21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/1

(1)

Varnostni svet Združenih narodov je 25. maja 2016 z Resolucijo 2288 (2016) sklenil, da se s takojšnjim učinkom ukine embargo na orožje glede na razmere v Liberiji.

(2)

Svet je 20. junija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/994 o razveljavitvi Skupnega stališča 2008/109/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Liberiji.

(3)

Potreben je regulativni ukrep na ravni Unije –

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/3

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Poljske za registracijo imena „Krupnioki śląskie“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Krupnioki śląskie“ registrirati –

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/4

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Agneau de Pauillac“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2400/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 637/2004 (3).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/5

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Cipra za registracijo imena „Γλυκο Τριανταφυλλο Αγρου“ (Glyko Triantafyllo Agrou) objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Γλυκο Τριανταφυλλο Αγρου“ (Glyko Triantafyllo Agrou) registrirati –

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/6

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/8

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 442/2009 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja prašičjega mesa. Kvote iz dela B Priloge I k navedeni uredbi se upravljajo v skladu z metodo hkratnega preverjanja zahtevkov.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. junija 2016 za podobdobje od 1. julija do 30. septembra 2016, so nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje.

(3)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/10

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, in zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, ter samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, in pomoči pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Francija je 19. novembra 2015 vložila vlogo EGF/2015/010 FR/MoryGlobal za finančni prispevek iz ESPG po odpuščanju v podjetju MoryGlobal SAS v Franciji. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 5 146 800 EUR za vlogo, ki jo je vložila Francija.

(5)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/12

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Grčija je 26. novembra 2015 vložila vlogo EGF/2015/011 GR/Supermarket Larissa za finančni prispevek iz ESPG po odpustih v Supermarketu Larissa ABEE v Grčiji. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 1309/2013 se je Grčija odločila, da prilagojene storitve, sofinancirane iz ESPG, zagotovi tudi 543 mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET).

(5)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 6 468 000 EUR za vlogo, ki jo je vložila Grčija.

(6)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/14

(1)

Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), 2015/190 (2) in 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. Marc PONS i PONS je 9. oktobra 2015 s Sklepom Sveta (EU) 2015/1915 (4) kot nadomestni član zamenjal Estebana MASA PORTELLA.

(2)

Zaradi konca mandata Marca PONSA i PONSA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

—

Sra. Pilar COSTA i SERRA, Consejera de Presidencia del Gobierno de las Islas Baleares.

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/15

(1)

Uredba (ES) št. 1005/2008 vzpostavlja sistem Unije za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(2)

Poglavj VI Uredbe (ES) št. 1005/2008 določa postopek v zvezi z opredelitvijo nesodelujočih tretjih držav in demarše v zvezi z državami, ki so opredeljene kot nesodelujoče tretje države ter pripravo seznama nesodelujočih tretjih držav, postopek za črtanje s seznama nesodelujočih tretjih držav ter določa objavo seznama nesodelujočih tretjih držav in morebitne izredne ukrepe.

(3)

V skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1005/2008 je Komisija s sklepom z dne 15. novembra 2012 (2) (v nadaljnjem besedilu: Sklep z dne 15. novembra 2012) obvestila osem tretjih držav o možnosti, da bodo opredeljene kot države, ki jih Komisija smatra za nesodelujoče tretje države. Šrilanka je bila med navedenimi državami.

(4)

Komisija je v Sklep z dne 15. novembra 2012 vključila informacije o bistvenih dejstvih in ugotovitvah, ki so podlaga za tako opredelitev.

(5)

Poleg tega je Komisija 15. novembra 2012 z ločenimi dopisi uradno obvestila osem tretjih držav, da je preučevala možnost, da jih opredeli kot nesodelujoče tretje države. Šrilanka je bila med navedenimi državami.

(6)

V Izvedbenem sklepu 2014/715/EU (3) je Komisija opredelila Šrilanko kot nesodelujočo tretjo državo pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. V skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008 je Komisija navedla razloge, zaradi katerih meni, da Šrilanka ni izpolnila svojih obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, kot država zastave, države pristanišča, obalna ali trgovinska država, da sprejme ukrepe za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(7)

V skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1005/2008 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/200 (4) spremenil seznam nesodelujočih tretjih držav pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu z uvrstitvijo Šrilanke na ta seznam.

(8)

Po navedeni spremembi je Komisija Šrilanki ponudila možnost nadaljevanja razprav v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami, določenimi v Uredbi (ES) št. 1005/2008. Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne, vključno z ustnimi in pisnimi pripombami, s čimer bi Šrilanki dala možnost, da popravi razmere, zaradi katerih je bila uvrščena na seznam, in uvede dejanske ukrepe, s katerimi lahko doseže odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Rezultat navedenega postopka je ugotovitev Komisije, da je Šrilanka popravila razmere in sprejela popravne ukrepe.

(9)

V skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 bi zato moral Svet spremeniti Izvedbeni sklep 2014/170/EU (5) in črtati Šrilanko s seznama nesodelujočih tretjih držav.

(10)

Po sprejetju tega Sklepa o črtanju Šrilanke s seznama nesodelujočih tretjih držav v skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 bo Izvedbeni sklep 2014/715/EU o opredelitvi Šrilanke kot nesodelujoče tretje države brezpredmeten.

(11)

Po sprejetju Izvedbenega sklepa 2014/715/EU in Izvedbenega sklepa (EU) 2015/200 je Komisija nadaljevala razprave s Šrilanko. Zdi se zlasti, da je Šrilanka izvedla svoje obveznosti po mednarodnem pravu in sprejela ustrezen pravni okvir za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Šrilanka je uvedla ustrezen in učinkovit sistem spremljanja, nadzora in inšpekcij, in sicer z uvedbo dnevnika za beleženje podatkov o ulovu in radijskih klicnih znakov za ribiška plovila ter tako, da je celotno ladjevje za odprto morje opremila s sistemom za spremljanje plovil (VMS). Prav tako je uvedla sistem odvračilnih sankcij, pregledala svoj pravni okvir na področju ribištva in zagotovila pravilno izvajanje sistema potrdil o ulovu. Poleg tega je Šrilanka nenehno izboljševala izpolnjevanje svojih mednarodnih obveznosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz priporočil in resolucij regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, kot so ukrepi pomorske inšpekcije in prenos pravil regionalnih organizacij za upravljanje ribištva v zakonodajo Šrilanke, ter sprejela lasten nacionalni akcijski načrt za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v skladu z mednarodnim akcijskim načrtom Združenih narodov za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

(12)

Komisija je pregledala, kako Šrilanka trenutno izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti kot država zastave, država pristanišča, obalna ali trgovinska država, v skladu z ugotovitvami iz Sklepa z dne 15. novembra 2012, Izvedbenega sklepa 2014/715/EU in Izvedbenega sklepa (EU) 2015/200 ter pomembnimi informacijami, ki jih je predložila Šrilanka. Proučila je tudi ukrepe, sprejete z namenom, da bi se popravile razmere, in jamstva pristojnih organov Šrilanke.

(13)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da ukrepi, ki jih je uvedla Šrilanka v okviru svojih dolžnosti kot država zastave, zadostujejo za izpolnitev členov 94, 117 in 118 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in členov 18, 19, 20 in 23 Sporazuma Združenih narodov o staležih rib. Komisija je sklenila, da je iz elementov, ki jih je predložila Šrilanka, razvidno, da so se razmere, zaradi katerih je bila Šrilanka uvrščena na seznam, popravile in da je Šrilanka uvedla dejanske ukrepe, s katerimi lahko doseže trajno izboljšanje razmer.

(14)

Ob upoštevanju navedenih okoliščin in v skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 Svet sklepa, da bi bilo treba Šrilanko črtati s seznama nesodelujočih tretjih držav. Izvedbeni sklep 2014/170/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Odločitev ne preprečuje nobenih naknadnih korakov, ki bi jih lahko sprejela Svet ali Komisija v skladu s poglavjem VI Uredbe (ES) št. 1005/2008, če bi dejstva pokazala, da Šrilanka ni izpolnila svojih dolžnosti, naloženih z mednarodnim pravom, kot država zastave, država pristanišča, obalna ali trgovinska država, da sprejme ukrepe za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje.

(16)

Glede na škodljive posledice, povzročene z uvrstitvijo na seznam nesodelujočih tretjih držav, je primerno, da se Šrilanka takoj črta s seznama kot nesodelujoča tretja država –

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/18

(1)

Svet je 18. maja 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/778 (1).

(2)

Svet je 23. maja 2016 v sklepih o operaciji EUNAVFOR MED SOPHIA pozdravil pripravljenost predsednika predsedniškega sveta libijske vlade narodne enotnosti za sodelovanje z Unijo na podlagi teh sklepov, soglašal z enoletnim podaljšanjem mandata operacije EUNAVFOR MED SOPHIA in dopolnitvijo njenega osnovnega mandata, na katerem ostaja poudarek, z dodatnima podpornima nalogama:

(3)

Varnostni svet ZN je embargo na orožje za Libijo uvedel, spremenil in ponovno potrdil z resolucijami Varnostnega sveta ZN (RVSZN) 1970 (2011), 1973 (2011), 2009 (2011), 2040 (2012), 2095 (2013), 2144 (2014), 2174 (2014), 2213 (2015), 2214 (2015) in 2278 (2016).

(4)

Varnostni svet ZN je 14. junija 2016 sprejel RVSZN 2292 (2016) o embargu na orožje za Libijo, v kateri je zlasti izrazil zaskrbljenost, ker se razmere v Libiji poslabšujejo zaradi tihotapljenja nezakonitega orožja in sorodnega materiala.

(5)

Svet poudarja, da je treba začeti operativno izvajati dve podporni nalogi, preden se konča začetni mandat operacije EUNAVFOR MED SOPHIA.

(6)

Sklep (SZVP) 2015/778 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 1(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Unija izvaja vojaško operacijo kriznega upravljanja, ki prispeva k onemogočanju poslovnega modela mrež za tihotapljenje ljudi in trgovino z njimi v južnem delu osrednjega Sredozemlja (operacija EUNAVFOR MED SOPHIA), kar se doseže s sistematičnimi prizadevanji za identifikacijo, zajetje in odstranitev plovil in sredstev, ki jih uporabljajo tihotapci ali trgovci z ljudmi oziroma za katere se sumi, da jih uporabljajo tihotapci ali trgovci z ljudmi, v skladu z veljavnim mednarodnim pravom, vključno z UNCLOS in morebitnimi resolucijami Varnostnega sveta ZN. Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA zato zagotavlja tudi usposabljanje libijske obalne straže in mornarice. Poleg tega operacija prispeva k preprečevanju trgovine z orožjem na svojem dogovorjenem območju delovanja v skladu z RVSZN 1970 (2011) in nadaljnjimi resolucijami o embargu na orožje za Libijo, vključno z RVSZN 2292 (2016).“;

2.

v členu 2(2) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Kar zadeva tihotapljenje ljudi ali trgovino z njimi, se operacija EUNAVFOR MED SOPHIA izvaja v zaporednih fazah in v skladu z zahtevami mednarodnega prava.“;

3.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 2a

Krepitev zmogljivosti ter usposabljanje libijske obalne straže in mornarice

1.   Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA v okviru svoje podporne naloge pomaga pri razvoju zmogljivosti in usposabljanju libijske obalne straže in mornarice pri izvajanju nalog preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na morju, zlasti zaradi preprečevanja tihotapljenja ljudi in trgovine z njimi.

2.   Ko PVO odloči, da so bile opravljene vse ustrezne priprave, zlasti kar zadeva formiranje sil in postopke preverjanja pripravnikov, se podporna naloga iz odstavka 1 izvaja na odprtem morju na dogovorjenem območju delovanja operacije EUNAVFOR MED SOPHIA, kot je opredeljeno v ustreznih dokumentih za načrtovanje.

3.   Podporna naloga iz odstavka 1 se lahko izvaja tudi na ozemlju Libije, vključno v njenih teritorialnih vodah, ali tretje države gostiteljice, ki meji na Libijo, če PVO tako odloči na podlagi ocene Sveta, ki jo ta pripravi, potem ko ga je k temu povabila Libija ali zadevna država gostiteljica, ter v skladu z mednarodnim pravom.

4.   Zaradi izrednih operativnih zahtev se lahko del podporne naloge iz odstavka 1izvede v državi članici, na njeno povabilo, tudi v zadevnih centrih za usposabljanje.

5.   Kolikor je to potrebno zaradi podporne naloge iz odstavka 1, lahko operacija EUNAVFOR MED SOPHIA zbira in hrani informacije, vključno z osebnimi podatki, ki so bili zbrani zaradi postopkov preverjanja morebitnih pripravnikov, pod pogojem, da ima za to njihovo pisno soglasje, ter si te informacije izmenjuje z državami članicami, misijo UNSMIL, Europolom in agencijo Frontex. Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA lahko poleg tega s pisnim soglasjem pripravnikov zbira in hrani tudi vse potrebne informacije o njihovem zdravstvenem stanju in njihove biometrične podatke.

Člen 2b

Prispevek k izmenjavi informacij ter uresničevanje embarga ZN na orožje na odprtem morju ob obali Libije

1.   Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA v okviru svoje podporne naloge, da prispeva k uresničevanju embarga ZN na orožje na odprtem morju ob obali Libije, prek mehanizmov iz dokumentov za načrtovanje zbira in si izmenjuje informacije z ustreznimi partnerji in agencijami ter na ta način prispeva k celovitemu spremljanju razmer na področju pomorstva na dogovorjenem območju delovanja, kot je opredeljeno v ustreznih dokumentih za načrtovanje. Take informacije z oznako tajnosti do stopnje ‚RESTREINT UE/EU RESTRICTED‘ se lahko z ustreznimi partnerji in agencijami izmenjujejo v skladu s Sklepom 2013/488/EU ter na podlagi sklenjenih dogovorov med VP in navedenimi partnerji, pri čemer se v celoti upoštevata načeli vzajemnosti in vključevanja. Pri ravnanju s prejetimi tajnimi podatki v okviru operacije EUNAVFOR MED SOPHIA ni nikakršnega razlikovanja med njenim osebjem, z njimi pa se ravna zgolj na podlagi operativnih zahtev.

2.   Ko PVO odloči, da so ustrezni pogoji izpolnjeni, začne operacija EUNAVFOR MED SOPHIA na dogovorjenem območju delovanja, kot je opredeljeno v ustreznih dokumentih za načrtovanje, na odprtem morju ob obali Libije pregledovati plovila, namenjena v Libijo ali iz Libije, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da posredno ali neposredno prevažajo orožje ali sorodni material, namenjen v Libijo ali iz Libije, s čimer kršijo embargo na orožje za Libijo, ter izvajati ustrezne ukrepe za zaseg in uničenje takih predmetov, med drugim s preusmerjanjem takih plovil in njihovih posadk v ustrezna pristanišča, da bi olajšala tako uničenje, če ima za to dovoljenje države pristanišča, v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, vključno z RVSZN 2292 (2016).

3.   Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA lahko v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, vključno z RVSZN 2292 (2016), pri pregledih, ki jih izvaja v skladu z odstavkom 2, zbira dokaze, ki so neposredno povezani s prevažanjem prepovedanih predmetov v okviru embarga na orožje za Libijo. Takšne dokaze lahko predloži ustreznim organom kazenskega pregona v državah članicah ali/in pristojnim organom Unije.“;

4.

v členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Referenčni finančni znesek skupnih stroškov operacije EUNAVFOR MED SOPHIA za obdobje od 18. maja 2015 do 27. julija 2016 je 11,82 milijona EUR. Odstotek referenčnega zneska iz člena 25(1) Sklepa (SZVP) 2015/528 znaša 70 % v obveznostih in 40 % za plačila.“;

5.

v členu 11 se doda naslednji odstavek:

„3.   Referenčni finančni znesek skupnih stroškov operacije EUNAVFOR MED SOPHIA za obdobje od 28. julija 2016 do 27. julija 2017 je 6 700 000 EUR. Odstotek referenčnega zneska iz člena 25(1) Sklepa (SZVP) 2015/528 znaša 0 % v obveznostih in 0 % za plačila.“;

6.

v členu 12 se doda naslednji odstavek:

„3a.   VP je v primeru posebnih operativnih potreb pooblaščen, da zakonitim libijskim oblastem v skladu s Sklepom 2013/488/EU predloži tajne podatke EU do stopnje ‚RESTREINT UE/EU RESTRICTED‘, ki so bili pripravljeni za namene operacije EUNAVFOR MED SOPHIA. V ta namen se sklenejo dogovori med VP in pristojnimi libijskimi organi.“;

7.

v členu 13 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA se konča 27. julija 2017.“

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/21

(1)

Svet je 12. februarja 2008 sprejel Skupno stališče 2008/109/SZVP (1) o omejitvenih ukrepih proti Liberiji, s katerim je uvedel embargo na orožje.

(2)

Varnostni svet Združenih narodov je 25. maja 2016 sprejel RVSZN 2288 (2016) v zvezi z Liberijo, s katero je s takojšnjim učinkom odpravil ukrepe glede orožja, ki so bili prej določeni v odstavku 2 RVSZN 1521 (2003) ter nato spremenjeni z odstavkoma 1 in 2 RVSZN 1683 (2006), odstavkom 1(b) RVSZN 1731 (2006), odstavki 3, 4, 5 in 6 RVSZN 1903 (2009), odstavkom 3 RVSZN 1961 (2010) ter odstavkom 2(b) RVSZN 2128 (2013).

(3)

Skupno stališče 2008/109/SZVP bi bilo zato treba razveljaviti –

21.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/22

(1)

Splošna pravila, ki urejajo rudarske dejavnosti na Madžarskem, so določena v Zakonu o rudarstvu iz leta 1993 (2). Ta razlikuje med rudarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo na podlagi dveh različnih pravnih instrumentov: (i) koncesije (3) in (ii) dovoljenja (4). V obeh primerih za pridobivanje mineralnih virov velja rudarska pristojbina, ki se plača državi in katere znesek je enak deležu vrednosti pridobljenih rudnin.

(2)

Zakon o rudarstvu določa, da se rudarska pravica prekliče, če rudarska družba, ki je pridobila dovoljenje za rudarjenje, rudnin ne začne pridobivati v petih letih od datuma izdaje dovoljenja. Vendar se lahko v skladu z oddelkom 26/A (5) navedenega zakona ta rok podaljša na podlagi pogodbe med organom za rudarstvo in rudarsko družbo. V tem primeru rudarska družba plača pristojbino, ki je višja od pristojbine, plačane v času prvotne uporabe, vendar ni več kot 1,2-krat višja od prvotne stopnje.

(3)

Družba Magyar Olaj- és Gázipari Nyrt. (v nadaljnjem besedilu: MOL) je pridobila več dovoljenj za pridobivanje ogljikovodikov. Ker ogljikovodikov ni začela pridobivati v petih letih od datuma izdaje dovoljenja, je pristojni minister 22. decembra 2005 z družbo MOL sklenil pogodbo o podaljšanju (v nadaljnjem besedilu: pogodba iz leta 2005). Ta je določala pristojbino za podaljšanje, izračunano na letni osnovi za obdobje do leta 2020, pri čemer sta se uporabila 12-odstotna rudarska pristojbina, ki je veljala za prvotno dovoljenje, ter množitelj med 1,020 in 1,050.

(4)

S spremembo Zakona o rudarstvu, ki je začela veljati 8. januarja 2008, se je rudarska pristojbina za dovoljenja za pridobivanje ogljikovodikov z 12 % vrednosti pridobljenih rudnin zvišala na 30 % (5) (v nadaljnjem besedilu: sprememba Zakona o rudarstvu iz leta 2008). Višja pristojbina se ni uporabljala za gospodarske subjekte, katerih dovoljenja za rudarjenje so bila predhodno podaljšana.

(5)

Komisija se je 13. januarja 2009 odločila začeti formalni postopek preiskave iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (6) (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v zvezi z ukrepi, ki jih je izvedla Madžarska in naj bi pomenili državno pomoč družbi MOL. Sklep Komisije z dne 13. januarja 2009 o državni pomoči SA.24571 (ex C 1/09; ex NN 69/08) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil 28. marca 2009 objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (7).

(6)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali je družba MOL zaradi kombiniranega zaporedja ukrepov, ki jih je izvedla Madžarska, dobila selektivno prednost. Zaporedje ukrepov je vključevalo dva elementa, in sicer pogodbo iz leta 2005 in spremembo Zakona o rudarstvu iz leta 2008. Na podlagi predhodne ocene je Komisija ugotovila, da so madžarski organi družbo MOL obravnavali ugodneje kot njene konkurente, ki delujejo v okviru istega režima izdajanja dovoljenj.

(7)

Komisija je v Sklepu 2011/88/EU (8) o državni pomoči SA.24571 (ex C 1/09; ex NN 69/08), ki jo je Madžarska odobrila družbi MOL (v nadaljnjem besedilu: izpodbijani sklep), ugotovila, da ukrep v korist družbi MOL, tj. kombinacija pogodbe iz leta 2005 in spremembe Zakona o rudarstvu iz leta 2008, pomeni državno pomoč, ki je nezdružljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(1) PDEU. Zahtevala je, naj Madžarska od družbe MOL izterja pomoč, da se ponovno vzpostavi stanje na trgu pred njeno dodelitvijo (9).

(8)

Potem ko je družba MOL vložila tožbo, je Splošno sodišče v sodbi z dne 12. novembra 2013 v zadevi T-499/10 (10) izpodbijani sklep razglasilo za ničen, ker selektivnost ukrepa ni bila dokazana.

(9)

Splošno sodišče je ugotovilo, da pogodba iz leta 2005 ni bila selektivna. Navedlo je, da obseg proste presoje madžarskim organom omogoča, da se za rudarske družbe v primerljivih položajih ohrani enako obravnavanje. Zato je menilo, da dejstvo, da se pogoji zunaj pogodbe, ki ne vključuje državne pomoči, pozneje spremenijo tako, da je pogodbenica take pogodbe v ugodnejšem položaju v primerjavi z drugimi subjekti, ki niso sklenili podobne pogodbe, ne zadošča za to, da bi se lahko pogodba in poznejše spremembe zunanjih pogojev obravnavale kot državna pomoč.

(10)

Sodišče je s sodbo z dne 4. junija 2015 v zadevi C-15/14 P (11) potrdilo sodbo Splošnega sodišča, s katero je bil izpodbijani sklep razglašen za ničen.

(11)

Sodišče je v navedeni sodbi potrdilo ugotovitev Splošnega sodišča, da selektivnost pogodbe iz leta 2005 ni bila dokazana ter da kombinacije navedene pogodbe in spremembe Zakona o rudarstvu iz leta 2008 ni mogoče opredeliti kot enoten ukrep državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(12)

Sodišče je poudarilo, da obstaja bistvena razlika med presojo selektivnosti splošnih sistemov oprostitev ali olajšav, ki po definiciji dajejo prednost, in presojo selektivnosti fakultativnih določb nacionalnega prava, ki določajo naložitev dodatnih bremen. Kadar nacionalni organi taka bremena naložijo, da bi ohranili enako obravnavanje gospodarskih subjektov, zgolj to, da imajo ti organi določeno polje proste presoje, ki ga določa zakon in ni neomejeno, ne more zadostovati za dokaz o selektivnosti takega sistema.

(13)

Po mnenju Sodišča je zaradi navedenega razloga obravnavani primer mogoče razlikovati od primerov, ko je uporaba takega polja povezana z dajanjem prednosti določenemu gospodarskemu subjektu (12).

(14)

Poleg tega je Sodišče navedlo, da je mogoče pravni okvir, s katerim nacionalni organi naložijo dodatna bremena, da bi ohranili enako obravnavanje gospodarskih subjektov, šteti za selektivnega le, če bi nacionalni organi pri uporabi polja proste presoje brez objektivnega razloga ugodneje obravnavali določene gospodarske subjekte.

(15)

Sodišče je poudarilo, da v obravnavanem primeru ni dokazov, da so madžarski organi pri uporabi proste presoje za zvišanje rudarskih pristojbin v primeru podaljšanja dovoljenja družbo MOL neupravičeno ugodneje obravnavali (13).

(16)

Zato je sklenilo, da pravnega okvira, ki ureja sklepanje pogodb o podaljšanju, v obravnavanem primeru ni mogoče šteti za selektivnega.

(17)

Kar zadeva kombinirano zaporedje ukrepov, ki sestavljajo enoten ukrep državne pomoči, se je Sodišče sklicevalo na sodno prakso in navedlo, da je mogoče kombinacijo posegov šteti za enoten ukrep pomoči, če so z vidika njihovega časovnega zaporedja, namena in položaja podjetja ob teh posegih tako tesno povezani, da jih ni mogoče ločiti (14).

(18)

Kljub temu je Sodišče v obravnavanem primeru poudarilo, da je do zvišanja rudarskih pristojbin, ki je začelo veljati leta 2008, prišlo v okviru naraščanja mednarodnih cen surove nafte, torej je država objektivno utemeljeno izvajala svojo zakonodajno pristojnost glede na razvoj trga. Poleg tega ni nič kazalo, da je bila pogodba iz leta 2005 sklenjena v pričakovanju spremembe iz leta 2008 (15).

(19)

Zato je Sodišče sklenilo, da pogodbe iz leta 2005 in spremembe Zakona o rudarstvu iz leta 2008 zaradi dejstva, da nista medsebojno časovno in/ali funkcionalno povezani, ni mogoče razlagati tako, da sestavljata enoten ukrep državne pomoči.

(20)

Glede na to, da je Sodišče razglasilo ničnost izpodbijanega sklepa, formalni postopek preiskave ostaja odprt. Niti Splošno sodišče niti Sodišče nista menila, da sklep o začetku postopka v obravnavanem primeru vsebuje kakršno koli napako. Zato mora Komisija sprejeti končni sklep in v njem odpraviti nepravilnosti, ki sta jih ugotovili sodišči EU.

(21)

Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga in prizadene trgovino med državami članicami, nezdružljiva z notranjim trgom. Ti pogoji so kumulativni. Če eden od njih ni izpolnjen, zadevni ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(22)

V okoliščinah obravnavanega primera je oceno primerno omejiti na pogoj selektivnosti.

(23)

Da bi se ukrep štel za državno pomoč, mora biti specifičen ali selektiven, tako da daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga.

(24)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 12 in 13, oddelek 26/A (5) Zakona o rudarstvu ne pomeni splošnega sistema oprostitev ali olajšav za nekatera podjetja. Ravno nasprotno, madžarskim organom omogoča, da uvedejo višjo pristojbino za podaljšanje dovoljenj za rudarjenje. Za vse gospodarske subjekte v primerljivem dejanskem in pravnem položaju veljajo enaki pogoji.

(25)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 14 in 15, ni dokazov, da so madžarski organi družbo MOL neupravičeno obravnavali ugodneje kot druge gospodarske subjekte, ki bi lahko bili v primerljivem položaju. Dejstvo, da imajo madžarski organi pri določanju pristojbine za podaljšanje na voljo določeno polje proste presoje, ki je opredeljeno z zakonom, vendar ni neomejeno, ne more zadostovati za ugotovitev, da je pravni okvir iz oddelka 26/A (5) Zakona o rudarstvu selektiven.

(26)

Kar zadeva kombinirane učinke pogodbe iz leta 2005 in spremembe Zakona o rudarstvu iz leta 2008, Komisija ugotavlja, da je lahko enoten ukrep pomoči glede na sodno prakso Sodišča sestavljen iz kombinacije posegov, če so ti z vidika njihovega časovnega zaporedja, namena in položaja podjetja ob teh posegih tako tesno povezani, da jih ni mogoče ločiti (16).

(27)

Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 18, v obravnavanem primeru ni dokazov, da je Madžarska ob podpisu pogodbe iz leta 2005 že nameravala naknadno zvišati rudarsko pristojbino v škodo drugih gospodarskih subjektov, ki so bili na dan podpisa pogodbe že na trgu, ali novih gospodarskih subjektov. Do zvišanja rudarskih pristojbin na podlagi spremembe Zakona o rudarstvu iz leta 2008 je prišlo v okviru zvišanja mednarodnih cen.

(28)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, zato pogodbe iz leta 2005 in spremembe Zakona o rudarstvu iz leta 2008 ni mogoče razlagati tako, da sestavljata enoten ukrep pomoči, saj nista medsebojno časovno in/ali funkcionalno povezani.

(29)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da zaporedje ukrepov, ki jih je sprejela Madžarska, tj. pogodba o podaljšanju iz leta 2005 in poznejša sprememba Zakona o rudarstvu, ni bilo selektivno v korist družbe MOL.

(30)

Glede na to, da zaporedje ukrepov, ki vključuje pogodbo iz leta 2005 in poznejšo spremembo Zakona o rudarstvu, ni selektivno, ni treba oceniti, ali so izpolnjeni drugi pogoji za državno pomoč iz člena 107(1) PDEU.

(31)

Glede na zgoraj navedeno je na podlagi ponovne ocene domnevne pomoči, ki je bila predmet sklepa o začetku postopka, mogoče ugotoviti, da obravnavani ukrep v korist družbe MOL, tj. kombinacija pogodbe iz leta 2005 in spremembe Zakona o rudarstvu iz leta 2008, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU –