabljajo na podlagi ponderiranega povprečja izsledkov preskusov na reprezentativnih vzorcih, kot je opredeljeno v delu I te priloge.

Razpredelnica I

Povišanje cen za vsebnost vlage

Vsebnost vlage

(%)

Povišanje

(EUR/t)

manj kot 12,5 do 12

0,75

manj kot 12 do 11,5

1,5

Razpredelnica II

Znižanje cen za vsebnost vlage

Vsebnost vlage

(%)

Znižanje

(EUR/t)

manj kot 13,5 do 14,0

0,75

manj kot 14,0 do 14,5

1,5

Razpredelnica III

Povišanje cen za donos pri brušenju

Donos polnozrnatega brušenega neoluščenega riža	Zvišanje cen na enoto donosa (1)
nad osnovnim donosom	0,75-odstotno povišanje
splošni donos brušenega neoluščenega riža	Zvišanje cen na enoto donosa
nad osnovnim donosom	0,60-odstotno povišanje

(1) Uporablja se, če je donos po brušenju riža različen od osnovnega donosa po brušenju za zadevno sorto, kot je navedeno v delu II Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2016/1238.

PRILOGA III

GOVEJE MESO

DEL I

Pogoji in pregledi za prevzem

Dostavljeni proizvodi se prevzamejo, če plačilna agencija preveri, da izpolnjujejo zahteve iz te dela I Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2016/1238. Zlasti se opravi sistematičen pregled predstavitve, razvrstitve, mase in označevanja vsakega trupa, polovice trupa in četrti trupov.

Če niso skladni z zahtevami iz dela I Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2016/1238, se zavrnejo. Zavrnjeni proizvodi se ne smejo več ponovno oddati v sprejem.

Plačilne agencije sistematično zapisujejo izid pregledov iz točke 1.

DEL II

Pretvorbeni koeficienti

Razred mesnatosti/zamaščenost	Koeficient
U2	1,058
U3	1,044
U4	1,015
R2	1,015
R3	1,000
R4	0,971
O2	0,956
O3	0,942
O4	0,914

DEL III

Izkoščevanje

I. Splošni pogoji za izkoščevanje

Izkoščevanje lahko izvajajo le razsekovalnice, ki so odobrene in delujejo v skladu z zahtevami iz Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

V tej uredbi „postopki izkoščevanja“ pomenijo fizične postopke pri govejem/telečjem mesu iz Priloge II k Delegirani Uredba (EU) št. 906/2014.

Izkoščeni kosi morajo izpolnjevati zahteve iz dela IV te priloge.

II. Pogodbe in specifikacije

Izkoščevanje poteka na podlagi pogodbe pod pogoji, ki so jih določile plačilne agencije, v skladu z njihovimi specifikacijami ter ob upoštevanju zahtev te uredbe.

S specifikacijami plačilnih agencij se določijo zahteve za razsekovalnice, navedeta zahtevani obrat in oprema ter določijo podrobni pogoji za postopke izkoščevanja.

S specifikacijami se določijo predvsem podrobni pogoji, ki opredeljujejo metodo priprave, obrezovanja, pakiranja, zamrzovanja in shranjevanja kosov, da jih prevzame plačilna agencija.

III. Nadzor in spremljanje postopkov izkoščevanja

Plačilne agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se postopki izkoščevanja izvajajo v skladu z zahtevami te uredbe ter s pogodbami in specifikacijami iz oddelka II tega dela.

Zlasti morajo plačilne agencije vzpostaviti sistem, ki omogoča stalno spremljanje in preverjanje vseh postopkov izkoščevanja. Izid takega spremljanja in preverjanja se zapisuje.

IV. Skladiščenje kosov

Dobljeni kosi so skladiščeni v hladilnicah na ozemlju države članice, ki ima pristojnost nad plačilno agencijo.

V. Stroški postopkov izkoščevanja

Pogodbe iz oddelka II tega dela in plačila po njih vključujejo stroške postopkov izkoščevanja iz točke 2 oddelka I tega dela.

VI. Roki za postopke izkoščevanja

Izkoščevanje, obrezovanje, tehtanje, pakiranje in hitro zamrzovanje se mora opraviti v 10 koledarskih dneh po zakolu. Plačilne agencije lahko določijo krajše roke.

VII. Pregledi in zavrnitev proizvodov

Kadar se pri pregledih iz oddelka III tega dela ugotovi, da proizvodi niso v skladu z zahtevami iz te uredbe ter pogodbami in specifikacijami iz oddelka II tega dela, se proizvodi zavrnejo.

Brez poseganja v uporabo kazni plačilne agencije izterjajo plačila od odgovornih strank v višini cene iz dela V te priloge za kose, ki so bili zavrnjeni.

DEL IV

Specifikacije za intervencijsko izkoščevanje

1. KOSI ZADNJE ČETRTI

1.1 Opis kosov

1.1.1 Interventni bočnik (koda INT 11)

Razrez in izkoščevanje: odstraniti z rezom, ki gre skozi kolenski sklep in ga ločiti od notranjega stegna in zunanjega stegna (črnega in belega krajca) po naravni liniji, tako da mišica pete ostane skupaj z golenico. Odstraniti kosti zadnjega bočnika (golenico in mečnico).

Obrezovanje: obrezati kite do mesa.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone je treba te kose posebej zaviti.

1.1.2 Interventna kepa (koda INT 12)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od notranjega stegna z ravnim rezom navzdol in vzdolž linije stegnenice in od zunanjega stegna (črnega in belega krajca) z nadaljevanjem reza navzdol po naravni liniji. Fascia mora ostati naravno pritrjena.

Obrezovanje: odstraniti pogačico, sklepno ovojnico in kito. Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati en cm.

1.1.3 Interventno notranje stegno (koda INT 13)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od zunanjega stegna (črnega in belega krajca) in bočnika z rezom, ki sledi naravni liniji, in odstraniti od stegnenice. Odstraniti križnico.

Obrezovanje: odstraniti koren spolnega uda (penisa), sosednji hrustanec in skrotalno (površinsko ingvinalno) bezgavko. Odstraniti hrustanec in vezna tkiva, povezana z medenično kostjo. Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati en cm.

1.1.4 Interventno zunanje stegno (črni in beli krajec) (koda INT 14)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od notranjega stegna in bočnika z rezom po naravni liniji. Odstraniti stegnenico.

Obrezovanje: odstraniti masivni hrustanec, ki leži poleg kostnega sklepa, poplitealno bezgavko, pripadajočo maščobo in kito. Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati en cm.

1.1.5 Interventni file (koda INT 15)

Razrez: odstraniti file po celotni dolžini tako, da se odstrani glava (debelejši konec) s kolčnice (ilium) in s sledenjem vzdolž fileja, ki meji na vretenca, tako da se na ta način file loči od ledij.

Obrezovanje: odstraniti žlezo in maščobno tkivo. Pustiti serozo in vezivno mišičnino nepoškodovani in popolnoma povezani.

1.1.6 Interventni križ (koda INT 16)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od zunanjega stegna (črnega in belega krajca)/kepe z ravnim rezom od točke, ki je približno pet cm od zadnjega roba petega križnega vretenca in poteka približno pet cm od sprednjega roba sednice, pri tem pa paziti, da se ne prereže skozi kepo.

Ločiti od ledij z rezom med zadnjim ledvenim in prvim križnim vretencem, tako da se loči sprednji rob medenice. Odstraniti kosti in hrustanec.

Obrezovanje: odstraniti maščobni žep na notranji površini pod dolgo hrbtno mišico. Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati en cm.

1.1.7 Interventna ledja s hrbtom brez kosti (koda INT 17)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od križa z ravnim rezom med zadnjim ledvenim in prvim križnim vretencem. Ločiti od bržole z ravnim rezom med enajstim in desetim rebrom. Lepo odstraniti hrbtenico. Rebra in trnaste podaljške vretenc odstraniti z „izluščenjem“.

Obrezovanje: odstraniti vse vrste hrustanca, ki ostanejo po izkoščevanju. Kito je treba odstraniti. Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati en cm.

1.1.8 Interventna potrebušina (koda INT 18)

Razrez in izkoščevanje: odstraniti celotno potrebušino pri osmem rebru ravno odrezane zadnje četrti (za petim rebrom gledano od spredaj) z rezom od točke, pri kateri je bila potrebušina položena nazaj, po naravni liniji navzdol okrog površine zadnjih mišic do točke, ki je vodoravna s sredino zadnjega ledvenega vretenca.

Nadaljevati rez navzdol v ravni liniji vzporedno s filejem, od trinajstega do vključno šestega rebra vzdolž linije, ki teče vzporedno s hrbtnim robom hrbtenice, tako da celoten rez navzdol ni več kot pet cm od stranskega roba dolge hrbtne mišice.

Vse kosti in hrustanec odstraniti z „izluščenjem“. Celotna potrebušina mora ostati v enem kosu.

Obrezovanje: odstraniti grobo vezivno tkivo, ki prekriva diafragmo, tako da ostane diafragma nepoškodovana. Obrezati maščobo, tako da celotni odstotek vidne (zunanje in medmišične) maščobe ne presega 30 %.

1.1.9 Interventna bržola (koda INT 19)

Razrez in izkoščevanje: ta kos mora biti od ledij brez kosti ločen z ravnim rezom med enajstim in desetim rebrom in mora vključevati rebra od šestega do vključno desetega rebra. Odstraniti medrebrne mišice in poprsnico v tankem sloju skupaj z rebri. Odstraniti hrbtenico in hrustanec, vključno z vrhom lopatice.

Obrezovanje: odstraniti tilno vez (ligamentum nuchae). Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati en cm. Fascia mora ostati pritrjena.

2 KOSI PREDNJE ČETRTI

2.1 Opis kosov

2.1.1 Interventni prednji bočnik (koda INT 21)

Razrez in izkoščevanje: odstraniti z rezom okrog sklepa, tako da se ločita podlahtnica (radius) in nadlahtnica (humerus). Odstraniti podlahtno kost (radius).

Obrezovanje: obrezati kite do mesa.

Prednji bočniki se ne smejo zavijati skupaj z bočniki.

2.1.2 Interventno pleče (koda INT 22)

Razrez in izkoščevanje: ločiti pleče od prednje četrti z rezom v liniji, ki sledi naravni liniji okrog roba pleč in hrustanca pri vrhu lopatice, nadaljevati tako, da se pleče dvigne iz naravnega položaja. Odstraniti lopatico. Mišico lopatice (podplečnico) pod lopatico je treba položiti nazaj, vendar jo je treba pustiti pritrjeno, tako da je mogoča gladka odstranitev kosti. Odstraniti nadlahtnico (humerus).

Obrezovanje: odstraniti hrustanec, kite in sklepne ovojnice; obrezati maščobo tako, da celotni odstotek vidne (zunanje in medmišične) maščobe ne presega 10 %.

2.1.3 Interventne prsi (koda INT 23)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od prednje četrti z rezom v ravni liniji, pravokotno na sredino prvega rebra. Odstraniti medrebrne mišice in poprsnico z „izluščenjem“ skupaj z rebri, prsnico in hrustancem. Povrhnjica mora ostati na prednjih rebrih. Maščobo, ki leži pod povrhnjico in prsnico, je treba odstraniti.

Obrezovanje: obrezati maščobo tako, da celotni odstotek vidne (zunanje in medmišične) maščobe ne presega 30 %.

2.1.4 Interventna prednja četrt (koda INT 24)

Razrez in izkoščevanje: kos, ki ostane po odstranitvi prsi, plečeta in prednjega bočnika, je klasificiran kot prednja četrt.

Odstraniti rebra z „izluščenjem“. Vratne kosti je treba čisto (gladko) odstraniti.

Mišice, ki povezujejo prednjo nogo s trupom (mišice plečnega obroča), morajo ostati pritrjene na ta kos.

Obrezovanje: odstraniti kite, sklepne ovojnice in hrustanec. Obrezati maščobo, tako da celotni odstotek vidne (zunanje in medmišične) maščobe ne presega 10 %.

DEL V

Posamezne cene zavrnjenih interventnih kosov

(EUR/t)
Interventni file	22 000
Interventna ledja s hrbtom brez kosti	14 000
Interventno notranje stegno, interventni križ	10 000
Interventno zunanje stegno (črni in beli krajec), interventna kepa, interventna bržola (s petimi rebri)	8 000
Interventno pleče, interventna prednja četrt	6 000
Interventne prsi, interventni bočnik, interventni prednji bočnik	5 000
Interventna potrebušina	4 000

(1) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

PRILOGA IV

MASLO

DEL I

Vzorčenje za kemično in mikrobiološko analizo ter senzorično ocenjevanje.

1. Kemična in mikrobiološka analiza

Količina masla (kg)	Najmanjše število vzorcev (> 100 g)
≤ 1 000	2
> 1 000 ≤ 5 000	3
> 5 000 ≤ 10 000	4
> 10 000 ≤ 15 000	5
> 15 000 ≤ 20 000	6
> 20 000 ≤ 25 000	7
> 25 000	7 + 1 na 25 000 kg ali del tega

Vzorčenje za mikrobiološko analizo je treba izvajati aseptično.

Za analizo se lahko v en vzorec združi do pet vzorcev po 100 g, ki jih je treba dobro premešati.

Vzorce je treba vzeti naključno iz različnih delov vsake serije pred ali med uskladiščenjem v hladilnico, ki jo določi plačilna agencija.

Priprava sestavljenega vzorca masla (kemična analiza):

(a)	s čistim, suhim pripomočkom za odvzem vzorcev masla ali podobno ustrezno napravo vzamemo vzorec masla, ki tehta najmanj 30 g, ter ga postavimo v posodo za vzorčenje. Sestavljeni vzorec masla je treba nato zapečatiti in poslati v laboratorij za analizo;

(b)	v laboratoriju sestavljeni vzorec segrejemo v prvotni še ne odprti posodi do 30 °C in pogosto stresamo, dokler ne dobimo homogene emulzije, brez nezmehčanih delcev. Vzorec mora segati od polovice do dveh tretjin posode.

Vsako leto je treba pri vsakem proizvajalcu, ki ponuja maslo v intervencijo, analizirati dva vzorca za nemlečne maščobe.

2. Senzorično ocenjevanje

Količina masla (kg)	Najmanjše število vzorcev
1 000 ≤ 5 000	2
> 5 000 ≤ 25 000	3
> 25 000	3 + 1 na 25 000 kg ali del tega

Po poskusnem 30-dnevnem obdobju skladiščenja je treba vzorce naključno odvzeti iz različnih delov ponujene količine med 30. in 45. dnem po dostavi masla in jih oceniti.

Vsak vzorec je treba oceniti posebej v skladu s Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 273/2008. Ponovno vzorčenje ali ponovno ocenjevanje ni dovoljeno.

3. Navodila za ravnanje ob ugotovljenih napakah pri vzorcu

(a)

Kemična in mikrobiološka analiza:

(i)

pri analizi posameznih vzorcev je dopustna ena napaka pri enem vzorcu na 5 do 10 vzorcev ali ena napaka pri dveh vzorcih na 11 do 15 vzorcev. Kadar ima vzorec napako, je treba z obeh strani vzorca, pri katerem je ugotovljena napaka, vzeti dva nova vzorca in preveriti zadevni parameter. Kadar noben vzorec ne izpolnjuje specifikacije, je treba iz ponujene količine masla zavrniti vso količino masla med prvotnima vzorcema z obeh strani vzorca, pri katerem je bila ugotovljena napaka;

Količina, ki jo je treba zavrniti, ko se napaka ugotovi tudi pri novem vzorcu:

novi vzorec novi vzorec

izvorni vzorec izvorni vzorec

vzorec z napako

(ii)

kadar se analizirajo sestavljeni vzorci in se ugotovi, da imajo napake pri enem parametru, je treba iz ponujene količine masla zavrniti vso količino, ki jo predstavlja zadevni sestavljeni vzorec. Količina, ki jo predstavlja en sestavljeni vzorec, se lahko določi s porazdelitvijo ponujene količine masla na več delov, preden se iz vsakega naključno vzame vzorec;

(b)

senzorično ocenjevanje: kadar vzorec ne izpolnjuje pogojev senzoričnega ocenjevanja, je treba iz ponujene količine masla zavrniti vso količino masla med dvema sosednjima vzorcema na vsaki strani vzorca, ki ne izpolnjuje pogojev;

(c)

kadar ima vzorec senzorično napako in kemično ali mikrobiološko napako, je treba zavrniti vso ponujeno količino masla.

DEL II

Pakiranje in dostava masla

Maslo se dostavi v kockah in se pakira v nov, močen material tako, da se zagotovi, da je maslo med prevozom, vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem zaščiteno.

Na embalaži so navedeni vsaj naslednji podatki, po potrebi v šifrah:

(a)	številka odobritve, ki označuje tovarno in državo članico proizvajalko;

(b)	datum proizvodnje;

(c)	številka proizvodne serije in številka embalaže; številko embalaže lahko nadomesti številka palete, ki je označena na paleti;

(d)	besedi „sladka smetana“, če je pH masla 6,2 ali višji.

Skladiščnik vodi register, v katerega se na datum uskladiščenja vpisujejo podatki iz točke 2.

PRILOGA V

POSNETO MLEKO V PRAHU

DEL I

Vzorčenje in analiza posnetega mleka v prahu, ponujenega v intervencijo

Vzorci se odvzamejo po postopku iz mednarodnega standarda ISO 707. Vendar lahko plačilne agencije uporabijo drugo metodo vzorčenja, če je v skladu z načeli navedenega standarda.

Število paketov, ki se izberejo za odvzem vzorcev za analizo:

(a)	serije, ki vsebujejo do 800 25-kilogramskih vreč: najmanj osem;

(b)	serije, ki vsebujejo več kot 800 25-kilogramskih vreč: najmanj osem, ki se jim doda eden za vsakih dodatnih 800 vreč ali njihovega dela.

Masa vzorca: iz vsakega paketa se vzamejo najmanj 200-gramski vzorci.

Združevanje vzorcev: v skupni vzorec se združi največ devet vzorcev.

Analiza vzorcev: za preverjanje vseh lastnosti kakovosti iz dela II Priloge V k Delegirani uredbi (EU) 2016/1238 se analizira vsak skupni vzorec.

Če se ugotovijo napake pri vzorcih:

(a)	če se v sestavljenem vzorcu ugotovi napaka pri enem parametru, se količina, iz katere je odvzet vzorec, zavrne;

(b)

če se v sestavljenem vzorcu ugotovi napaka pri več kot enem parametru, se količina, iz katere je odvzet vzorec, zavrne in se odvzamejo vzorci iz preostalih količin iz istega obrata. Analiza teh vzorcev je odločilna. V takem primeru:

—	se število vzorcev iz točke 2 podvoji,

—	če se v sestavljenem vzorcu ugotovi napaka pri enem ali več parametrih, se količina, iz katere je odvzet vzorec, zavrne.

DEL II

Pakiranje in dostava posnetega mleka v prahu

Posneto mleko v prahu se pakira v nove, čiste, suhe in nepoškodovane vreče, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	vreče naj imajo najmanj tri plasti, ki skupaj ustrezajo povprečju najmanj 420 J/m2 TEA;

(b)	druga plast je prekrita s plastjo polietilena z najmanj 15 g/m2;

(c)	znotraj plasti papirja naj se polietilenska vreča debeline najmanj 0,08 mm spoji z dnom;

(d)	vreče ustrezajo standardu EN 770;

(e)	pri polnjenju mora biti prah dobro potlačen. Prah v raztresenem stanju pod nobenim pogojem ne sme zaiti med različne plasti.

Na embalaži so navedeni naslednji podatki, po potrebi v šifrah:

(a)	številka odobritve, ki označuje tovarno in državo članico proizvajalko;

(b)	datum, ali kadar je ustrezno, teden proizvodnje;

(c)	številka proizvodne serije;

(d)	opis „posneto mleko v prahu, po postopku razprševanja“.

Skladiščnik vodi register, v katerega se na datum uskladiščenja vpisujejo podatki iz točke 2.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 206

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 59 30. julij 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1237 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o sprostitvi in zasegu varščin, položenih za takšna dovoljenja, spremembi uredb Komisije (ES) št. 2535/2001, (ES) št. 1342/2003, (ES) št. 2336/2003, (ES) št. 951/2006, (ES) št. 341/2007 in (ES) št. 382/2008 ter razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 2390/98, (ES) št. 1345/2005, (ES) št. 376/2008 in (ES) št. 507/2008 ( 1 )	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje ( 1 )	15
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1239 z dne 18. maja 2016 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj ( 1 )	44
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje ( 1 )	71