28.6.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/1

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1038

z dne 27. junija 2016

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

---

---

28.6.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/4

---

SKLEP SVETA (EU) 2016/1039

z dne 16. junija 2016

o določitvi stališča, ki se zastopa v imenu Evropske unije v okviru Generalnega sveta Svetovne trgovinske organizacije glede zahteve Evropske unije za podaljšanje odstopanja od obveznosti STO, ki se nanašajo na avtonomni preferencialni režim za Zahodni Balkan

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V odstavkih 3 in 4 člena IX Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO) so določeni postopki za oprostitev obveznosti, ki jih članicam določa Sporazum STO ali kateri koli večstranski trgovinski sporazum.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 2007/2000 (1), ki je uvedla dajatve proste ali preferencialne obravnave proizvodov s poreklom iz Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Kosovo (*), Črna gora in Srbija), je bila večkrat znatno spremenjena, z Uredbo Sveta (ES) št. 1215/2009 (2) pa je bila kodificirana. Z Uredbo (EU) št. 1336/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3) se je dodelitev avtonomnih trgovinskih preferencialov podaljšala do 31. decembra 2015. Hrvaška je bila po pristopu k Evropski uniji z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 (4) črtana s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1215/2009. Z Uredbo (EU) 2015/2423 Evropskega parlamenta in Sveta (5) se je dodelitev avtonomnih trgovinskih preferencialov podaljšala do 31. decembra 2020. Uredba (ES) št. 1215/2009, kakor je bila nazadnje spremenjena, določa prost dostop na trg Unije za izdelke s poreklom iz držav in ozemelj Zahodnega Balkana, razen za nekatere kmetijske proizvode, za katere veljajo omejene ugodnosti v obliki dajatev prostih tarifnih kvot.

(3)

Brez odstopanja od obveznosti Unije iz odstavka 1 člena I Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT) 1994 in iz člena XIII GATT 1994 v potrebnem obsegu bi bilo treba obravnavo, ki jo omogočajo avtonomni trgovinski preferenciali, razširiti na vse druge članice Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(4)	V interesu Unije je, da se zahteva podaljšanje odstopanja od obveznosti STO glede avtonomnih trgovinskih preferencialov, ki jih je Unija dodelila Zahodnemu Balkanu na podlagi odstavka 3 člena IX Sporazuma STO.

(5)	Unija mora tako zahtevo predložiti STO.

(6)	Zato je primerno določiti stališče Unije, ki se glede te zahteve zastopa v okviru Generalnega sveta STO –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Evropske unije zastopa v okviru Generalnega sveta Svetovne trgovinske organizacije, je, da se zahteva podaljšanje obstoječega odstopanja od obveznosti STO glede avtonomnih trgovinskih preferencialov, ki jih je Unija dodelila Zahodnemu Balkanu do 31. decembra 2021, ter da se podpre sprejetje navedene zahteve.

To stališče izrazi Komisija.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, o spremembi Uredbe (ES) št. 2820/98 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1763/1999 in (ES) št. 6/2000 (UL L 240, 23.9.2000, str. 1).

(*)  To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1215/2009 z dne 30. novembra 2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije (UL L 328, 15.12.2009, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1336/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije (UL L 347, 30.12.2011, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L 158, 10.6.2013, str. 1).

(5)  Uredba (EU) 2015/2423 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, ter začasni prekinitvi njene uporabe, kar zadeva Bosno in Hercegovino (UL L 341, 24.12.2015, str. 18).

---

28.6.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/6

---

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/1040

z dne 24. junija 2016

o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Italijanska republika za regiji Lombardija in Piemont na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 3820)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1) in zlasti tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Če se količina gnoja, ki ga namerava država članica letno vnesti na hektar, razlikuje od količin, navedenih v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in v točki (a) navedenega pododstavka, mora biti ta količina določena tako, da ne posega v doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive, in biti upravičena glede na objektivna merila, kot so dolge rastne dobe in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(2)

Komisija je 3. novembra 2011 sprejela Izvedbeni sklep 2011/721/EU (2), v skladu s katerim je Italiji na kmetijah regij Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija, ki imajo najmanj 70 % posevkov z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo, pod določenimi pogoji dovoljen letni vnos do 250 kg dušika iz govejega gnoja in obdelanega prašičjega gnoja na hektar.

(3)	Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom 2011/721/EU, je zadevalo približno 300 kmetij in 13 000 hektarjev površin ter je prenehalo veljati 31. decembra 2015.

(4)	Italija je 20. januarja 2016 Komisiji predložila zahtevek za odstopanje na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS za regiji Lombardija in Piemont.

(5)

Zahtevano odstopanje se nanaša na namen Italije, da na kmetijah regij Lombardija in Piemont, ki imajo najmanj 70 % posevkov z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo, dovoli letni vnos do 250 kg dušika iz govejega gnoja in obdelanega prašičjega gnoja na hektar. Odstopanje bi predvidoma zajemalo okoli 600 govedorejskih kmetij in 60 prašičerejskih kmetij v regijah Lombardija in Piemont, kar ustreza 15 % oziroma 6 % vseh govedorejskih in prašičerejskih kmetij v teh regijah, 4 % kmetijske površine v uporabi ter 14 % glav molznega goveda in 7,4 % prašičev v teh regijah. Tudi poljedelske kmetije lahko vložijo zahtevek za odstopanje.

(6)	Zakonodaja za izvajanje Direktive 91/676/EGS in določanje akcijskih programov v regijah Lombardija (Sklep št. X/5171 z dne 16. maja 2016) in Piemont (Sklep št. 19/2971 z dne 29. februarja 2016) je bila sprejeta in se uporablja v povezavi s tem sklepom za obdobje 2016–2019.

(7)	Opredeljena ranljiva območja, na katera se nanašajo akcijski programi, zajemajo približno 80 % uporabljene kmetijske površine v Lombardiji in 44 % uporabljene kmetijske površine v Piemontu.

(8)

Predloženi podatki o kakovosti vode kažejo, da ima v regijah Lombardija in Piemont 87 % teles podzemne vode povprečne koncentracije nitratov pod 50 mg/l, 55 % pa pod 25 mg/l. V površinskih vodah so na več kot 90 % krajev monitoringa povprečne koncentracije nitratov pod 25 mg/l, na nobenem kraju pa niso nad 50 mg/l.

(9)	Regiji Lombardija in Piemont zajemata več kot 35 % živine, ki se vzredi v Italiji: 38 % mlečne živine, 60 % prašičev in 15 % perutnine. Število glav živine se je v obdobju 2007–2013 zmanjševalo.

(10)	V obdobju 2003–2013 se je uporaba kemičnih dušikovih gnojil zmanjšala za 27 %, prav tako pa se je zmanjšala uporaba mineralnih fosforjevih gnojil, tj. za 57 %.

(11)	Travinje, koruza za zrnje, silažna koruza in ozimna žita zasedajo približno 65 % skupne kmetijske površine v Lombardiji in Piemontu.

(12)

Spremni dokumenti, predloženi v zahtevku za odstopanje, kažejo, da je predlagana letna količina 250 kg dušika iz govejega gnoja in obdelanega prašičjega gnoja na hektar upravičena glede na objektivna merila, kot so velika neto količina padavin, dolge rastne dobe in veliki donosi posevkov, ki sprejmejo veliko dušika.

(13)	Komisija po pregledu zahtevka meni, da predlagana količina 250 kg iz govejega gnoja in obdelanega prašičjega gnoja na hektar ob upoštevanju nekaterih strogih pogojev ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS.

(14)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (3) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na območjih rečnih bazenov, da bi se doseglo dobro stanje evropskih vodnih teles do leta 2015. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe v skladu z Direktivo 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz nje, potrebni dodatni ukrepi.

(15)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, bi morale biti, kjer je to primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Italija pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom, kjer je to primerno, uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(16)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odstopanje

Odstopanje, ki ga je zahtevala Italija za regiji Lombardija in Piemont za vnos večje količine živinskega gnoja od tiste, ki je določena v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in v točki (a) navedenega pododstavka, se odobri ob upoštevanju pogojev iz tega sklepa.

Člen 2

Področje uporabe

Ta sklep se uporablja za posamezne primere in pod pogoji iz členov 4 do 7 za kmetije, na katerih se na 70 % ali več površin gojijo posevki z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„kmetije“ pomenijo kmetijska gospodarstva, na katerih se redi živina ali ne;

(b)	„parcela“ pomeni posamezno polje ali skupino polj, ki so enotna glede posevkov, tipa tal in praks gnojenja;

(c)	„travinje“ pomeni trajno ali začasno travinje (začasno travinje leži manj kot pet let);

(d)	„pozna koruza“ pomeni zrelostni razred koruze FAO 600–700, ki se poseje od sredine marca do začetka aprila in ima rastni cikel najmanj 145 do 150 dni;

(e)	„koruza ali sirek, ki mu sledi posevek ozimnih krmnih poljščin“, pomeni srednje pozno ali zgodnjo koruzo po mednarodni klasifikaciji FAO ali sirek, ki mu sledi posevek ozimnih krmnih poljščin, kot so mnogocvetna ljuljka, ječmen, tritikala ali ozimna rž;

(f)	„ozimno žito, ki mu sledi posevek poletnih krmnih poljščin“, pomeni ozimno pšenico, ozimni ječmen ali tritikalo, ki ji sledi posevek poletnih krmnih poljščin, kot so koruza, sirek, muhvič ali proso;

(g)	„posevki z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo“ pomenijo travinje, pozno koruzo, koruzo ali sirek, ki mu sledi posevek ozimnih krmnih poljščin, in ozimno žito, ki mu sledi posevek poletnih krmnih poljščin;

(h)	„goveji gnoj“ pomeni iztrebke goveda, tudi iztrebke med pašo ali predelane iztrebke;

(i)	„obdelava gnoja“ pomeni predelavo prašičjega gnoja na dve frakciji, in sicer na trdno in tekočo frakcijo, ki se uporablja za izboljšanje gnojenja zemljišč ter povečanje izkoristka dušika in fosforja;

(j)	„obdelan gnoj“ pomeni tekočo frakcijo, ki nastane pri obdelavi prašičjega gnoja in ima najmanjše razmerje med dušikom in fosfati (N/P2O5) 2,5;

(k)	„obdelan gnoj z odstranjenim dušikom“ pomeni obdelan gnoj z vsebnostjo dušika manj kot 30 % v primerjavi z vsebnostjo dušika v surovem prašičjem gnoju;

(l)	„tla z nizko vsebnostjo organskih snovi“ pomenijo tla, katerih vsebnost organskega ogljika v zgornjih 30 centimetrih prsti je manj kot 2 %;

(m)

„neslana in malo slana tla“ pomenijo tla z električno prevodnostjo nasičenega ekstrakta tal ECe < 4 mS/cm ali električno prevodnostjo ekstrakta vode EC 1:2 < 1 mS/cm pri razmerju tla/voda 1:2 ali območja, opredeljena kot varna pred zasoljevanjem, kot je prikazano na zemljevidu tal, izdelanem na regionalni ravni;

(n)	„učinkovitost rabe dušika“ pomeni odstotek skupnega vnosa dušika iz živinskega gnoja, ki je na voljo za posevke v letu, za katerega se predloži zahtevek.

Člen 4

Letni zahtevek in obveznosti

1.   Kmetje, ki želijo, da se jim odobri odstopanje na podlagi tega sklepa, vsako leto do 15. februarja pristojnim organom predložijo zahtevek za odstopanje. Za leto 2016 se letni zahtevek predloži do 30. junija 2016.

2.   Poleg predložitve letnega zahtevka iz odstavka 1 se kmetje pisno zavežejo, da bodo izpolnjevali pogoje iz členov 5, 6 in 7.

Člen 5

Obdelava gnoja

1.   Kmetje, ki jim je bilo odobreno odstopanje za vnos obdelanega prašičjega gnoja, vsako leto pristojnim organom sporočijo naslednje informacije:

(a)	vrsta obdelave gnoja;

(b)	zmogljivost in glavne lastnosti obrata za obdelavo, vključno z njegovo učinkovitostjo;

(c)	količina gnoja, poslanega v obdelavo;

(d)	količina, sestava, vključno s specifikacijo vsebnosti dušika in fosforja, ter namembni kraj trdne frakcije;

(e)	količina, sestava, vključno s specifikacijo vsebnosti dušika in fosforja, ter namembni kraj obdelanega gnoja;

(f)	ocena plinastih izgub med obdelavo.

2.   Trdna frakcija iz obdelanega gnoja se utrdi za zmanjšanje vonjav in drugih emisij, izboljšanje agronomskih in higienskih lastnosti, lažje ravnanje ter povečanje razpoložljivosti dušika in fosfatov za posevke. Dobljeni proizvod se ne vnaša na kmetijah, za katere je bilo odobreno odstopanje. Pristojni organi sprejmejo ukrepe za spodbujanje uporabe utrjene trdne frakcije na tleh z majhno vsebnostjo organskih snovi. Navedena tla so prikazana na zemljevidih, ki so izdelani na regionalni ravni in na voljo kmetom.

3.   Pristojni organi določijo metodologije za oceno sestave obdelanega gnoja, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, za katero je bilo odobreno posamezno odstopanje.

4.   Pristojni organi izvajajo monitoring amoniaka in drugih emisij, ki nastanejo pri obdelavi gnoja, na mestih, reprezentativnih za vsako metodo obdelave. Na podlagi rezultatov monitoringa pristojni organi vzpostavijo evidenco emisij.

Člen 6

Vnos gnoja in drugih gnojil

1.   Pod pogoji iz odstavkov 2 do 12 količina govejega gnoja, vključno z iztrebki goveda, in obdelanega gnoja, ki se letno vnese v tla na kmetijah, za katere je bilo odobreno odstopanje, ne presega količine gnoja, ki vsebuje 250 kg dušika na hektar.

2.   Skupni vnos dušika ne presega predvidljivih potreb po hranilih zadevnega posevka. Upoštevata se vnos iz tal in povečana razpoložljivost dušika zaradi obdelave gnoja. Ta vnos ne presega standardov za največji dovoljeni vnos, kot so določeni v akcijskih programih, ki se uporabljajo za posamezno kmetijo v Lombardiji (Sklep št. X/5171 z dne 16. maja 2016) in Piemontu (Sklep št. 19/2971 z dne 29. februarja 2016).

3.   Skupni vnos fosforja ne presega predvidljivih potreb po hranilih zadevnega posevka in zajema vnos fosforja iz tal. Fosfor in kemična gnojila se ne vnašajo na kmetijah, za katere je bilo odobreno odstopanje.

4.   Vsaka kmetija najpozneje do 15. februarja pripravi načrt gnojenja, v katerem sta opisana kolobarjenje na kmetijskem zemljišču ter načrtovani vnos gnoja in mineralnih gnojil. Za leto 2016 se pripravi do 30. junija 2016.

Načrt gnojenja vključuje naslednje:

(a)	število glav živine, opis sistema namestitve in sistema za skladiščenje, vključno z velikostjo in vrsto prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja;

(b)	izračun proizvedenega dušika in fosforja iz gnoja na kmetiji;

(c)	opis obdelave gnoja in lastnosti obdelanega gnoja (če je ustrezno);

(d)	količino, vrsto in lastnosti gnoja, dostavljenega zunaj kmetije ali na kmetijo;

(e)	kolobarjenje in površino parcel s posevki z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo ter parcel z drugimi posevki;

(f)	pričakovane donose za posamezni gojeni posevek glede na razpoložljivost hranil in vode ter lokalne razmere, kot so podnebje, tip tal itd.;

(g)	ocenjene potrebe posevka po dušiku in fosforju na posameznih parcelah;

(h)	izračun vnosa dušika in fosforja z gnojem na posameznih parcelah;

(i)	izračun vnosa dušika s kemičnimi gnojili na posameznih parcelah;

(j)

oceno količine vode, potrebne za namakanje, in točno navedbo vodnega vira; dovoljenje za odvzem vode ali pogodbo o rabi vode z ustreznim „konzorcijem za oskrbo z vodo“ oziroma zemljevid, na katerem je prikazano, da kmetija leži na območjih, na katerih je plitva podzemna voda v stiku s koreninsko cono.

Načrti se revidirajo najpozneje sedem dni po vsaki spremembi kmetijske prakse, da se zagotovi skladnost med načrti in dejansko kmetijsko prakso.

5.   Vsaka kmetija vodi bilanco gnojenja po posameznih parcelah, v katero vključi vnesene količine in čas vnosa gnoja ter kemičnih gnojil.

6.   Na kmetiji je na voljo dovoljenje za odvzem vode ali pogodba o rabi vode z ustreznim „konzorcijem za oskrbo z vodo“ oziroma zemljevid, na katerem je prikazano, da kmetija leži na območjih, na katerih je plitva podzemna voda v stiku s koreninsko cono. Kjer je to primerno, dovoljena ali pogodbena količina vode zadošča za donose posevkov, dosežene v razmerah brez omejitev pri oskrbi z vodo.

7.   Rezultati analize dušika in fosforja v tleh so na voljo za vsako kmetijo, za katero je bilo odobreno odstopanje. Vzorčenje in analiza za fosfor in dušik se izvajata najmanj enkrat na štiri leta pred 1. junijem za vsako homogeno površino na kmetiji glede na kolobarjenje in lastnosti tal. Zahteva se vsaj ena analiza na pet hektarjev kmetijskega zemljišča.

8.   Učinkovitost rabe dušika v živinskem gnoju, ki se vnese na kmetijah, za katere je bilo odobreno odstopanje, je pri gnojevki najmanj 65 % in pri trdnem gnoju 50 %.

9.   Živinski gnoj in kemična gnojila, ki se vnesejo na kmetijah, za katere je bilo odobreno odstopanje, se ne trosijo po 1. novembru.

10.   Vsaj dve tretjini dušika iz gnoja, razen dušika iz gnoja pašne živine, se vsako leto vneseta pred 31. julijem. Zato imajo kmetije, za katere je bilo odobreno odstopanje, ustrezno zmogljivost skladiščenja živinskega gnoja vsaj za obdobje, ko vnos gnoja ni dovoljen.

11.   Tekoči gnoj, vključno z obdelanim gnojem in gnojevko, se vnaša z metodami, ki omogočajo majhne emisije. Trdni gnoj se vnese v 24 urah.

12.   Da bi tla zaščitili pred nevarnostjo zasoljevanja, je obdelan gnoj z odstranjenim dušikom dovoljen le na neslanih in malo slanih tleh. V ta namen kmetje, ki nameravajo vnašati obdelan gnoj z odstranjenim dušikom, izmerijo električno prevodnost na parcelah, na katerih ga bodo vnašali, vsaj vsaka štiri leta in rezultate vključijo v zahtevek iz člena 4(1). Pristojni organi določijo protokol, ki ga morajo kmetje uporabljati za merjenje električne prevodnosti. Pristojni organi izdelajo zemljevide območij, na katerih obstaja nevarnost zasoljevanja.

Člen 7

Upravljanje zemljišč

Kmetje, ki si prizadevajo za odobritev odstopanja, zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	na 70 % ali več površine kmetije se gojijo posevki z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo;

(b)	začasno travinje se orje spomladi;

(c)	začasno in trajno travinje ne vključuje več kot 50 % stročnic ali drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik;

(d)	pozna koruza se požanje, vključno s stebli;

(e)	ozimne krmne poljščine, kot so mnogocvetna ljuljka, ječmen, tritikala ali ozimna rž, se posejejo najpozneje dva tedna po žetvi koruze ali sirka in se požanjejo največ dva tedna pred setvijo koruze ali sirka;

(f)	poletne krmne poljščine, kot so koruza, sirek, muhvič ali proso, se posejejo najpozneje dva tedna po žetvi ozimnega žita in se požanjejo največ dva tedna pred setvijo ozimnega žita;

(g)	posevki z visoko potrebo po dušiku se posejejo najpozneje dva tedna po oranju trave, v letu oranja trajnega travinja pa se gnojila ne vnašajo.

Člen 8

Drugi ukrepi

1.   Pristojni organi zagotovijo, da so odstopanja, odobrena za vnos obdelanega gnoja, združljiva z zmogljivostjo obratov za obdelavo gnoja.

2.   Pristojni organi zagotovijo, da je vsako odobreno odstopanje združljivo z dovoljeno rabo vode na kmetiji, za katero je bilo odobreno odstopanje.

Člen 9

Ukrepi pri prevozu gnoja

1.   Pristojni organi zagotovijo, da se prevoz živinskega gnoja na kmetije in s kmetij, za katere je bilo odobreno odstopanje, zabeleži s sistemom geografskega določanja položaja ali zapiše v spremne dokumente, v katerih sta navedena kraj izvora in namembni kraj gnoja. Beleženje s sistemom geografskega določanja položaja je obvezno za prevoze na razdaljah, daljših od 30 km.

2.   Pristojni organi zagotovijo, da je med prevozom na voljo dokument, v katerem sta navedeni količina gnoja, ki se prevaža, in njegova vsebnost dušika in fosforja.

3.   Pristojni organi zagotovijo, da se obdelan gnoj in trdne frakcije, dobljene pri obdelavi gnoja, analizirajo glede njihove vsebnosti dušika in fosforja. Analizo opravijo pooblaščeni laboratoriji. Rezultati analize se sporočijo pristojnim organom in kmetu, ki prejme gnoj. Potrdilo o analizi je priloženo vsakemu prevozu.

Člen 10

Monitoring

1.   Pristojni organi zagotovijo, da se za vsako občino izdelajo in vsako leto posodobijo zemljevidi, ki prikazujejo deleže kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je bilo odobreno posamezno odstopanje, ter zemljevidi, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč.

2.   Na kmetijah, za katere je bilo odobreno odstopanje, se vsako leto zberejo in posodobijo podatki o kolobarjenju in kmetijskih praksah.

3.   Vzpostavi in vzdržuje se mreža za monitoring vzorčenja površinske vode in plitve podzemne vode, da se oceni vpliv odstopanja na kakovost vode. Načrt mreže za monitoring se predloži Komisiji. V obdobju uporabe tega sklepa ni mogoče zmanjšati števila prvotnih krajev monitoringa in spremeniti njihove lokacije, če ni ustrezno utemeljeno drugače.

4.   Na kmetijskih prispevnih območjih, ki so v bližini najbolj občutljivih vodnih teles in jih določijo pristojni organi, se poostri monitoring kakovosti vode.

5.   Vzpostavijo se kraji monitoringa, da se pridobijo podatki o koncentraciji dušika in fosforja v talni vodi, o mineralnem dušiku v profilu tal in s tem povezanih izgubah dušika in fosforja skozi koreninsko cono v podzemno vodo ter o izgubah dušika in fosforja s površinskim in podzemnim odtekanjem, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja. Kraji monitoringa vključujejo glavne tipe tal, prakse gnojenja in posevke. Načrt mreže za monitoring se predloži Komisiji. V obdobju uporabe tega sklepa ni mogoče zmanjšati števila prvotnih krajev monitoringa in spremeniti njihove lokacije, če ni ustrezno utemeljeno drugače.

Člen 11

Nadzor in preverjanje

1.   Pristojni organi zagotovijo, da so vsi zahtevki za odstopanje predmet upravnega nadzora. Kadar nadzor pokaže, da pogoji iz členov 5, 6 in 7 niso izpolnjeni, se vložnika o tem obvesti. V tem primeru zahtevek velja za zavrnjenega.

2.   Program poljskih pregledov se vzpostavi na podlagi analize tveganja, rezultatov nadzora iz prejšnjih let in rezultatov splošnega naključnega nadzora uporabe zakonodaje o izvajanju Direktive 91/676/EGS. Poljski pregledi v zvezi s pogoji iz členov 5, 6 in 7 tega sklepa zajemajo vsaj 7 % kmetij, za katere je bilo odobreno odstopanje.

3.   Pristojni organi zagotovijo preglede na kraju samem za vsaj 2 % dejavnosti prevoza gnoja na podlagi ocene tveganja in rezultatov upravnega nadzora iz odstavka 1. Nadzor vključuje vsaj oceno spremnih dokumentov, preverjanje kraja izvora in namembnega kraja gnoja ter analizo gnoja, ki se prevaža.

4.   Če se pri preverjanju ugotovijo neskladnosti s tem sklepom, pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe za njihovo odpravo. Zlasti so kmetje, ki ne upoštevajo členov 5, 6 in 7 tega sklepa, naslednje leto izključeni iz odstopanja.

Člen 12

Poročanje

Pristojni organi vsako leto do 31. decembra in za leto 2019 do 30. septembra Komisiji predložijo poročilo, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)	oceno izvajanja odstopanja na podlagi nadzora na ravni kmetij in nadzora prevoza gnoja ter informacije o kmetijah, ki ne upoštevajo določb, na podlagi rezultatov upravnih pregledov in poljskih pregledov;

(b)	informacije o obdelavi gnoja, vključno z dodatno predelavo in uporabo trdnih frakcij, ter podrobne podatke o lastnostih sistemov obdelave, njihovi učinkovitosti in sestavi obdelanega gnoja ter končni namembni kraj trdnih frakcij;

(c)	zemljevide, ki prikazujejo območja z nizko vsebnostjo organskih snovi, in ukrepe, sprejete za spodbujanje uporabe utrjene trdne frakcije na tleh z nizko vsebnostjo organskih snovi, iz člena 5(2);

(d)	metodologije za oceno sestave obdelanega gnoja, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, za katero je bilo odobreno posamezno odstopanje, iz člena 5(3);

(e)	evidenco amoniaka in drugih emisij, ki nastanejo pri obdelavi gnoja, iz člena 5(4);

(f)	uveljavljen protokol za merjenje električne prevodnosti in zemljevide, ki prikazujejo območja, prizadeta zaradi zasoljevanja, iz člena 6(12);

(g)	metodologije za preverjanje, ali so odobrena odstopanja združljiva z zmogljivostjo obratov za obdelavo gnoja, iz člena 8(1);

(h)	metodologije za preverjanje, ali je posamezno odobreno odstopanje združljivo z dovoljeno rabo vode na kmetiji, za katero je bilo odobreno odstopanje, iz člena 8(2);

(i)	zemljevide, ki prikazujejo deleže kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je bilo odobreno posamezno odstopanje, in zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, ter podatke o kolobarjenju in kmetijskih praksah na kmetijah, za katere je bilo odobreno odstopanje, iz člena 10(1) in (2);

(j)	rezultate monitoringa kakovosti vode z informacijami o trendih kakovosti vode za podzemne in površinske vode, vključno z obalnimi vodami, ter vpliv odstopanja na kakovost vode iz člena 10(3);

(k)	seznam najbolj občutljivih vodnih teles iz člena 10(4);

(l)	povzetek in oceno podatkov, pridobljenih na krajih monitoringa, iz člena 10(5).

Člen 13

Obdobje uporabe

Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2019.

Člen 14

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

---

(1)  UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije 2011/721/EU z dne 3. novembra 2011 o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Italija za regije Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 287, 4.11.2011, str. 36).

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(4)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

---

28.6.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/14

---

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/1041

z dne 22. junija 2016

o primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/300 (ECB/2016/18)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, člena 12.1, člena 18 in druge alinee člena 34.1 Statuta,

ob upoštevanju Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (1) (Smernica o splošni dokumentaciji) ter zlasti člena 1(4), naslovov I, II, IV, V, VI in VIII dela 4 in dela 6 Smernice,

ob upoštevanju Smernice ECB/2014/31 z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (2) ter zlasti člena 1(3) in člena 8 Smernice,

ob upoštevanju Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2015/774 z dne 4. marca 2015 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2015/10) (3) in zlasti člena 3(2) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil.

(2)

Standardni kriteriji in minimalne zahteve glede pragov kreditne kvalitete za ugotovitev primernosti tržnega finančnega premoženja kot zavarovanja za namene operacij denarne politike Eurosistema so določeni v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ter zlasti v členu 59 in naslovu II dela 4 navedene smernice.

(3)

V skladu s členom 1(4) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) lahko Svet ECB kadar koli spremeni orodja, instrumente, zahteve, kriterije in postopke za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema. V skladu s členom 59(6) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) si Eurosistem pridržuje pravico, da na podlagi vseh informacij, ki so lahko po mnenju Eurosistema pomembne za zagotovitev ustrezne zaščite Eurosistema pred tveganjem, ugotovi, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjuje zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete.

(4)

Člen 8(2) Smernice ECB/2014/31 določa, da se Eurosistemovi pragovi kreditne kvalitete ne uporabljajo za tržne dolžniške instrumente, ki so jih izdale ali zanje v celoti jamčijo institucionalne enote centralnih ravni držav članic, katerih valuta je euro, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, razen če Svet ECB odloči, da zadevna država članica ne spoštuje pogojev finančne podpore in/ali makroekonomskega programa.

(5)

Svet ECB je februarja 2015 sklenil, da ni mogoče šteti, da je pregled programa finančne pomoči Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada za Helensko republiko, ki je takrat potekal, uspešno zaključen. Zato je bilo s Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2015/300 (ECB/2015/6) (4) določeno, da se več ne šteje, da Helenska republika spoštuje program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada za namene člena 6(1) in člena 8 Smernice ECB/2014/31, ter da se za tržne dolžniške instrumente, ki jih izdaja ali zanje v celoti jamči Helenska republika, uporabljajo Eurosistemovi pragovi kreditne kvalitete. Po izteku programa finančne pomoči evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) za Grčijo je svet guvernerjev evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) 19. avgusta 2015 odobril nov triletni program finančne pomoči Grčiji.

(6)

Prvi obrok v okviru novega programa EMS je bil izplačan, ko so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi in doseženi vsi potrebni mejniki, ki so podprli postopno stabilizacijo grškega gospodarstva in omogočili dokapitalizacijo grškega bančnega sistema ob koncu leta 2015. Po izvedbi predhodnih ukrepov, dogovorjenih v okviru programa za prvi pregled, je svet direktorjev EMS 17. junija 2016 odobril izplačilo prvega dela drugega obroka programa. Prvi pregled programa EMS se je tako uspešno zaključil.

(7)	Svet ECB je ocenil učinke novega programa EMS za Grčijo, njegovo neprekinjeno izvajanje in zavezanost grških organov, da ga v celoti izvedejo.

(8)

Na podlagi zgoraj navedene ocene Svet ECB meni, da Helenska republika spoštuje pogoje programa, in je odločil, da so tržni dolžniški instrumenti, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika, ponovno primerni za operacije denarne politike Eurosistema. Zato je treba Sklep (EU) 2015/300 (ECB/2015/6) razveljaviti.

(9)	Glede na posebne pogoje v zvezi s tržnim in kreditnim tveganjem pri tržnih dolžniških instrumentih, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika, je Svet ECB odločil, da revidira seznam odbitkov, ki se uporabljajo za te instrumente v skladu s členom 8(3) Smernice ECB/2014/31.

(10)

V skladu s preteklimi razpravami Sveta ECB se bodo morebitni nakupi tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika, v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih proučili pozneje, ob upoštevanju napredka pri analiziranju in krepitvi vzdržnosti javnega dolga Grčije ter drugih vidikov obvladovanja tveganj –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Primernost tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika

1.   Šteje se, da Helenska republika spoštuje program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada.

2.   Za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika, se ne uporabljajo minimalne zahteve Eurosistema glede pragov kreditne kvalitete, kakor so določene v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ter zlasti v členu 59 in delu 4 navedene smernice.

Člen 2

Seznam odbitkov, ki se uporabljajo za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika

Za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika, se uporabljajo posebni odbitki, določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 3

Nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih

Nakupi tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika, v skladu s Sklepom (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) se izvajajo – v skladu s členom 5(3) navedenega sklepa in v okviru omejitev, ki jih določi Svet ECB v skladu z navedenim členom – po tem, ko Svet ECB pozitivno oceni napredek pri analiziranju in krepitvi vzdržnosti javnega dolga Grčije ter druge vidike obvladovanja tveganj.

Člen 4

Razveljavitev

Sklep (EU) 2015/300 (ECB/2015/6) se razveljavi.

Člen 5

Končni določbi

1.   Ta sklep začne veljati 29. junija 2016.

2.   V primeru razhajanj med tem sklepom, Sklepom (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) in Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ali Smernico ECB/2014/31, kakor ju nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, izvedejo na nacionalni ravni, prevlada ta sklep.

---

(1)  UL L 91, 2.4.2015, str. 3.

(2)  UL L 240, 13.8.2014, str. 28.

(3)  UL L 121, 14.5.2015, str. 20.

(4)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/300 z dne 10. februarja 2015 o primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje v celoti jamči Helenska republika (ECB/2015/6) (UL L 53, 25.2.2015, str. 29).

---

---