15.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/1

(1)

Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 (3), katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos (maximum sustainable yield, MSY).

(2)

Unija in njene države članice so se leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu zavezale, da bodo ukrepale proti stalnemu upadanju številnih staležev rib. Zato je treba prilagoditi stopnje izkoriščanja trske, sleda in papaline v Baltskem morju in tako zagotoviti, da se z izkoriščanjem teh staležev ti obnovijo in ohranijo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

(3)

Skupna ribiška politika (SRP) bi morala prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti k doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa pravila skupne ribiške politike v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture okoljsko dolgoročno trajnostne, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(5)

Znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) in Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) navaja, da se nekateri staleži trske in papaline ter sleda izkoriščajo bolj, kot je potrebno za doseganje največjega trajnostnega donosa.

(6)

Načrt upravljanja za staleže trske je vzpostavljen že od začetka veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (6) leta 2007, vendar staleža sleda in papaline še nista vključena v podobne načrte. Ker so za staleže trske in pelagične staleže značilni močni medsebojni biološki vplivi, lahko velikost staleža trsk vpliva na velikost staležev sleda in papaline ter obratno. Poleg tega so države članice in deležniki izrazili podporo razvoju in izvajanju načrtov upravljanja za ključne staleže v Baltskem morju.

(7)

Večletni načrt, vzpostavljen s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: načrt), bi moral v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih ter vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja in zaščitne ukrepe.

(8)

Načrt za ribolov več vrst je treba vzpostaviti ob upoštevanju dinamike med staleži trske, sleda in papaline ter ob upoštevanju vrste prilova pri ribolovu teh staležev, to je staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju.

(9)

Cilj načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, zlasti k doseganju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za zadevne staleže.

(10)

Ker je člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 uvedel obveznost iztovarjanja, tudi za celotni ulov vseh vrst, za katere veljajo omejitve ulova, bi moral načrt prispevati tudi k izvajanju obveznosti iztovarjanja za trsko, sled, papalino in morsko ploščo.

(11)

V skladu z ekosistemskim pristopom in poleg deskriptorja iz Direktive 2008/56/ES, povezanega z ribištvom, so za upravljanje ribištva pomembni deskriptorji 1, 4 in 6.

(12)

Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti dodelijo v skladu s cilji iz večletnih načrtov.

(13)

Določiti je treba ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa (MSY), kot razpone vrednosti, ki so skladne z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi fleksibilnost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, da se spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ter upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY je ICES izračunal na podlagi več predpostavk. Razponi so izračunani tako, da omogočajo dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Določena je zgornja meja razpona, tako da možnost, da stalež pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), ni višja od 5 %. Ta zgornja meja je tudi v skladu s tako imenovanim svetovalnim pravilom ICES, ki določa, da je v primeru, kadar je biomasa drstitvenega staleža pod najnižjo referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (MSY Btrigger), treba F zmanjšati na vrednost, ki ne presega zgornje meje, ki je enaka vrednosti FMSY, pomnoženi z biomaso drstitvenega staleža v letu, na katero se nanaša celotni dovoljeni ulov, deljeno z MSY Btrigger. ICES te predpostavke in svetovalna pravila uporablja pri pripravi znanstvenega mnenja o ribolovni umrljivosti in možnostih ulova.

(14)

Za namene določitve ribolovnih možnosti bi bilo treba določiti zgornji prag običajno uporabljenih razponov FMSY ter – pod pogojem, da se za zadevni stalež šteje, da je v dobrem stanju (nad MSY Btrigger) –, zgornjo mejo za nekatere primere. Ribolovne možnosti bi moralo biti možno določiti na zgornji meji le, če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz te uredbe pri mešanem ribolovu, ali zaradi preprečitve škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži določenih vrst, ali da se omejijo vsakoletne spremembe ribolovnih možnosti. V zvezi z uporabo zgornje meje je treba opozoriti na cilje iz Uredbe (EU) št. 1380/2013, da se stopnja izkoriščanja največjega trajnostnega donosa v vsakem primeru doseže do leta 2020.

(15)

Za staleže, za katere so na voljo, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, izražene kot najnižja drstitvena biomasa (MSY Btrigger), ter mejne referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža (Blim). Predvideti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod kritično raven biomase drstitvenega staleža.

(16)

Kadar znanstveno mnenje kaže, da je stalež ogrožen, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi morali dopolnjevati vsi drugi ustrezni ukrepi.

(17)

Za staleže, za katere niso na voljo referenčne točke, bi bilo treba uporabiti previdnostni pristop.

(18)

Ko Komisija predloži predlog za spremembo prilog k tej uredbi, je pomembno, da si Parlament in Svet prizadevata za njegovo hitro sprejetje.

(19)

Za staleže, ujete kot prilov, če ni podano znanstveno mnenje o ravneh najnižje drstitvene biomase takih staležev, bi bilo treba sprejeti posebne ohranitvene ukrepe, kadar znanstveno mnenje kaže, da so potrebni popravni ukrepi.

(20)

Da bi izpolnili obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, bi moral načrt zagotoviti dodatne ukrepe upravljanja. Takšne ukrepe bi bilo treba določiti z delegiranimi akti.

(21)

Načrt bi moral zagotoviti tudi sprejetje nekaterih spremljevalnih tehničnih ukrepov z delegiranimi akti, da se prispeva k doseganju ciljev načrta, zlasti glede zaščite drstečih se in nedoraslih rib ali izboljšanja selektivnosti.

(22)

Da se zagotovi pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku ter prožnost in omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov z namenom dopolnitve te uredbe glede popravnih ukrepov v zvezi z morsko ploščo, iverko, rombom in gladkim rombom, izvajanja obveznosti iztovarjanja in tehničnih ukrepov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(23)

Rok za predložitev skupnih priporočil zadevnih držav članic bi bilo treba določiti v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013.

(24)

Da se zagotovi skladnost z ukrepi iz te uredbe, bi bilo treba za dopolnitev ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (8) sprejeti posebne nadzorne ukrepe.

(25)

Ker je Baltsko morje relativno majhno ribolovno območje, na katerem predvsem manjša plovila izvajajo kratke ribolove, bi bilo treba uporabo predhodnega obveščanja, kakor je zahtevano v členu 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširiti na vsa ribiška plovila s skupno dolžino najmanj osem metrov, predhodna obvestila pa bi bilo treba predložiti vsaj eno uro pred predvidenim prihodom v pristanišče. Ob upoštevanju omejenega učinka ribolova, pri katerem je ulov rib zadevnih staležev zelo majhen, in upravnega bremena predhodnega obveščanja, povezanega s takim ribolovom, je treba določiti prag za takšno predhodno obveščanje, če imajo plovila na krovu najmanj 300 kg staleža trske ali dve toni pelagičnih vrst.

(26)

Prav tako bi bilo treba uporabo ribolovnega ladijskega dnevnika, kot jo zahteva člen 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširiti na ribiška plovila s skupno dolžino osem metrov ali več.

(27)

Primerno je tudi, da se glede plovil, ki ulov iztovarjajo nerazvrščeno, prilagodi meja dopustnega odstopanja pri ocenah količine rib, obdržanih na krovu plovila, ki so zabeležene v ribolovnem ladijskem dnevniku.

(28)

V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za ulov trske, sleda in papaline, ki jih mora ribiško plovilo iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabiti tako, da se zagotovi učinkovit nadzor iztovarjanja staležev, za katere se uporablja ta uredba.

(29)

Komisija bi morala v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 redno ocenjevati ustreznost in učinkovitost tega načrta. Takšna ocena bi morala upoštevati primerjalno oceno zadevnih staležev, ki jo izvede ICES, in na njej temeljiti.

(30)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da lahko ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev tega načrta, veljajo za upravičene do podpore iz Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(31)

Zaradi ukrepov, sprejetih s to uredbo, bi bilo treba Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005 (10) spremeniti. Treba je ohraniti območne omejitve ribolova iz Uredbe (ES) št. 1098/2007, da se zaščitijo drsteče se in nedorasle ribe. Prav tako je treba pojasniti razmerje med načrtom in Uredbo (ES) št. 2187/2005 v zvezi s tehničnimi ukrepi in določiti ustrezne postopke za sprejetje tehničnih ukrepov v okviru večletnih načrtov. Poleg tega bi bilo treba črtati posebna pravila glede orodja na krovu plovil, ki lovijo trsko.

(32)

Uredbo (ES) št. 1098/2007 bi bilo treba razveljaviti.

(33)

Sprejetje načrta ne vpliva na izvajanje Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1396/2014 (11) –

(a)

trska (Gadus morhua) v podrazdelkih ICES 22–24 (trska iz zahodnega Baltskega morja);

(b)

trska (Gadus morhua) v podrazdelkih ICES 25–32 (trska iz vzhodnega Baltskega morja);

(c)

sled (Clupea harengus) v podrazdelkih ICES 25, 26, 27, 28.2, 29 in 32 (sled iz osrednjega Baltskega morja);

(d)

sled (Clupea harengus) v podrazdelku ICES 28.1 (sled iz Riškega zaliva);

(e)

sled (Clupea harengus) v podrazdelku ICES 30 (sled iz Botnijskega morja);

(f)

sled (Clupea harengus) v podrazdelku ICES 31 (sled iz Botnijskega zaliva);

(g)

sled (Clupea harengus) v podrazdelkih ICES 22–24 (sled iz zahodnega Baltskega morja);

(h)

papalina (Sprattus sprattus) v podrazdelkih ICES 22–32 (papalina iz Baltskega morja).

1.

„pelagični staleži“ pomeni staleže iz točk (c) do (h) člena 1(1) te uredbe in vse njihove kombinacije;

2.

„razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj znanstveno določenih meja tega razpona, v primeru mešanega ribolova in v skladu z znanstvenim mnenjem, dolgoročno ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu (maximum sustainable yield, MSY) v obstoječih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnih staležev;

3.

„MSY Flower“ in „MSY Fupper“ pomenita najnižjo in najvišjo vrednost v razponu FMSY;

4.

„MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba začeti posebno in ustrezno dejavnost upravljanja, da se zagotovi, da stopnje izkoriščanja skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno zagotavljajo največji trajnostni donos;

5.

„zadevne države članice“ pomeni države članice z neposrednim upravljalnim interesom, in sicer: Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska.

(a)

zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES, in

(b)

prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k navedeni direktivi, sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.

(a)

če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova,

(b)

če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

(c)

da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.

(a)

ukrepe Komisije v primeru resne grožnje morskim biološkim virom v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

nujne ukrepe države članice v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)

ukrepe v skladu s členoma 7 in 8 te uredbe.

(a)

lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, velikostjo trnka, izdelavo orodja, debelino vrvi, velikostjo orodja ali uporabo selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(b)

uporabo ribolovnega orodja, zlasti časom ribolova in globino, na kateri se orodje uporablja, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(c)

prepovedjo ali omejitvijo ribolova na določenih območjih za zaščito drstečih se in nedoraslih rib ali rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(d)

prepovedjo ali omejitvijo ribolova ali uporabe določenih vrst ribolovnega orodja v določenih časovnih obdobjih za zaščito drstečih se rib ali rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(e)

najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi;

(f)

drugimi lastnostmi, povezanimi s selektivnostjo.

(a)

izjeme od uporabe obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere znanstveni dokazi, v katerih so upoštevane lastnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistemov, kažejo visoko stopnjo preživetja, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja;

(b)

izjeme de minimis, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja; take izjeme de minimis se določijo za primere iz točke (c) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in morajo biti v skladu s pogoji iz navedene točke;

(c)

posebne določbe o dokumentiranju ulova, zlasti za namene spremljanja izvajanja obveznosti iztovarjanja; ter

(d)

najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, da se zagotovi zaščita nedoraslih morskih organizmov.

(a)

specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje naključnega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(b)

specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje naključnega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(c)

omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem; in

(d)

določitve najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega se uporablja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi.

(a)

750 kilogramov trske;

(b)

5 ton pelagičnih staležev.

1.

člen 13(3) se črta;

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 16a

Območne omejitve ribolova

1.   Od 1. maja do 31. oktobra je prepovedano izvajati kakršne koli ribolovne dejavnosti na območjih, omejenih z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljen ribolov z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 157 mm ali več ali z visečimi parangali. Na krovu ni drugega orodja.“;

3.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 28aa

Postopek za sprejemanje tehničnih ukrepov v okviru večletnih načrtov

Za namen sprejemanja aktov iz člena 8(1) Uredbe (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (*) in za čas njenega trajanja je na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje tehničnih ukrepov. Ti tehnični ukrepi se določijo z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 28b te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, in lahko, kadar je primerno, odstopajo od naslednjega:

(*)  Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1).“;"

4.

v členu 28b(2), (3) in (5) se besedilo „členov 14a in 28a“ nadomesti z besedilom „členov 14a, 28a in 28aa“.