(1)

V skladu s členom 6(2) Akta o pristopu Republike Hrvaške se pristop Republike Hrvaške k Okvirnemu sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani sklene s protokolom k Sporazumu. V skladu s členom 6(2) Akta o pristopu se za tak pristop uporablja poenostavljeni postopek, pri čemer se protokol sklene med Svetom, ki odloča soglasno v imenu držav članic, in zadevnimi tretjimi državami.

(2)

Svet je 14. septembra 2012 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z zadevnimi tretjimi državami. Pogajanja z Mongolijo so bila s parafiranjem Protokola uspešno zaključena z verbalno noto z dne 2. decembra 2014.

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati s pridržkom njegove poznejše sklenitve –

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 823/2012 (3) je bilo odobreno odstopanje za obdobja odobritve aktivnih snovi karfentrazon-etil, ciazofamid, etofumesat, fenamidon, foramsulfuron, imazamoks, izoksaflutol, linuron, mezotrion, oksasulfuron, pendimetalin in trifloksistrobin. Odobritev navedenih snovi bo prenehala veljati 31. julija 2016.

(3)

Z Uredbo (EU) št. 823/2012 je bilo odobreno odstopanje za obdobja odobritve aktivnih snovi 2,4-DB, beta-ciflutrin, Coniothyrium minitans sev CON/M/91–08 (DSM 9660), deltametrin, dimetenamid-p, flufenacet, flurtamon, fostiazat, jodosulfuron, iprodion, malein hidrazid, pikoksistrobin in siltiofam. Odobritev navedenih snovi bo prenehala veljati 31. oktobra 2016.

(4)

Zahtevki za obnovitev odobritve navedenih snovi so bili vloženi v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (4).

(5)

Ker se je ocenjevanje snovi zavleklo iz razlogov, na katere vložniki ne morejo vplivati, obstaja možnost, da bodo odobritve navedenih aktivnih snovi potekle pred sprejetjem sklepa o njihovi obnovitvi. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve.

(6)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne obnovi, ker merila za odobritev niso izpolnjena, Komisija določi isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali datum začetka veljavnosti Uredbe, ki določa, da se odobritev aktivne snovi ne obnovi, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. V zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo o obnovitvi odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija poskusila določiti, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši datum začetka uporabe.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Francija 6. novembra 2012 prejela zahtevek družbe BI-PA NV za odobritev aktivne snovi Trichoderma atroviride, sev SC1. V skladu s členom 9(3) navedene uredbe je Francija kot država članica poročevalka 5. februarja 2013 obvestila Komisijo o dopustnosti zahtevka.

(2)

Država članica poročevalka je 27. maja 2014 Komisiji predložila osnutek poročila o oceni, pri čemer je en izvod poslala Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), v katerem je ocenila, ali se za navedeno aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(3)

Agencija je izpolnila določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009. V skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je zahtevala, da vložnik predloži dodatne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji. Država članica poročevalka je februarja 2015 Agenciji predložila oceno dodatnih informacij v obliki posodobljenega osnutka poročila o oceni.

(4)

Agencija je 21. aprila 2015 vložniku, državam članicam in Komisiji poslala svoj sklep o tem, ali se za aktivno snov Trichoderma atroviride, sev SC1, lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 (2). Agencija je svoj sklep dala na voljo javnosti.

(5)

Komisija je 10. decembra 2015 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu snovi Trichoderma atroviride, sev SC1, in osnutek uredbe o odobritvi snovi Trichoderma atroviride, sev SC1.

(6)

Vložniku je bilo omogočeno, da predloži pripombe na poročilo o pregledu.

(7)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi rabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, zlasti v zvezi z rabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu o pregledu, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Navedena merila za odobritev se torej štejejo za izpolnjena. Zato je primerno odobriti snov Trichoderma atroviride, sev SC1.

(8)

Vendar pa Komisija meni, da je snov Trichoderma atroviride, sev SC1, aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Trichoderma atroviride, sev SC1, ni problematična snov in izpolnjuje pogoje iz točke 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Trichoderma atroviride, sev SC1, je sev divjega tipa, izoliran iz razpadajočega lešnikovega lesa v Italiji. Ni patogen ali virulenten za ljudi ali živali. Glede dodatne izpostavljenosti ljudi, živali in okolja zaradi rab, odobrenih na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009, se pričakuje, da je zanemarljiva v primerjavi s pričakovano izpostavljenostjo v običajnih življenjskih situacijah.

(9)

Zato je primerno odobriti snov Trichoderma atroviride, sev SC1, kot snov z majhnim tveganjem za obdobje 15 let. V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (3).

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Francija 9. aprila 2013 prejela zahtevek družbe Agrolevures et Dérivés za odobritev aktivne snovi Saccharomyces cerevisiae, sev LAS02. V skladu s členom 9(3) navedene uredbe je Francija kot država članica poročevalka 15. oktobra 2013 obvestila vložnika, druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o dopustnosti zahtevka.

(2)

Država članica poročevalka je 4. decembra 2014 Komisiji predložila osnutek poročila o oceni, pri čemer je en izvod poslala Agenciji, v katerem je ocenila, ali se za navedeno aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(3)

Agencija je izpolnila določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009. V skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je zahtevala, da vložnik predloži dodatne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji. Država članica poročevalka je 14. septembra 2015 Agenciji predložila oceno dodatnih informacij v obliki posodobljenega osnutka poročila o oceni.

(4)

Agencija je 3. decembra 2015 vložniku, državam članicam in Komisiji poslala svoj sklep o tem, ali se za aktivno snov Saccharomyces cerevisiae, sev LAS02, lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 (2). Agencija je svoj sklep dala na voljo javnosti.

(5)

Komisija je 7. marca 2016 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu snovi Saccharomyces cerevisiae, sev LAS02, in osnutek uredbe o odobritvi snovi Saccharomyces cerevisiae, sev LAS02, kot aktivne snovi z majhnim tveganjem.

(6)

Vložniku je bilo omogočeno, da predloži pripombe na poročilo o pregledu.

(7)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Navedena merila za odobritev se torej štejejo za izpolnjena. Zato je primerno odobriti snov Saccharomyces cerevisiae, sev LAS02.

(8)

Vendar pa Komisija meni, da je snov Saccharomyces cerevisiae, sev LAS02, aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Saccharomyces cerevisiae, sev LAS02, ni problematična snov in izpolnjuje pogoje iz točke 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Saccharomyces cerevisiae, sev LAS02, je naravni kvas, ki se splošno uporablja v živilih. Prav tako je splošno prisoten v okolju. Glede dodatne izpostavljenosti ljudi, živali in okolja zaradi rab, odobrenih na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009, se pričakuje, da je zanemarljiva v primerjavi s pričakovano izpostavljenostjo v običajnih življenjskih situacijah.

(9)

Zato je primerno odobriti snov Saccharomyces cerevisiae, sev LAS02, kot snov z majhnim tveganjem za obdobje 15 let. V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (3).

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Unija si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno vzpostavitev takega območja mora Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami.

(2)

Na podlagi člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi morali ti ukrepi zajemati spodbujanje združljivosti pravil, ki se v državah članicah uporabljajo v primerih kolizije zakonov, vključno z ukrepi na področju družinskega prava s čezmejnimi posledicami.

(3)

Komisija je 16. marca 2011 sprejela predlog uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema in predlog uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti.

(4)

Svet je na zasedanju 3. decembra 2015 ugotovil, da v okviru Unije kot celote v razumnem času ne bo mogoče doseči soglasja za sprejetje uredb.

(5)

V teh okoliščinah so nato Malta, Hrvaška in Belgija z dopisi z dne 14. decembra 2015, 15. decembra 2015 oziroma 17. decembra 2015 ter Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Portugalska, Slovenija in Švedska z dopisi z dne 18. decembra 2015 Komisiji poslali prošnje, v katerih je bilo navedeno, da želijo med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področjih premoženjskih razmerij med zakoncema in premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti ter da naj Komisija v zvezi s tem predloži predlog Svetu. Češka, Nizozemska, Bolgarija, Avstrija in Finska so Komisiji poslale enake prošnje, in sicer z dopisi z dne 28. januarja 2016, 2. februarja 2016, 9. februarja 2016, 16. februarja 2016 oziroma 26. februarja 2016. Ciper je v svojem dopisu z dne 18. marca 2016 sporočil, da želi sodelovati pri vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja; Ciper je to željo potrdil v času dela Sveta. Takšno okrepljeno sodelovanje je zahtevalo skupno 18 držav članic.

(6)

Z okrepljenim sodelovanjem naj bi se v sodelujočih državah članicah oblikoval jasen in celovit pravni okvir na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov, ki zajema tako premoženjska razmerja med zakoncema kot premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, zagotovile ustrezne rešitve za državljane glede pravne varnosti, predvidljivosti in prilagodljivosti ter olajšal pretok odločb in javnih listin med sodelujočimi državami članicami.

(7)

V skladu s prošnjami držav članic za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja bi morala dva vsebinska akta izvajati okrepljeno sodelovanje, eden v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema in drugi v zvezi s premoženjskopravnimi posledicami registriranih partnerskih skupnosti. Da bi se zajelo celotno področje uporabe okrepljenega sodelovanja na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov in zagotovila nediskriminacija državljanov, bi bilo treba oba vsebinska izvedbena akta sprejeti hkrati.

(8)

Izpolnjeni so pogoji iz člena 20 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členov 326 do 329 PDEU.

(9)

Ustrezno področje okrepljenega sodelovanja, torej pristojnost, pravo, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje odločb na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov, ki zajema tako premoženjska razmerja med zakoncema kot premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, je s točkama (a) in (c) člena 81(2) ter členom 81(3) PDEU opredeljeno kot eno od področij iz Pogodb. Ne gre za področje, ki je v izključni pristojnosti Unije.

(10)

Zahteva glede zadnjega sredstva iz člena 20(2) PEU je izpolnjena, saj je Svet 3. decembra 2015 ugotovil, da Unija kot celota ne more v razumnem času doseči ciljev predlaganih uredb.

(11)

Namen okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov, ki zajema tako premoženjska razmerja med zakoncema kot premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, je razvijati sodelovanje v civilnopravnih zadevah s čezmejnimi posledicami na podlagi načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb ter zagotoviti združljivost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov. Tako uresničuje cilje Unije, ščiti njene interese in krepi njene integracijske procese, kot je določeno v členu 20(1) PEU.

(12)

Okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov, ki zajema tako premoženjska razmerja med zakoncema kot premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, je skladno s pogodbama in pravom Unije ter ne škoduje notranjemu trgu ali ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. Ne pomeni ovire ali diskriminacije v trgovini med državami članicami in ne izkrivlja konkurence med njimi.

(13)

Okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov, ki zajema tako premoženjska razmerja med zakoncema kot premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, je s pravom Unije na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah skladno, saj ne vpliva na pravni red na tem področju.

(14)

Okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov, ki zajema tako premoženjska razmerja med zakoncema kot premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, spoštuje pristojnosti, pravice in obveznosti držav članic, ki v njem ne sodelujejo. Skupna pravila o pristojnosti, koliziji zakonov ter priznavanju in izvrševanju v sodelujočih državah članicah ne vplivajo na pravila nesodelujočih držav članic. Sodišča nesodelujočih držav članic bodo še naprej uporabljala svoja obstoječa nacionalna pravila za določitev pristojnosti in prava, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje odločb na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov, ki zajema tako premoženjska razmerja med zakoncema kot premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti.

(15)

Ta sklep spoštuje načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti tista iz členov 9 in 21 Listine.

(16)

V okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov, ki zajema tako premoženjska razmerja med zakoncema kot premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, se lahko v skladu s členom 328 PDEU kadar koli vključi vsaka država članica –

(1)

Člen 128(1) Pogodbe in člen 16 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke določata, da ima Evropska centralna banka (ECB) izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev v Uniji. Ta pravica vključuje pristojnost za sprejemanje ukrepov za varovanje celovitosti eurobankovcev kot plačilnega sredstva.

(2)

Po začetku veljavnosti Sklepa ECB/2013/54 (3) je postalo jasno, da je treba pooblastilo ECB za nalaganje ustreznih in sorazmernih kazni v primeru neizpolnjevanja zahtev, vključno z denarnimi kaznimi, okrepiti, da bo zajemalo vse možne primere, ko bi bilo treba naložiti sankcije v skladu s členom 20 Sklepa ECB/2013/54.

(3)

Zato je treba Sklep ECB/2013/54 ustrezno spremeniti –

(1)

Nekatera pravila, določena v Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2016/245 (ECB/2016/2) (2), je treba zaradi jasnosti natančneje opredeliti.

(2)

Zato je treba Sklep (EU) 2016/245 (ECB/2016/2) ustrezno spremeniti –

1.

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.

v členu 11 se črta zadnji stavek odstavka 3;

3.

v členu 12 se črta zadnji stavek odstavka 4;

4.

v členu 24 se črta odstavek 1;

5.

v členu 30 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

6.

v členu 35 se točka 3 nadomesti z naslednjim:

7.

v členu 35 se točka 4 nadomesti z naslednjim:

8.

v členu 41 se prvi stavek odstavka 2 nadomesti z naslednjim:

„Razpisni postopki, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti tega sklepa, se zaključijo v skladu s Sklepom ECB/2007/5.“