ISSN 1977-0804
Uradni list
Evropske unije
L 131
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 59
20. maj 2016
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 131 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 59 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/1 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/776
z dne 29. aprila 2016
o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov ter njegovega protokola o izvajanju
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43 v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Unija in vlada Cookovih otokov so na podlagi pogajanj sklenili Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in Protokol o izvajanju Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Protokol), s katerima se plovilom Unije dodelijo ribolovne možnosti v vodah, v katerih Cookovi otoki v zvezi z ribištvom izvajajo svoje suverene pravice ali pristojnost. |
|
(2) |
Pogajanja so bila uspešno zaključena in Sporazum ter Protokol sta bila parafirana 21. oktobra 2015. |
|
(3) |
Člen 16 Sporazuma in člen 12 Protokola določata, da se Sporazum in Protokol začasno uporabljata od datuma njunega podpisa. |
|
(4) |
Sporazum in Protokol bi bilo treba podpisati, in do zaključka postopkov, potrebnih za njuno sklenitev, bi ju bilo treba uporabljati začasno – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov ter njegovega protokola o izvajanju v imenu Unije se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma in protokola.
Besedili Sporazuma in Protokola sta priloženi temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma in Protokola v imenu Unije.
Člen 3
Sporazum in Protokol se začasno uporabljata od njunega podpisa do zaključka postopkov, potrebnih za njuno sklenitev (1).
Člen 4
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 29. aprila 2016
Za Svet
Predsednik
A.G. KOENDERS
(1) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začasne uporabe Sporazuma in Protokola.
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/3 |
SPORAZUM O PARTNERSTVU O TRAJNOSTNEM RIBIŠTVU
med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov
EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija, in
VLADA COOKOVIH OTOKOV, v nadaljnjem besedilu: Cookovi otoki,
skupaj v nadaljnjem besedilu: pogodbenici, STA SE –
UPOŠTEVAJOČ tesno sodelovanje med Unijo in Cookovimi otoki, zlasti v okviru Sporazuma iz Cotonouja, in svojo skupno željo po okrepitvi navedenega sodelovanja,
UPOŠTEVAJOČ željo pogodbenic, da s sodelovanjem spodbudita trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov,
OB UPOŠTEVANJU Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 (UNCLOS) in Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib,
OB SPOZNANJU, da Cookovi otoki izvajajo svoje suverene pravice ali jurisdikcijo nad območjem, ki se razteza do 200 navtičnih milj od temeljne črte v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu,
ODLOČENI, da bosta uporabljali sklepe in priporočila ustreznih regionalnih ribiških organizacij, katerih članici sta pogodbenici,
ZAVEDAJOČ SE pomembnosti načel iz Kodeksa odgovornega ribištva, sprejetega na konferenci Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) leta 1995,
ODLOČENI, da zaradi skupnega interesa sodelujeta pri uvedbi odgovornega ribolova, da zagotovita dolgoročno ohranjanje in trajnostno izkoriščanje živih morskih virov,
V PREPRIČANJU, da mora takšno sodelovanje temeljiti na medsebojnem dopolnjevanju pobud in ukrepov, ki jih pogodbenici lahko izvajata skupaj ali posamično in ki zagotavljajo usklajenost politik in sinergijo naporov,
Z NAMENOM, da za tako sodelovanje vzpostavita dialog za izvajanje ribiške politike Cookovih otokov in vanj vključita nosilce civilne družbe,
V ŽELJI, da določita pogoje, ki bodo urejali ribolovne dejavnosti plovil Unije v ribolovnih vodah Cookovih otokov in podporo Unije za odgovoren ribolov v teh vodah,
ODLOČENI, da si bosta prizadevali za tesnejše gospodarsko sodelovanje na področju ribištva in z njim povezanih dejavnosti s spodbujanjem sodelovanja med podjetji iz obeh pogodbenic –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tem sporazumu:
|
(a) |
„organi Cookovih otokov“ pomenijo ministrstvo Cookovih otokov za morske vire; |
|
(b) |
„organi Unije“ pomenijo Evropsko komisijo; |
|
(c) |
„ribolov“ pomeni (i) iskanje, lovljenje, ulov ali pobiranje rib; (ii) poskus iskanja, lovljenja, ulova in pobiranja rib; (iii) izvajanje vsake dejavnosti, za katero se lahko upravičeno pričakuje, da bo imela za posledico najdbo, lovljenje, ulov ali pobiranje rib; (iv) nameščanje, iskanje ali odstranjevanje naprav za zbiranje rib ali pripadajoče opreme, vključno z radijskimi svetilniki; (v) vsako dejavnost na morju, ki je namenjena podpori za katero koli dejavnost ali pripravi na katero koli dejavnost iz tega odstavka, ali (vi) uporabo zrakoplova v zvezi s katero koli dejavnostjo, opisano v tem odstavku; |
|
(d) |
„ribiško plovilo“ pomeni vsako plovilo, ladjo ali drugo plovilo, ki se uporablja, je opremljeno za uporabo ali je take vrste, da se običajno uporablja za komercialni ribolov ali z njim povezane dejavnosti; |
|
(e) |
„plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice Unije in je registrirano v Uniji; |
|
(f) |
„ribolovne vode Cookovih otokov“ pomenijo vode, v katerih imajo Cookovi otoki suverene pravice ali ribolovno jurisdikcijo; |
|
(g) |
„ribolovna območja Cookovih otokov“ pomenijo del ribolovnih voda Cookovih otokov, na katerem Cookovi otoki plovilom Unije dovolijo opravljanje ribolovnih dejavnosti, kot je opisano v Protokolu k temu sporazumu in njegovi prilogi; |
|
(h) |
„lastnik plovila“ pomeni osebo, ki je pravno odgovorna za ribiško plovilo, zanj skrbi in ga nadzoruje; |
|
(i) |
„neobičajne okoliščine“ pomenijo okoliščine, ki niso naravni pojavi in so zunaj razumnega nadzora ene od pogodbenic ter preprečujejo opravljanje ribolovnih dejavnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov. |
Člen 2
Področje uporabe
Ta sporazum določa načela, pravila in postopke, ki urejajo:
|
(a) |
pogoje, pod katerimi lahko plovila Unije opravljajo ribolovne dejavnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov; |
|
(b) |
gospodarsko, finančno, tehnično in znanstveno sodelovanje v ribiškem sektorju za spodbujanje odgovornega ribolova v ribolovnih vodah Cookovih otokov za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov ter za razvoj ribiškega sektorja Cookovih otokov; |
|
(c) |
sodelovanje glede ukrepov za upravljanje, nadzor in pregledovanje za nadzor ribolova v ribolovnih vodah Cookovih otokov, da se zagotovita skladnost z zgoraj navedenimi pravili in pogoji ter učinkovitost ukrepov za ohranjanje staležev rib in upravljanje ribolovnih dejavnosti, zlasti zaradi boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu. |
Člen 3
Načela in cilji, v skladu s katerimi se izvaja ta sporazum
1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali odgovoren ribolov v vodah Cookovih otokov po načelih Kodeksa odgovornega ribištva FAO in po načelu nediskriminacije.
2. Organi Cookovih otokov se zavezujejo, da drugim tujim flotam, ki opravljajo dejavnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov in katerih plovila enakih lastnosti so usmerjena na iste vrste, kot jih ureja ta sporazum, ne bodo zagotavljali ugodnejših pogojev od tistih, ki so odobreni v tem sporazumu.
3. Cookovi otoki se zavezujejo, da bodo zaradi preglednosti javno objavili obstoj vsakega sporazuma, s katerim bodo tujim flotam dovolili opravljanje ribolova v vodah pod svojo jurisdikcijo. Skupni odbor bo pregledal ustrezne informacije o ribolovni zmogljivosti v vodah Cookovih otokov.
4. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta Sporazum izvajali v skladu s členom 9 Sporazuma iz Cotonouja v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in vladavino prava ter na podlagi postopka iz členov 8 in 96 navedenega sporazuma.
5. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta zagotovili izvajanje tega sporazuma v skladu z načeli dobrega gospodarskega in družbenega upravljanja ter ob upoštevanju stanja staležev rib.
6. Za vse mornarje, vkrcane na plovilih Unije, se v celoti uporablja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu, zlasti kar zadeva svobodo združevanja delavcev in kolektivno pogajanje ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.
7. Pogodbenici se med seboj posvetujeta, preden sprejmeta kakršno koli odločitev, ki bi lahko vplivala na dejavnosti plovil Unije, ki se opravljajo na podlagi tega sporazuma.
Člen 4
Dostop plovil Unije do ribolovnih območij Cookovih otokov
1. Plovila Unije lahko lovijo na ribolovnih območjih Cookovih otokov samo, če imajo dovoljenje za ribolov, ki je bilo izdano v skladu s tem sporazumom. Vsaka ribolovna dejavnost, ki ni v okviru tega sporazuma, je prepovedana.
2. Organi Cookovih otokov plovilom Unije izdajo dovoljenja za ribolov samo v skladu s tem sporazumom. Izdajanje dovoljenj za ribolov plovilom Unije, ki ni v skladu s tem sporazumom, zlasti v obliki zasebnih dovoljenj, je prepovedano.
3. Postopek za pridobitev dovoljenja za ribolov za plovilo, veljavne pristojbine in način plačila, ki ga morajo uporabiti lastniki plovil, so določeni v Prilogi k Protokolu.
Člen 5
Finančni prispevek
1. Unija dodeli Cookovim otokom finančni prispevek v skladu z določili in pogoji, določenimi v Protokolu in Prilogi k temu sporazumu, za:
|
(a) |
kritje dela stroškov dostopa plovil Unije do ribolovnih območij in ribolovnih virov Cookovih otokov ne glede na stroške dostopa, ki jih imajo lastniki plovil, in |
|
(b) |
krepitev sposobnosti Cookovih otokov, da s sektorsko podporo razvijejo trajnostno ribiško politiko. |
2. Finančni prispevek za sektorsko podporo iz odstavka 1(b) je:
|
(a) |
ločen od plačil, povezanih s stroški dostopa iz odstavka 1(a); |
|
(b) |
odvisen od uresničitve ciljev sektorske podpore Cookovih otokov in se določi glede na te cilje v skladu s Protokolom ter letnimi in večletnimi programi njegovega izvajanja. |
3. Finančni prispevek, ki ga odobri Unija, se izplača vsako leto v skladu s Protokolom:
|
(a) |
skupni odbor lahko znesek finančnega prispevka iz odstavka 1(a) spremeni zaradi:
|
|
(b) |
znesek finančnega prispevka iz odstavka 1(b) se lahko spremeni zaradi ponovne ocene pogojev finančne podpore za izvajanje sektorske ribiške politike na Cookovih otokih, če to upravičujejo posebni rezultati letnih in večletnih programov, ki jih ugotovi skupni odbor; |
|
(c) |
finančni prispevek se lahko začasno ukine zaradi uporabe členov 13 in 14. |
Člen 6
Skupni odbor
1. Ustanovi se skupni odbor, ki ga sestavljajo ustrezni predstavniki Unije in Cookovih otokov. Pristojen je za spremljanje izvajanja tega sporazuma ter lahko sprejme spremembe Protokola, Priloge in dodatkov.
2. Naloge spremljanja izvajanja, ki jih opravlja skupni odbor, so zlasti:
|
(a) |
spremljanje izpolnjevanja, razlage in uporabe tega sporazuma ter zlasti opredelitev letnih in večletnih programov iz člena 5(2) ter vrednotenje njegovega izvajanja; |
|
(b) |
zagotavljanje potrebne povezave za zadeve skupnega interesa na področju ribištva; |
|
(c) |
delovanje kot forum za sporazumno reševanje sporov, ki lahko nastanejo zaradi razlage ali uporabe Sporazuma. |
3. Skupni odbor odloča o odobritvi sprememb Protokola, prilog in dodatkov k temu sporazumu, ki zadevajo:
|
(a) |
pregled ravni ribolovnih možnosti in posledično zadevnega finančnega prispevka; |
|
(b) |
postopke sektorske podpore; |
|
(c) |
tehnične pogoje, pod katerimi plovila Unije opravljajo ribolovne dejavnosti, in načine opravljanja takšnih dejavnosti. |
4. Skupni odbor izvaja svoje naloge v skladu s cilji tega sporazuma, pravili, ki so jih sprejele zadevne regionalne ribiške organizacije, in rezultati znanstvenega posvetovanja iz člena 8.
5. Skupni odbor se sestane vsaj enkrat na leto, izmenično na Cookovih otokih in v Uniji, ali kot se drugače dogovorita pogodbenici, predseduje pa mu pogodbenica, ki gosti zasedanje. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skliče tudi izredno zasedanje. Odločitve se sprejmejo soglasno in se priložijo potrjenemu zapisniku zasedanja. Veljati začnejo na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o končanju postopkov, potrebnih za njihovo sprejetje.
6. Skupni odbor lahko sprejme svoj poslovnik.
Člen 7
Spodbujanje sodelovanja med gospodarskimi subjekti in civilno družbo
1. Pogodbenici spodbujata gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje v ribiškem sektorju ter z njim povezanih sektorjih. Med seboj se posvetujeta, da bi lajšali in spodbujali različne ukrepe, ki se lahko sprejmejo za ta namen.
2. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali izmenjavo informacij o ribolovnih tehnikah in orodju, postopkih konzerviranja ter industrijski predelavi ribiških proizvodov.
3. Kadar je ustrezno, si pogodbenici prizadevata, da bi ustvarili ugodne pogoje za spodbujanje odnosov med svojimi podjetji na tehničnem, gospodarskem in trgovskem področju s spodbujanjem vzpostavitve okolja, ki je naklonjeno razvoju poslovanja in naložb.
4. Kadar je ustrezno, pogodbenici spodbujata ustanavljanje skupnih podjetij, ki so v obojestranskem interesu ter sistematično upoštevajo zakonodajo Cookovih otokov in Unije.
Člen 8
Znanstveno sodelovanje
1. V obdobju, ki ga zajema ta sporazum, si Unija in Cookovi otoki prizadevajo za sodelovanje pri spremljanju razvoja virov v vodah Cookovih otokov.
2. Pogodbenici se zavezujeta, da se bosta po potrebi medsebojno posvetovali v okviru skupne znanstvene delovne skupine ali zadevnih regionalnih in mednarodnih organizacij, da bi okrepili upravljanje in ohranjanje živih morskih virov v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana, ter da bosta sodelovali v ustreznih znanstvenih raziskavah.
Člen 9
Sodelovanje na področju spremljanja, nadzora in pregledovanja ter boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu
Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, da se zagotovi izvajanje odgovornega in trajnostnega ribolova.
Člen 10
Območje uporabe
Ta sporazum se po eni strani uporablja za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o Evropski uniji, v skladu s pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, in po drugi strani za Cookove otoke.
Člen 11
Pravo, ki se uporablja
1. Plovila Unije, ki opravljajo dejavnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov, ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi Cookovih otokov, razen če ni v Sporazumu določeno drugače. Organi Cookovih otokov seznanijo organe Unije z veljavnimi zakoni in predpisi.
2. Cookovi otoki se zavezujejo, da bodo sprejeli vse ustrezne ukrepe, ki so potrebni za učinkovito izvajanje določb za spremljanje, nadzor in pregledovanje ribištva iz tega sporazuma. Plovila Unije morajo sodelovati z organi Cookovih otokov, pristojnimi za izvajanje takega spremljanja, nadzora in pregledovanja.
3. Unija se zavezuje, da bo sprejela vse ustrezne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev skladnosti svojih plovil s tem sporazumom in zakonodajo, s katero se ureja ribištvo v ribolovnih vodah Cookovih otokov.
4. Pogodbenici se med seboj posvetujeta, preden sprejmeta kakršno koli odločitev, ki bi lahko vplivala na dejavnosti plovil Unije, ki se opravljajo na podlagi tega sporazuma. Medsebojno se uradno obvestita o vseh spremembah svoje ribiške politike ali zakonodaje, ki bi lahko vplivale na dejavnosti plovil Unije v okviru tega sporazuma. Vse spremembe zakonodaje ali nova zakonodaja Cookovih otokov, ki vplivajo na dejavnosti plovil Unije, so za plovila Unije izvršljive od 60. dneva po dnevu, ko organi Unije od Cookovih otokov prejmejo uradno obvestilo o njih.
Člen 12
Trajanje
Ta sporazum se uporablja osem let od datuma začetka njegove začasne uporabe. S tihim soglasjem pogodbenic se podaljšuje za dodatna osemletna obdobja, razen če se odpove v skladu s členom 14.
Člen 13
Začasna prekinitev
1. Izvajanje tega sporazuma se lahko začasno prekine na pobudo ene od pogodbenic v primeru:
|
(a) |
neobičajnih okoliščin, ki preprečujejo ribolovne dejavnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov, ali |
|
(b) |
spora med pogodbenicama glede razlage tega sporazuma ali njegovega izvajanja, ali |
|
(c) |
kršitve Sporazuma s strani ene od pogodbenic, zlasti člena 3(4) o spoštovanju človekovih pravic, ali |
|
(d) |
bistvene spremembe v smernicah politike, ki so privedle do sklenitve tega sporazuma, zaradi česar ena od pogodbenic vloži zahtevo za njegovo spremembo. |
2. Pogodbenica pobudnica drugo pogodbenico pisno obvesti o začasni prekinitvi izvajanja Sporazuma, ki začne veljati tri mesece po prejemu uradnega obvestila. Pogodbenici se takoj po oddaji tega uradnega obvestila posvetujeta, da bi v treh mesecih dosegli sporazumno rešitev spora.
3. Če razhajanja niso sporazumno rešena in je izvajanje Sporazuma začasno prekinjeno, pogodbenici nadaljujeta posvetovanja, da bi dosegli rešitev spora. Če jo dosežeta, se izvajanje Sporazuma nadaljuje, znesek finančnega prispevka iz člena 5 pa se zniža sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na obdobje, v katerem je bilo izvajanje Sporazuma začasno prekinjeno, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
Člen 14
Odpoved
1. Katera koli od pogodbenic lahko ta sporazum odpove v primeru:
|
(a) |
neobičajnih okoliščin; |
|
(b) |
zmanjšanja zadevnih staležev; |
|
(c) |
nižje stopnje izkoriščanja ribolovnih možnosti, dodeljenih plovilom Unije, ali |
|
(d) |
neupoštevanja zavez, ki sta jih pogodbenici sprejeli glede boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu. |
2. Zadevna pogodbenica pobudnica drugopogodbenico pisno obvesti o odpovedi Sporazuma, ki začne veljati šest mesecev po prejemu uradnega obvestila, razen če se pogodbenici sporazumno odločita, da bosta ta rok podaljšali.
3. Pogodbenici se takoj po uradnem obvestilu o odpovedi posvetujeta, da bi v šestih mesecih dosegli sporazumno rešitev spora.
4. Plačilo finančnega prispevka iz člena 5 za leto, v katerem odpoved začne veljati, se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve.
Člen 15
Protokol in Priloga
Protokol, Priloga in dodatki k Prilogi so sestavni del tega sporazuma.
Člen 16
Začasna uporaba
S podpisom tega sporazuma s strani pogodbenic se Sporazum začne začasno uporabljati pred začetkom njegove veljavnosti.
Člen 17
Začetek veljavnosti
Ta sporazum je sestavljen v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.
Veljati začne, ko se pogodbenici uradno obvestita o končanju potrebnih postopkov.
PROTOKOL
O izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko Unijo in vlado Cookovih otokov
Člen 1
Obdobje uporabe in ribolovne možnosti
1. V skladu s členom 4 Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se za štiri leta od datuma začetka njegove začasne uporabe dodelijo naslednje ribolovne možnosti:
|
|
štiri (4) plovila za ribolov tuna z zaporno plavarico za ribolov izrazito selivskih vrst, kot so navedene v Prilogi 1 h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982. |
2. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju členov 5 in 6 tega protokola.
3. Plovila Unije lahko v skladu s členom 4 Sporazuma opravljajo ribolovne dejavnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov samo, če imajo dovoljenje za ribolov, ki je bilo izdano v okviru tega protokola in v skladu s Prilogo.
Člen 2
Finančni prispevek – Načini plačila
1. Za obdobje iz člena 1 znaša skupni finančni prispevek iz člena 5 Sporazuma dva milijona osemsto sedemdeset tisoč (2 870 000) EUR za celotno obdobje trajanja tega protokola.
2. Ta skupni finančni prispevek sestavljata dva ločena dela:
|
(a) |
letni znesek za dostop do ribolovnih območij Cookovih otokov v višini tristo petinosemdeset tisoč (385 000) EUR za prvo in drugo leto ter tristo petdeset tisoč (350 000) EUR za tretje in četrto leto, kar ustreza referenčni tonaži 7 000 ton na leto, in |
|
(b) |
poseben letni znesek v višini tristo petdeset tisoč (350 000) EUR za podporo sektorski ribiški politiki Cookovih otokov in njeno izvajanje. |
3. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju členov 3, 5 in 6 tega protokola.
4. Unija plača zneske iz odstavka 2(a) najpozneje devetdeset (90) dni po začetku začasne uporabe za prvo leto, za naslednja leta pa najpozneje na obletnico začasne uporabe tega protokola.
5. Organi Cookovih otokov spremljajo razvoj ribolovnih dejavnosti plovil Unije, da bi zagotovili ustrezno upravljanje ribolovnih možnosti, ki so na voljo Uniji, ob upoštevanju stanja staleža ter ustreznih ukrepov za ohranjanje in upravljanje.
|
(a) |
Cookovi otoki obvestijo organe Unije, ko skupni prijavljeni ulov plovil Unije na ribolovnih območjih Cookovih otokov doseže 80 % referenčne tonaže. Organi Unije po prejemu tega uradnega obvestila nemudoma obvestijo države članice. |
|
(b) |
Ko je doseženih 80 % referenčne tonaže, Cookovi otoki dnevno spremljajo raven ulova plovil Unije in nemudoma obvestijo organe Unije, ko je dosežena raven referenčne tonaže. Organi Unije po prejemu uradnega obvestila Cookovih otokov prav tako nemudoma obvestijo države članice. |
|
(c) |
Ko ulov plovil Unije doseže 80 % referenčne tonaže, se pogodbenici nemudoma medsebojno posvetujeta ter analizirata razmerje med ulovom plovil Unije in omejitvami ribolova, opredeljenimi v nacionalni zakonodaji Cookovih otokov, da bi zagotovili spoštovanje navedene zakonodaje. Skupni odbor lahko v okviru takega posvetovanja plovilom Unije odobri ribolov na podlagi dodatne tonaže. |
|
(d) |
Od datuma, ko Cookovi otoki Unijo uradno obvestijo, da je referenčna tonaža dosežena, se cena na enoto, ki jo lastniki plovil plačujejo za ulov nad referenčno tonažo sedem tisoč (7 000) ton, zviša za dodatnih 80 % cene na enoto za zadevno leto do konca obdobja letnih dovoljenj za ribolov. Delež Unije ostane nespremenjen. Skupni letni znesek, ki ga plača Unija, ne presega dvakratnega zneska iz odstavka 2(a) člena 2. Če količine ulova plovil Unije presežejo količine, ki ustrezajo dvakratnemu skupnemu znesku letnega plačila Unije, se znesek za preseženo količino plača naslednje leto. |
6. Uporaba finančnega prispevka iz odstavka 2(a) člena 2 je v izključni pristojnosti organov Cookovih otokov.
7. Vsak del finančnega prispevka iz odstavka 2 se nakaže na določeni vladni bančni račun na Cookovih otokih. Finančni prispevek iz odstavka 2(b) se da na voljo ustreznemu subjektu, ki izvaja sektorsko podporo za ribištvo. Organi Cookovih otokov organom Unije pravočasno zagotovijo podatke o bančnem računu in informacije o zadevni postavki v nacionalni proračunski zakonodaji. Podatki o bančnem računu vključujejo vsaj: ime upravičenca, ime imetnika bančnega računa, naslov imetnika bančnega računa; ime banke; kodo SWIFT; številko IBAN.
Člen 3
Sektorska podpora
1. Najpozneje 120 dni po začetku začasne uporabe Protokola skupni odbor določi večletni sektorski program in podrobna pravila za njegovo izvajanje, ki zajemajo zlasti:
|
(a) |
letne in večletne smernice za uporabo posebnega zneska finančnega prispevka iz odstavka 2(b) člena 2; |
|
(b) |
letne in večletne cilje, ki jih je treba postopoma doseči za vzpostavitev okvira upravljanja, vključno z razvojem in vzdrževanjem potrebnih znanstvenih in raziskovalnih institucij, spodbujanje postopkov posvetovanja z interesnimi skupinami, okrepitev zmogljivosti za spremljanje, nadzor in pregledovanje ter drugih elementov za krepitev zmogljivosti, da se Cookovim otokom pomaga pri nadaljnji krepitvi njihove nacionalne trajnostne ribiške politike. Pri ciljih se upoštevajo prednostne naloge, ki so jih Cookovi otoki izrazili v svojih nacionalnih politikah, ki so povezane s spodbujanjem odgovornega ribolova in trajnostnega ribištva ali vplivajo nanj, vključno z zavarovanimi morskimi območji; |
|
(c) |
merila in postopke, vključno s proračunskimi in finančnimi kazalniki za oceno rezultatov, ki se pridobijo vsako leto, kadar je ustrezno. |
2. Vse predlagane spremembe večletnega sektorskega programa odobri skupni odbor.
3. Če katera od pogodbenic zahteva izredno zasedanje skupnega odbora, pošlje pisno zahtevo najpozneje 14 dni pred datumom predlaganega zasedanja.
4. Pogodbenici vsako leto v okviru skupnega odbora ocenita doseganje posebnih rezultatov pri izvajanju dogovorjenega večletnega sektorskega programa.
|
(a) |
Cookovi otoki vsako leto predložijo poročilo o napredku v zvezi z izvedenimi ukrepi in rezultati, doseženimi s sektorsko podporo, ki ga preuči skupni odbor. Cookovi otoki pred iztekom veljavnosti Protokola pripravijo tudi končno poročilo. Pogodbenici lahko po potrebi po izteku veljavnosti Protokola še naprej spremljata izvajanje sektorske podpore. |
|
(b) |
Posebni znesek finančnega prispevka iz odstavka 2(b) člena 2 se izplača v obrokih. V prvem letu uporabe Protokola se obrok plača na podlagi potreb, opredeljenih v okviru dogovorjenega programa. V naslednjih letih uporabe se obroki plačajo na podlagi potreb, opredeljenih v okviru dogovorjenega programa, in analize rezultatov, doseženih z izvajanjem sektorske podpore. Obroki se plačajo najpozneje 45 dni po odločitvi skupnega odbora. |
5. Unija si pridržuje pravico do spremembe in/ali delne ali popolne ustavitve plačila posebnega finančnega prispevka iz odstavka 2(b) člena 2:
|
(a) |
če skupni odbor pri oceni ugotovi, da doseženi rezultati bistveno odstopajo od programa; |
|
(b) |
če se ta finančni prispevek ne uporablja tako, kot je določil skupni odbor. |
6. Finančni prispevek se začne znova plačevati po posvetovanju med pogodbenicama in dogovoru skupnega odbora, ko to upravičujejo rezultati izvedbe dogovorjenega programa iz odstavka 1. Ne glede na to se plačilo posebnega finančnega prispevka iz odstavka 2(b) člena 2 ne sme izvesti več kot šest (6) mesecev po izteku veljavnosti Protokola.
7. Cookovi otoki lahko po potrebi vsako leto iz zneska iz odstavka 2(a) člena 2 dodelijo dodatni znesek k finančnemu prispevku iz odstavka 2(b) člena 2 za izvajanje večletnega programa. Unijo obvestijo o tej dodelitvi v dveh (2) mesecih od obletnice začetka začasne uporabe tega protokola.
8. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta zagotovili vidnost ukrepov, izvedenih s sektorsko podporo.
Člen 4
Znanstveno sodelovanje na področju odgovornega ribolova
1. V obdobju, ki ga zajema ta protokol, in ob priznavanju suverenosti Cookovih otokov nad njihovimi ribolovnimi viri pogodbenici sodelujeta pri spremljanju stanja ribolovnih virov v ribolovnih vodah Cookovih otokov.
2. Pogodbenici po potrebi sodelujeta tudi, da si izmenjata ustrezne statistične in biološke informacije ter informacije o ohranjanju in okolju, ki vplivajo na dejavnosti plovil Unije v ribolovnih vodah Cookovih otokov, zaradi upravljanja in ohranjanja živih morskih virov.
3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali sodelovanje na področju ohranjanja in odgovornega upravljanja ribištva v okviru Komisije za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) ter katere koli druge ustrezne podregionalne, regionalne in mednarodne organizacije, skupni odbor pa lahko sprejme ukrepe za zagotovitev trajnostnega upravljanja ribolovnih virov Cookovih otokov.
Člen 5
Pregled ribolovnih možnosti in tehničnih določb s strani skupnega odbora
1. Skupni odbor lahko znova oceni in pregleda ribolovne možnosti iz člena 1, če resolucije ter ukrepi za ohranjanje in upravljanje komisije WCPFC potrjujejo, da bo taka prilagoditev zagotovila trajnostno upravljanje tuna in tunu podobnih vrst v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana, pri čemer upošteva, da imata pogodbenici poseben interes za upravljanje staleža veleokega tuna.
2. V tem primeru se finančni prispevek iz odstavka 2(a) člena 2 prilagodi sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve. Vendar skupni letni znesek, ki ga plača Unija, ne presega dvakratnega zneska iz odstavka 2(a) člena 2.
3. Skupni odbor lahko po potrebi tudi preuči tehnične določbe Protokola in Priloge ter s skupnim dogovorom odloči o njihovi prilagoditvi.
Člen 6
Nove ribolovne možnosti in poskusno ribištvo
1. Če se ribiška plovila Unije začnejo zanimati za ribištvo, ki ni določeno v členu 1 tega protokola, se pogodbenici pred morebitno odobritvijo katere koli take dejavnosti med seboj posvetujeta v okviru skupnega odbora, se po potrebi dogovorita o pogojih za tak ribolov ter ustrezno spremenita ta protokol in Prilogo k Protokolu.
2. Skupni odbor na zahtevo ene od pogodbenic za vsak posamezen primer določi vrste, pogoje in druge ustrezne parametre.
3. Plovila Unije opravljajo poskusni ribolov v skladu s parametri, ki jih določi skupni odbor, med drugim tudi z upravnim dogovorom, kjer je to ustrezno. Dovoljenja za poskusni ribolov se izdajo za največ šest mesecev, pri čemer se upošteva stanje staleža.
4. Če pogodbenici menita, da imajo poskusne ribolovne dejavnosti pozitivne rezultate, organi Cookovih otokov Uniji do izteka tega protokola dodelijo delež ribolovnih možnosti za nove vrste, sorazmeren s prispevkom plovil Unije k poskusnemu ribištvu. Finančno nadomestilo iz odstavka 2(a) člena 2 tega protokola se posledično zviša. Pristojbine lastnikov plovil in pogoji iz Priloge se ustrezno spremenijo. Skupni odbor ustrezno spremeni ta protokol in Prilogo k Protokolu.
Člen 7
Začasna prekinitev
1. Izvajanje tega protokola, vključno s plačilom finančnega prispevka iz odstavkov 2(a) in (b) člena 2, se lahko začasno prekine na pobudo katere koli od pogodbenic v primerih in pod pogoji iz člena 13 Sporazuma.
2. Ne glede na člen 3 se lahko začne finančni prispevek znova plačevati, takoj ko se znova vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred dogodki iz člena 13 Sporazuma, ali ko je dosežena rešitev v skladu s Sporazumom.
Člen 8
Odpoved
Ta protokol se lahko odpove na pobudo katere koli od pogodbenic v primerih in pod pogoji iz člena 14 Sporazuma.
Člen 9
Zaupnost
1. Cookovi otoki ohranjajo zaupnost in varnost poslovno občutljivih podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi Unije v svojih ribolovnih vodah na način, ki ni manj strog od standardov, ki jih je komisija WCPFC v politiki za varnost informacij določila za sekretariat WCPFC.
2. Pogodbenici zagotovita, da se lahko razširjajo samo javni zbirni podatki za ribolovne dejavnosti plovil Unije v ribolovnih vodah Cookovih otokov v skladu s pravili in postopki komisije WCPFC za varstvo podatkov, ki jih zbere komisija, dostop do njih in njihovo razširjanje. Podatki, ki so v oddelku 4.1 navedenih pravil in postopkov komisije WCPFC opredeljeni kot nejavni podatki, in podatki, ki se lahko štejejo za sicer zaupne, se uporabljajo izključno za izvajanje Sporazuma.
Člen 10
Elektronska izmenjava podatkov
1. Cookovi otoki in Unija se zavezujejo, da bodo uvedli potrebne sisteme za elektronsko izmenjavo vseh informacij in dokumentov v zvezi z izvajanjem Sporazuma in Protokola. Elektronska oblika dokumenta se vedno obravnava kot enakovredna tiskani različici.
2. Pogodbenici se nemudoma uradno obvestita o vsaki motnji računalniškega sistema, ki bi ovirala takšno izmenjavo podatkov. Informacije in dokumenti v zvezi z izvajanjem Sporazuma in Protokola se v takem primeru samodejno nadomestijo s tiskano različico na način, določen v Prilogi.
Člen 11
Obveznosti po izteku veljavnosti Protokola ali njegovi odpovedi
V primeru izteka veljavnosti Protokola ali njegove odpovedi, kot je določeno s členom 14 Sporazuma, so lastniki plovil Unije še naprej odgovorni za vsako kršitev določb Sporazuma ali Protokola ali zakonodaje Cookovih otokov, ki je bila storjena pred iztekom veljavnosti ali odpovedjo Protokola, ali za vsako neplačano pristojbino za dovoljenje ali vse neplačane obveznosti ob izteku njegove veljavnosti ali odpovedi.
Člen 12
Začasna uporaba
S podpisom tega protokola s strani pogodbenic se Protokol začne začasno uporabljati pred začetkom njegove veljavnosti.
Člen 13
Začetek veljavnosti
Ta protokol začne veljati, ko se pogodbenici uradno obvestita o končanju potrebnih postopkov.
PRILOGA
POGOJI ZA IZVAJANJE RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI PLOVIL EVROPSKE UNIJE NA PODLAGI PROTOKOLA O DOLOČITVI RIBOLOVNIH MOŽNOSTI IN FINANČNEGA PRISPEVKA, KI JIH ZAGOTAVLJA SPORAZUM O PARTNERSTVU O TRAJNOSTNEM RIBIŠTVU MED EVROPSKO UNIJO IN COOKOVIMI OTOKI
Poglavje I
Splošne določbe
Opredelitev pojmov
|
1. |
„Pristojni organ“ pomeni:
Kontaktni podatki zadevnih pristojnih organov so navedeni v Dodatku 1. |
|
2. |
„Dovoljenje za ribolov“ pomeni veljavno pravico ali dovoljenje za opravljanje ribolovnih dejavnosti za določeno vrsto z uporabo določene opreme in na določenih ribolovnih območjih v skladu s pogoji iz te priloge. |
|
3. |
„Delegacija“ pomeni delegacijo Evropske unije v Suvi na Fidžiju. |
|
4. |
„Višja sila“ pomeni izgubo ali daljše mirovanje plovila zaradi hujše tehnične okvare. |
Ribolovna območja
1. Plovilom Unije z dovoljenjem za ribolov, ki so ga na podlagi Sporazuma izdali Cookovi otoki, se dovoli opravljanje ribolovnih dejavnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov, tj. v ribolovnih vodah Cookovih otokov, razen na zavarovanih ali prepovedanih območjih. Cookovi otoki Uniji sporočijo koordinate ribolovnih voda Cookovih otokov in zavarovanih območij ali zaprtih ribolovnih območij pred začetkom začasne uporabe Sporazuma.
2. Cookovi otoki Uniji sporočijo vsako spremembo navedenih območij v skladu z določbami člena 11 Sporazuma.
Zastopnik plovila
Vsa plovila Unije, ki zaprosijo za dovoljenje za ribolov, lahko zastopa zastopnik (družba ali posameznik) s stalnim prebivališčem na Cookovih otokih, o katerem je pristojni organ Cookovih otokov ustrezno uradno obveščen.
Upravičena plovila Unije
Plovilo Unije se šteje za upravičeno do pridobitve dovoljenja za ribolov, če njegovemu lastniku, poveljniku ali plovilu samemu ni prepovedan ribolov v ribolovnih vodah Cookovih otokov. Plovila morajo biti v skladu z zakoni Cookovih otokov in imeti izpolnjene vse predhodne obveznosti, ki izhajajo iz njihovih ribolovnih dejavnosti na Cookovih otokih v okviru sporazumov o ribištvu, sklenjenih z Unijo. Poleg tega upoštevajo ustrezno zakonodajo Unije v zvezi z dovoljenji za ribolov ter so vpisana na seznam ribiških plovil komisije WCPFC in v regionalni register ribiških plovil agencije FFA, niso pa na seznamu plovil IUU regionalne organizacije za upravljanje ribištva.
Poglavje II
Upravljanje dovoljenj za ribolov
Obdobje veljavnosti dovoljenja za ribolov
1. Dovoljenje za ribolov, izdano na podlagi Protokola, velja 12 mesecev in se lahko podaljša. Za določitev začetka obdobja veljavnosti letno obdobje pomeni:
|
(a) |
v letu, v katerem se Protokol začne začasno uporabljati, obdobje od datuma začetka njegove začasne uporabe do 31. decembra istega leta; |
|
(b) |
nato vsako celo koledarsko leto; |
|
(c) |
v letu, v katerem se veljavnost Protokola izteče, obdobje od 1. januarja do datuma izteka veljavnosti Protokola. |
2. Za prvo in zadnje letno obdobje se plačilo lastnikov plovil iz točke 2 oddelka 5 izračuna po načelu časovne porazdelitve.
Vloga za dovoljenje za ribolov
1. Dovoljenje za ribolov lahko pridobijo samo upravičena plovila Unije, kot so opredeljena v oddelku 4 poglavja I te priloge.
2. Pristojni organ Unije pristojnemu organu Cookovih otokov in v vednost delegaciji elektronsko predloži vlogo za dovoljenje za ribolov za vsako plovilo, ki želi izvajati ribolov na podlagi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), najmanj 20 delovnih dni pred začetkom letnega obdobja veljavnosti dovoljenja za ribolov, kot je opredeljeno v oddelku 1 tega poglavja.
3. Če vloga za dovoljenje za ribolov ni predložena pred začetkom letnega obdobja veljavnosti, jo lahko lastnik plovila še vedno predloži najpozneje 20 delovnih dni pred zaprošenim začetkom ribolovnih dejavnosti. V takih primerih dovoljenje za ribolov velja samo do konca letnega obdobja, v katerem je bilo zaprošeno zanj. Lastniki plovil plačajo predplačila za celotno obdobje veljavnosti dovoljenja za ribolov.
4. Za vsako prvo vlogo za dovoljenje za ribolov ali po večji tehnični spremembi zadevnega plovila Unija po e-pošti predloži vlogo pristojnemu organu Cookovih otokov na obrazcu iz Dodatka 2 in ji priloži naslednje dokumente:
|
(a) |
dokazilo o plačilu predplačila za obdobje veljavnosti dovoljenja za ribolov; |
|
(b) |
novejše (stare največ 12 mesecev) digitalne barvne fotografije plovila z odtisnjenim datumom in ločljivostjo 72 dpi, 1 400 × 1 050 pic., na katerih je plovilo prikazano s strani, vključno z imenom plovila v osnovni latinski abecedi ISO; |
|
(c) |
kopijo potrdila o varnostni opremi plovila; |
|
(d) |
kopijo potrdila o registraciji plovila; |
|
(e) |
kopijo potrdila o sanitarnem nadzoru plovila; |
|
(f) |
kopijo potrdila o vpisu v regionalni register ribiških plovil agencije FFA; |
|
(g) |
natovorni načrt. |
5. Pri podaljšanju dovoljenja za ribolov za plovilo z nespremenjenimi tehničnimi specifikacijami se vlogi za podaljšanje dovoljenja priložijo le dokazilo o plačilu predplačila, veljavno potrdilo o vpisu v regionalni register ribiških plovil agencije FFA ter kopije podaljšanih potrdil, kot so navedene v točki 4(c), (d) in (e).
6. Predplačilo se nakaže na bančni račun, ki ga navedejo organi Cookovih otokov. Stroške, ki nastanejo zaradi bančnih nakazil, plačajo lastniki plovil.
7. Plačila vključujejo vse nacionalne in lokalne dajatve, razen pristaniških taks in stroškov izvajanja storitev.
8. Če vloga ni popolna ali drugače ne izpolnjuje pogojev iz točk 4, 5, 6 in 7 zgoraj, organi Cookovih otokov v sedmih delovnih dneh od prejema elektronske vloge obvestijo pristojni organ Unije o razlogih, zaradi katerih se za vlogo šteje, da je nepopolna ali da drugače ne izpolnjuje pogojev iz točk 4, 5, 6 in 7, ter dajo obvestilo v vednost delegaciji.
Izdaja dovoljenja za ribolov
1. Cookovi otoki izdajo dovoljenje za ribolov v 15 delovnih dneh od prejema popolne vloge po e-pošti.
2. Pristojni organ Cookovih otokov dovoljenje za ribolov elektronsko nemudoma pošlje lastniku plovila in pristojnemu organu Unije, kopijo pa v vednost delegaciji. Sočasno se dovoljenje za ribolov lastniku plovila pošlje v papirni obliki.
3. Pristojni organ Cookovih otokov po izdaji dovoljenja za ribolov plovilo vključi na seznam plovil Unije z dovoljenjem za ribolov na ribolovnih območjih Cookovih otokov. Ta seznam se da na voljo vsem ustreznim subjektom Cookovih otokov za spremljanje, nadzor in pregledovanje ter pristojnemu organu Unije, kopija pa v vednost delegaciji.
4. Elektronska oblika dovoljenja za ribolov se čim prej nadomesti s papirno obliko.
5. Dovoljenje za ribolov se izda za določeno plovilo in ni prenosljivo, razen v primerih višje sile, kot je navedeno v oddelku 4 spodaj.
6. Dovoljenje za ribolov (v elektronski ali papirni obliki, ko je na voljo) je treba vedno hraniti na krovu plovila.
Prenos dovoljenja za ribolov
1. V primeru dokazane višje sile in na zahtevo Unije se lahko dovoljenje za ribolov plovila za preostalo obdobje njegove veljavnosti prenese na drugo upravičeno plovilo s podobnimi lastnostmi, ne da bi bilo potrebno plačilo novega predplačila.
2. Če pristojni organ Cookovih otokov dovoli prenos, lastnik prvega plovila ali zastopnik plovila vrne svoje dovoljenje za ribolov pristojnemu organu Cookovih otokov ter obvesti organ Unije in delegacijo.
3. Novo dovoljenje za ribolov začne veljati na dan, ko pristojni organ Cookovih otokov prejme dovoljenje za ribolov plovila, prizadetega zaradi višje sile. Vrnjeno dovoljenje se šteje za preklicano. Organ Cookovih otokov o prenosu dovoljenja za ribolov obvesti organ Unije in delegacijo.
Pogoji za izdajo dovoljenja za ribolov – pristojbine in predplačila
1. Pristojbine, ki jih plačajo lastniki plovil, se izračunajo na podlagi naslednjih stopenj na tono ulovljenih rib:
|
(a) |
za prvo leto uporabe Protokola petinpetdeset (55) EUR na tono; |
|
(b) |
za drugo leto uporabe Protokola petinšestdeset (65) EUR na tono; |
|
(c) |
za naslednja leta uporabe Protokola sedemdeset (70) EUR na tono. |
2. Dovoljenja za ribolov se izdajo, ko lastniki plovil Cookovim otokom plačajo naslednje zneske:
|
(a) |
letno predplačilo:
|
|
(b) |
posebni letni prispevek za dovoljenje za ribolov v višini osemintrideset tisoč petsto (38 500) EUR na plovilo Unije. |
Prvo leto uporabe Protokola pomeni obdobje od datuma začetka njegove začasne uporabe do 31. decembra navedenega leta. Zadnje leto je obdobje od 1. januarja do obletnice začasne uporabe. Prispevek lastnikov plovil za prvo in zadnje leto se izračuna po načelu časovne porazdelitve.
Končni obračun pristojbin
1. Organ Cookovih otokov na podlagi prijav ulova, ki jih predložijo plovila Unije, sestavi obračun pristojbin za preteklo koledarsko leto.
2. Obračun se pošlje organu Unije, kopija pa v vednost delegaciji pred 31. marcem tekočega leta. Organ Unije ga pred 15. aprilom sočasno pošlje lastnikom plovil in nacionalnim organom zadevnih držav članic.
3. Če se lastniki plovil ne strinjajo z obračunom, ki ga predloži organ Cookovih otokov, lahko organ Unije zaprosijo, naj se posvetuje z znanstvenimi inštituti, pristojnimi za preverjanje statističnih podatkov, kot so Institut de Recherche pour le Développement (IRD), Instituto Español de Oceanografia (IEO) in Instituto de Investigação das Pescas e do Mar (IPIMAR), nato pa obračun obravnavajo z organom Cookovih otokov ter o tem obveščajo organ Unije in delegacijo, da se končni obračun sestavi pred 31. majem tekočega leta. Če lastniki plovil do tega datuma nimajo pripomb, se obračun, ki ga predloži organ Cookovih otokov, upošteva kot končni. Če je znesek iz končnega obračuna pristojbin nižji od predplačila iz točke 2 oddelka 5, se preostanek lastniku plovila ne povrne.
Poglavje III
Spremljanje
Evidentiranje ulova in poročanje o njem
1. Dokler obe pogodbenici ne uvedeta elektronskega sistema za poročanje o ulovu, imenovanega ERS (Electronic Catch Reporting System), plovila Unije z dovoljenjem za ribolov na ribolovnih območjih Cookovih otokov na podlagi Sporazuma sporočajo svoj ulov pristojnemu organu Cookovih otokov na naslednji način.
2. Plovila Unije z dovoljenjem za ribolov na ribolovnih območjih Cookovih otokov izpolnijo stran ribolovnega ladijskega dnevnika, kot je določena v Dodatku 3, za vsak dan navzočnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov. Obrazec se izpolni, tudi kadar ni ulova ali kadar je plovilo samo v tranzitu. Obrazec se čitljivo izpolni, podpiše pa ga poveljnik plovila ali njegov predstavnik.
3. Medtem ko so plovila Unije na ribolovnih območjih Cookovih otokov, pristojnemu organu Cookovih otokov vsakih sedem dni pošljejo povzetek ribolovnega ladijskega dnevnika iz točke 2, za kar uporabijo predlogo št. 3 iz Dodatka 4.
4. Kar zadeva predložitev strani ribolovnega ladijskega dnevnika iz točke 2, plovila Unije:
|
(a) |
v primeru pristanka v vstopnem pristanišču Cookovih otokov (Avarua, Avatui, Arutanga, Tuanganui, Omoka, Tauhunu, Tukao, Yato) predložijo izpolnjeni obrazec zadevnemu organu Cookovih otokov v petih (5) dneh po prihodu oziroma vsekakor pred odhodom iz pristanišča, odvisno od tega, kaj se zgodi prej. Organ Cookovih otokov izda pisno potrdilo o prejemu; |
|
(b) |
pri izstopu z ribolovnih območij Cookovih otokov brez predhodnega postanka v vstopnem pristanišču Cookovih otokov se kopije strani ladijskih dnevnikov pošljejo v petnajstih (15) delovnih dneh po izstopu z ribolovnih območij Cookovih otokov na naslednji način:
|
Izvirnik vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika se pošlje v sedmih (7) delovnih dneh od prvega pristanka v pristanišču po izstopu z ribolovnih območij Cookovih otokov.
5. Kopije teh strani ribolovnih ladijskih dnevnikov je treba sočasno poslati znanstvenim inštitutom iz točke 3 oddelka 6 poglavja II v istem roku, kot je določen v točki 4 zgoraj.
6. Za obdobja, v katerih je plovilo na ribolovnih območjih Cookovih otokov, se na navedene strani ladijskega dnevnika vpišejo besede „ribolovna območja Cookovih otokov“.
7. Pogodbenici si prizadevata za uvedbo sistema ERS v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovil Unije na ribolovnih območjih Cookovih otokov ob upoštevanju skupnega dogovora o smernicah za upravljanje in izvajanje sistema ERS.
8. Ko bo elektronski sistem za poročanje o ulovu uveden, bo v celoti nadomestil določbe o poročanju iz točk od 2 do 4 zgoraj, razen v primeru tehničnih težav ali okvare, ko poročanje o ulovu poteka v skladu s točkami od 2 do 4 zgoraj.
Obvestilo o vstopu v ribolovne vode Cookovih otokov in izstopu iz njih
1. Brez poseganja v obveznosti iz oddelka 1 tega poglavja plovila Unije z dovoljenjem za ribolov na podlagi Sporazuma organ Cookovih otokov najmanj 24 ur vnaprej obvestijo o svojem namenu, da vstopijo na ribolovna območja Cookovih otokov ali izstopijo z njih.
2. Pri obvestilu o vstopu/izstopu plovila sporočijo tudi količino in vrsto ulova na krovu. Plovilo sporoči tudi svoj predvideni položaj ob predvidenem vstopu/izstopu. Ti podatki se sporočijo v obliki, določeni s predlogama št. 1 in št. 2 v Dodatku 4, po telefaksu ali e-pošti na naslove, navedene v njih.
3. Ribiška plovila Unije, odkrita pri ribolovu brez predhodnega obvestila o vstopu na podlagi točke 2 tega oddelka, se obravnavajo kot plovila brez dovoljenja za ribolov. V takih primerih se uporabljajo sankcije iz poglavja V.
Iztovarjanje
1. Pristanišči, določeni za dejavnosti iztovarjanja na Cookovih otokih, sta Avatui in Omoka.
2. Plovila Unije, ki imajo dovoljenje Cookovih otokov za ribolov in ki želijo iztovoriti ulov v določenih pristaniščih Cookovih otokov, pristojnemu organu Cookovih otokov najmanj 72 ur pred iztovarjanjem sporočijo:
|
(a) |
pristanišče iztovarjanja; |
|
(b) |
ime in mednarodni radijski klicni znak (IRCS) ribiškega plovila, iz katerega bo potekalo iztovarjanje; |
|
(c) |
datum in čas iztovarjanja; |
|
(d) |
količino v kilogramih, zaokroženo na najbližjih 100 kilogramov, po vrstah ulova, ki bodo iztovorjene; |
|
(e) |
obliko proizvodov. |
3. Plovila morajo deklaracije o iztovarjanju pristojnemu organu Cookovih otokov predložiti najpozneje 48 ur po končanem iztovarjanju oziroma vsekakor pred odhodom plovila iz pristanišča, odvisno od tega, kaj se zgodi prej.
Pretovarjanje
1. Plovila Unije, ki imajo dovoljenje Cookovih otokov za ribolov in ki želijo pretovoriti ulov v ribolovnih vodah Cookovih otokov, to storijo samo v določenih pristaniščih Cookovih otokov, navedenih v točki 4(a) oddelka 1 poglavja III. Pretovarjanje na morju zunaj pristanišč je prepovedano, vse osebe, ki kršijo to določbo, pa se kaznujejo v skladu z zakonodajo Cookovih otokov.
2. Lastnik ali zastopnik plovila mora pristojnemu organu Cookovih otokov najmanj 72 ur pred pretovarjanjem sporočiti:
|
(a) |
pristanišče pretovarjanja, v katerem bo to opravljeno; |
|
(b) |
ime in mednarodni radijski klicni znak (IRCS) ribiškega plovila dajalca; |
|
(c) |
ime in mednarodni radijski klicni znak (IRCS) ribiškega plovila prejemnika; |
|
(d) |
datum in čas pretovarjanja; |
|
(e) |
količino v kilogramih, zaokroženo na najbližjih 100 kilogramov, po vrstah ulova, ki bodo pretovorjene; |
|
(f) |
obliko proizvodov. |
3. Plovila predložijo deklaracije o pretovarjanju pristojnim organom Cookovih otokov najpozneje 48 ur po končanem pretovarjanju oziroma vsekakor pred odhodom plovila dajalca iz pristanišča, odvisno od tega, kaj se zgodi prej.
Sistem za spremljanje plovil (VMS)
Brez poseganja v pristojnost države zastave in obveznosti plovil Unije do centra za spremljanje ribištva njihove države zastave vsako plovilo Unije izpolnjuje zahteve sistema za spremljanje plovil agencije FFA (FFA VMS), ki se trenutno uporablja na ribolovnih območjih Cookovih otokov.
Opazovalci
1. Ribiška plovila Unije, ki imajo dovoljenje Cookovih otokov za ribolov, med izvajanjem dejavnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov zagotovijo opazovanje v skladu z zadevnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje komisije WCPFC ter zadevno zakonodajo Cookovih otokov.
2. Plovila Unije imajo na krovu pooblaščenega opazovalca iz regionalnega opazovalnega programa WCPFC ali opazovalca IATTC, pooblaščenega na podlagi memoranduma o soglasju med WCPFC in IATTC o navzkrižnem potrjevanju opazovalcev.
Poglavje IV
Nadzor
1. Plovila Unije ravnajo v skladu z zadevnimi določbami nacionalne zakonodaje Cookovih otokov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi ter z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela komisija WCPFC.
2. Postopki nadzora:
|
(a) |
poveljniki plovil Unije, ki izvajajo ribolovne dejavnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov, sodelujejo z vsemi pooblaščenimi uradniki Cookovih otokov, ki se ustrezno identificirajo ter opravljajo inšpekcijske preglede ribolovnih dejavnosti in jih nadzorujejo; |
|
(b) |
brez poseganja v določbe nacionalne zakonodaje Cookovih otokov je treba vkrcanje izvesti tako, da se lahko inšpekcijsko plovilo in inšpektorji identificirajo kot pooblaščeni uradniki Cookovih otokov; |
|
(c) |
Cookovi otoki dajo pristojnemu organu Unije na voljo seznam vseh inšpekcijskih plovil, ki se uporabljajo za inšpekcijske preglede na morju. Ta seznam mora vsebovati vsaj:
|
|
(d) |
Cookovi otoki lahko na zahtevo Unije ali organa, ki ga je ta imenovala, dovolijo inšpektorjem Unije, da med nadzorom na kopnem opazujejo dejavnosti plovil Unije, vključno s pretovarjanji; |
|
(e) |
inšpektor po opravljenem inšpekcijskemu pregledu podpiše poročilo o inšpekcijskem pregledu, to pa se potem da na voljo poveljniku za podpis in morebitne pripombe. Ta podpis ne vpliva na pravice pogodbenic v zvezi s postopki za ugotavljanje domnevnih kršitev. Kopija poročila o inšpekcijskem pregledu se izroči poveljniku plovila, preden inšpektor zapusti plovilo; |
|
(f) |
inšpektorji na krovu ne ostanejo dlje, kot je potrebno, da opravijo svoje naloge. |
3. Poveljniki plovil Unije, ki iztovarjajo ali pretovarjajo v pristanišču Cookovih otokov, pooblaščenim uradnikom Cookovih otokov omogočijo in olajšajo inšpekcijski pregled takih dejavnosti.
4. Če se določbe tega poglavja ne upoštevajo, si organ Cookovih otokov pridržuje pravico, da plovilu, ki krši določbe, začasno odvzame dovoljenje za ribolov, dokler ne izpolni vseh formalnosti, in mu naloži kazen, določeno z veljavno zakonodajo Cookovih otokov. Država članica zastave in pristojni organ Unije sta o tem nemudoma obveščena.
Poglavje V
Izvrševanje
1. Sankcije
|
(a) |
Neupoštevanje katere izmed določb zgornjih poglavij, ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki so jih sprejele zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ali nacionalne zakonodaje Cookovih otokov se kaznuje v skladu z nacionalno zakonodajo Cookovih otokov. |
|
(b) |
Država članica zastave in pristojni organ Unije sta nemudoma in v celoti obveščena o vsaki sankciji in vseh pomembnih dejstvih v zvezi z njo. |
|
(c) |
Če sankcija vključuje začasni odvzem ali preklic dovoljenja za ribolov, lahko pristojni organ Unije med preostalim obdobjem, za katero je bilo dovoljenje izdano, zaprosi za drugo dovoljenje za ribolov, ki bi se sicer uporabljalo, za plovilo drugega lastnika. |
2. Zadržanje in zaplemba ribiških plovil
|
(a) |
Cookovi otoki nemudoma obvestijo Unijo in državo članico zastave o zadržanju in/ali zaplembi vsakega ribiškega plovila z dovoljenjem za ribolov na podlagi Sporazuma. |
|
(b) |
Uniji in državi članici zastave v dvanajstih (12) urah pošljejo izvod poročila o inšpekcijskem pregledu z navedbo okoliščin in razlogov za zadržanje in/ali zaplembo. |
3. Postopek izmenjave podatkov v primeru zadržanja in/ali zaplembe
|
(a) |
Ob upoštevanju rokov in sodnih postopkov, določenih v nacionalni zakonodaji Cookovih otokov v zvezi z zadržanjem in/ali zaplembo, se po prejemu zgoraj navedenih informacij izvede posvetovalno srečanje med predstavniki Unije in Cookovih otokov, ki se ga po možnosti udeleži predstavnik zadevne države članice. |
|
(b) |
Pogodbenici si na srečanju izmenjata vso ustrezno dokumentacijo ali informacije, ki bi lahko pripomogle k pojasnitvi dejstev. Lastnik plovila ali njegov zastopnik je obveščen o izidu srečanja in morebitnih ukrepih v zvezi zadržanjem in/ali zaplembo. |
4. Rešitev zadržanja in/ali zaplembe
|
(a) |
Domnevna kršitev se poskuša sporazumno rešiti. Ta postopek se konča najpozneje tri (3) delovne dneve po zadržanju in/ali zaplembi v skladu z nacionalno zakonodajo Cookovih otokov. |
|
(b) |
V primeru sporazumne rešitve se znesek za plačilo določi na podlagi nacionalne zakonodaje Cookovih otokov. Če taka sporazumna rešitev spora ni mogoča, se sproži sodni postopek. |
|
(c) |
Plovilo in poveljnik se izpustita takoj, ko so obveznosti, ki izhajajo iz sporazumne rešitve, izpolnjene, ali po plačilu varščine. |
5. Organ Unije in delegacija se sproti obveščata o vseh začetih postopkih in naloženih kaznih.
Poglavje VI
Sodelovanje v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu
1. Za okrepitev spremljanja ribištva in boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu si poveljniki ribiških plovil Unije prizadevajo opozoriti na navzočnost vsakega drugega ribiškega plovila v ribolovnih vodah Cookovih otokov.
2. Kadar poveljnik ribiškega plovila Unije opazi ribiško plovilo, ki opravlja dejavnosti, ki bi lahko pomenile nezakonit, neprijavljen in zakonsko neurejen ribolov, zbere čim več informacij o plovilu in njegovi dejavnosti v času, ko je bilo opaženo. Poročila o opažanjih se nemudoma pošljejo pristojnemu organu Cookovih otokov, kopija pa v vednost centru države zastave za spremljanje ribištva.
3. Organ Cookovih otokov Uniji čim prej predloži poročilo o opažanjih, ki ga ima v zvezi z ribiškimi plovili, ki opravljajo dejavnosti, ki bi lahko pomenile dejavnost nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova v ribolovnih vodah Cookovih otokov.
Dodatki k tej prilogi
|
Dodatek 1 – |
Kontaktni podatki pristojnih organov |
|
Dodatek 2 – |
Obrazec vloge za izdajo dovoljenja za ribolov |
|
Dodatek 3 – |
Stran ribolovnega ladijskega dnevnika |
|
Dodatek 4 – |
Predloge oblike poročil |
Dodatek 1
Kontaktni podatki pristojnih organov
Kontaktni podatki EU
|
1. |
Organi Unije
|
|
2. |
Enota Unije za dovoljenja
|
|
3. |
Španski center za spremljanje ribištva (FMC)
|
Kontaktni podatki Cookovih otokov
|
1. |
Organ za ribištvo
|
|
2. |
Organ za dovoljenja
|
|
3. |
Center za spremljanje ribištva (FMC)
|
|
4. |
Kontaktna točka Cookovih otokov
|
Dodatek 2
OBRAZEC A
VLADA COOKOVIH OTOKOV
Zakon o morskih virih iz leta 2005
VLOGA ZA DOVOLJENJE ZA RIBIŠKO PLOVILO
(Predpisi o morskih virih (izdajanje dovoljenj) iz leta 2012 – predpis 4)
NAVODILA: * Jasno označite okenca R, kjer je ustrezno.
* Odgovorite na vsa vprašanja na tem obrazcu bodisi tako, da odgovore vpišete v za to predviden prostor, bodisi tako, da odkljukate ustrezni odgovor.
* Podčrtajte priimek.
* Naslov pomeni popoln poštni naslov.
* Vse enote so metrične; navedite, če so uporabljene druge enote.
1. Dovoljenje za ribiško plovilo Cookovih otokov Dovoljenje za tuje ribiško plovilo
(ali dovoljenje za „lokalno ribiško plovilo/ribiško plovilo v lasti Cookovih otokov“) (ali dovoljenje za zakupljeno ribiško plovilo)
2. Podatki o plovilu
Ime plovila:
Država registracije (zastave):
Mednarodni radijski klicni znak:
Registracijska številka države zastave:
PREJŠNJI PODATKI O PLOVILU (ČE JE USTREZNO)
Prejšnje ime plovila:
Zadnja država registracije (zastave):
Zadnji radijski klicni znak:
Zadnja registracijska številka države zastave:
Leto spremembe:
SPECIFIKACIJE PLOVILA
Bruto registrska tonaža (BRT):
Skupna dolžina:
Država izdelave:
Leto izdelave:
Material trupa:
aluminij
steklena vlakna
jeklo
les
drugo – navedite
Znamka/model motorja:
Skupna moč motorja:
Skupna zmogljivost rezervoarja za gorivo:
Nazivna hitrost (vozli):
Skupna skladiščna zmogljivost:
Običajno število članov posadke:
Metode skladiščenja:
slanica
zamrzovalnik/hladilna naprava (zrak)
led
globoko hlajena morska voda
Opozorilo: Napačne, nepopolne ali zavajajoče navedbe pomenijo kaznivo dejanje, ki se kaznuje z globo. Dovoljenje ne bo izdano oziroma se lahko dovoljenje, izdano na podlagi te vloge, prekliče, če so navedene informacije napačne, nepopolne ali zavajajoče.
TIP PLOVILA
Enojno plovilo z zaporno plavarico
Plovilo za ribolov s parangalom
Plovilo za prevoz rib
Plovilo z zaporno plavarico za skupinski ribolov
Plovilo za ribolov z ribiško palico
Drugo – navedite:
Matična ladja
Plovilo z vlečno mrežo
Plovilo za ribolov z mrežami
Plovilo za ribolov s panulo
Iskalni čoln
Plovilo za pridneni/globokomorski ribolov
ZAKUPNIK/UPRAVLJAVEC/LASTNIK/POVELJNIK/KAPITAN PLOVILA
Zakupnik/upravljavec:
Lastnik:
Ime
Ime
Naslov
Naslov
Poveljnik/kapitan:
Ribiški poveljnik:
Ime
Ime
Naslov
Naslov
Da
Ne
1.
Ali je lastnik ali zakupnik v postopku na podlagi stečajne zakonodaje katere koli jurisdikcije? Če je odgovor pritrdilen, navedite podrobnosti (priložite jih na posebnem listu).
Da
Ne
2.
Ali je bilo plovilo kadar koli uporabljeno v nasprotju z zakonom o morskih virih? Če je odgovor pritrdilen, navedite podrobnosti (priložite jih na posebnem listu).
Da
Ne
3.
Ali ima plovilo veljavna dovoljenja za ribolov drugje v regiji? Če je odgovor pritrdilen, navedite države, ki so jih izdale, in številke dovoljenj.
Država
Dovoljenje št.
4.
Navedite podrobnosti o morebitnih skupnih podjetjih ali drugih pogodbenih dogovorih z vlado Cookovih otokov ali državljani Cookovih otokov v zvezi s predlaganimi ribolovnimi dejavnostmi, pri katerih:
(a) podjetja skupaj ali posamično predložijo izjavo v zvezi s plovili podjetja, v kateri so navedene vse podrobnosti o skupnem podjetju med podjetji (priložite podrobnosti);
(b) podjetja ministru za morske vire predložijo poslovni načrt, v katerem so navedene vse podrobnosti v zvezi s predlaganimi ribolovnimi, izvoznimi in trženjskimi dejavnostmi podjetij, vključno s predvidenimi stroški in računovodskimi izkazi (priložite podrobnosti).
Da
Ne
5.
Ali obstaja veljavni sporazum o dostopu med vlado Cookovih otokov in vlado države zastave plovila, za katero je ta vloga vložena, ali z združenjem, ki predstavlja lastnike ali zakupnike tujih ribiških plovil, katerega član je lastnik ali zakupnik plovila?
PODATKI O AVTOMATSKEM ODDAJNIKU LEGE INMARSAT NA PLOVILU
Da
Ne
Ali je na plovilu nameščen tip avtomatskega oddajnika lege v okviru sistema VMS, ki ga je odobrila agencija FFA? Če je odgovor pritrdilen, spodaj navedite podrobnosti.
Številka mobilne enote Inmarsat:
Ime subjekta, ki je opravil namestitev:
Serijska številka enote Inmarsat:
Kontaktni podatki:
Znamka/model:
Različica programske opreme:
Opozorilo: Napačne, nepopolne ali zavajajoče navedbe pomenijo kaznivo dejanje, ki se kaznuje z globo. Dovoljenje ne bo izdano oziroma se lahko dovoljenje, izdano na podlagi te vloge, prekliče, če so navedene informacije napačne, nepopolne ali zavajajoče.
PODATKI O VLOŽNIKU
Ime:
Odkljukajte ustrezno:
Pooblaščeni zastopnik
Naslov:
Zakupnik/upravljavec:
Lastnik
Telefon:
Faks:
E-naslov:
IZJAVA VLOŽNIKA
Z vlogo zaprošam za izdajo dovoljenja za (ribiško plovilo Cookovih otokov/tuje ribiško plovilo), opisano zgoraj. Izjavljam, da so zgornji podatki resnični, popolni in pravilni. Seznanjen sem z dejstvom, da moram sekretarju za morske vire nemudoma v sedmih (7) dneh sporočiti vse spremembe podatkov, navedenih na tem obrazcu, in da sem lahko zaradi neupoštevanja te obveznosti kazensko preganjan.
Vložnik
Datum
3. Kontrolni seznam prilog
Vlogi priložite naslednjo dokumentacijo:
· potrdilo Cookovih otokov o registraciji plovila;
· potrdilo o vpisu v register agencije FFA;
· pogodbo o zakupu ladje brez posadke/pogodbo o zakupu plovila za ribolov;
· novejšo fotografijo plovila ter oznak in identifikacije (posnetki levega in desnega boka celotnega plovila ter posnetek krme – ki niso starejši od šestih mesecev);
· potrjene shematske načrte in natovorne načrte (splošni načrt plovila);
· seznam posadke in podatke o posadki;
· kopije vseh drugih dovoljenj za ribolov, trenutno veljavnih na drugem območju.
Ta vloga se pošlje sekretarju na ministrstvu za morske vire na spodaj navedeni naslov, zanjo pa se plača predpisana pristojbina za vlogo.
Sekretar
Ministrstvo za morske vire
P.O. Box 85
Avarua
Cookovi otoki
Telefon: +682 28721
Faks: +682 29721
Opozorilo: Napačne, nepopolne ali zavajajoče navedbe pomenijo kaznivo dejanje, ki se kaznuje z globo. Dovoljenje ne bo izdano oziroma se lahko dovoljenje, izdano na podlagi te vloge, prekliče, če so navedene informacije napačne, nepopolne ali zavajajoče.
Dodatek 3
REVISED: MARCH 2014 SPC / FFA REGIONAL PURSE-SEINE LOGSHEET PAGE OF
NAME OF VESSEL
FISHING PERMIT OR LICENCE NUMBER(S)
YEAR
TRIP No. THIS YEAR
NAME OF FISHING COMPANY
FFA VESSEL REGISTER NUMBER
NAME OF AGENT IN PORT OF UNLOADING
PORT OF DEPARTURE
PLACE OF UNLOADING
COUNTRY OF REGISTRATION
UNIQUE VESSEL IDENTIFICATION (UVI)
·
ALL DATES AND TIMES MUST BE IN NAUTICAL TIME
·
RECORD SMALL AND LARGE YELLOWFIN AND BIGEYE SEPARATELY
DATE AND TIME OF DEPARTURE
DATE AND TIME OF ARRIVAL IN PORT
REGISTRATION NUMBER IN COUNTRY OF REGISTRATION
INTERNATIONAL RADIO CALLSIGN
AMOUNT OF FISH ONBOARD AT START OF TRIP
AMT OF FISH ONBOARD AFTER UNLOADING
MONTH
DAY
ACTIVITY CODE
NAUTICAL NOON TIME OR SET POSITION
SCHOOL ASSOC CODE
START OF SET TIME
END OF SET TIME
RETAINED CATCH (METRIC TONNES)
DISCARDS
LATITUDE
DDMM.MMM
N
S
LONGITUDE
DDDMM.MMM
E
W
SKIPJACK
YELLOW FIN
BIGEYE
OTHER SPECIES
WELL NUMBERS
TUNA SPECIES
OTHER SPECIES
Small
≼ 9 kgs
Large
≽ 9 kgs
Small
≼ 9 kgs
Large
≽ 9 kgs
NAME
METRIC TONNES
NAME
METRIC TONNES
CODE
NAME
NUMBER
METRIC TONNES
PAGE TOTAL
ACTIVITY CODES
·
RECORD ALL SETS
·
IF NO FISHING SET MADE IN A DAY, RECORD THE MAIN ACTIVITY FOR THAT DAY
1 FISHING SET
2 SEARCHING
3 TRANSIT
4 NO FISHING — BREAKDOWN
5 NO FISHING — BAD WEATHER
6 IN PORT — PLEASE SPECIFY
7 NET CLEANING SET
10 DEPLOYING OR RETREIVINGRAFTS, FADS OR PAYAOS
SCHOOL ASSOCIATION CODES
1 UNASSOCIATED
2 FEEDING ON BAITFISH
3 DRIFTING LOG, DEBRIS OR DEAD ANIMAL
4 DRIFTING RAFT, FAD OR PAYAO
5 ANCHORED RAFT, FAD OR PAYAO
TUNA DISCARD CODES
1 FISH DAMAGED / UNFIT FOR CONSUMPTION
2 VESSEL FULLY LOADED
3 GEAR FAILURE
TRIP TOTAL
UNLOADINGS TO CANNERY, COLD STORAGE, CARRIER OR OTHER VESSEL
START DATE
END DATE
CANNERY OR VESSEL DESTINATION
INTL RADIO CALL SIGN
SKIPJACK
YELLOW FIN
BIGEYE
MIXED
OTHERS
REJECTS
NAME OF CAPTAIN
SIGNATURE OF CAPTAIN
DATE
Dodatek 4
Predloge oblike poročil
1. Poročilo o vstopu (COE) (1)
|
Vsebina |
Prenos |
|
Poročilo namenjeno |
|
|
Koda za ukrepanje |
COE |
|
Ime plovila |
|
|
Mednarodni radijski klicni znak (IRCS) |
|
|
Položaj ob vstopu |
Zemljepisna širina/dolžina |
|
Datum in čas (UTC) vstopa |
DD/MM/LLLL – UU.MM |
|
Količina (Mt) rib na krovu po vrstah: |
|
|
Rumenoplavuti tun (YFT) |
(Mt) |
|
Veleoki tun (BET) |
(Mt) |
|
Črtasti tun (SKJ) |
(Mt) |
|
Drugo (navedite) |
(Mt) |
2. Poročilo o izstopu (COX) (2)
|
Vsebina |
Prenos |
|
Poročilo namenjeno |
|
|
Koda za ukrepanje |
COX |
|
Ime plovila |
|
|
Mednarodni radijski klicni znak (IRCS) |
|
|
Položaj ob izstopu |
Zemljepisna širina/dolžina |
|
Datum in čas (UTC) izstopa |
DD/MM/LLLL – UU.MM |
|
Količina (Mt) rib na krovu po vrstah: |
|
|
Rumenoplavuti tun (YFT) |
(Mt) |
|
Veleoki tun (BET) |
(Mt) |
|
Črtasti tun (SKJ) |
(Mt) |
|
Drugo (navedite) |
(Mt) |
3. Oblika poročila o ulovu (CAT) po vstopu na ribolovna območja v ribolovnih vodah Cookovih otokov (3)
|
Vsebina |
Prenos |
|
Poročilo namenjeno |
|
|
Koda za ukrepanje |
CAT |
|
Ime plovila |
|
|
Mednarodni radijski klicni znak (IRCS) |
|
|
Datum in čas (UTC) poročila |
DD/MM/LLLL – UU.MM |
|
Količina (Mt) rib na krovu po vrstah: |
|
|
Rumenoplavuti tun (YFT) |
(Mt) |
|
Veleoki tun (BET) |
(Mt) |
|
Črtasti tun (SKJ) |
(Mt) |
|
Drugo (navedite) |
(Mt) |
|
Število metov od zadnjega poročila |
|
4. Vsa poročila se pošljejo pristojnemu organu prek naslednjih kontaktnih podatkov:
|
(a) |
E-naslov: a.jones@mmr.gov.ck |
|
(b) |
Faks: +682 29721 |
(1) Poslano štiriindvajset (24) ur pred vstopom na ribolovna območja v ribolovnih vodah Cookovih otokov.
(2) Poslano štiriindvajset (24) ur pred izstopom z ribolovnih območij v ribolovnih vodah Cookovih otokov.
(3) Tedensko po vstopu na ribolovna območja v ribolovnih vodah Cookovih otokov.
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/34 |
SPORAZUM
v obliki izmenjave diplomatskih not z Japonsko v skladu s členom 15(3)(b) Sporazuma o vzajemnem priznavanju za spremembo dela B Sektorske priloge o dobri proizvodni praksi (DPP) za zdravila
Bruselj, 22. aprila 2016
Spoštovani generalni direktor,
V čast mi je, da lahko v imenu japonske vlade predlagam, da se oddelka I in II dela B Sektorske priloge o dobri proizvodni praksi (DPP) za zdravila k Sporazumu o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Japonsko, sprejetim 4. aprila 2001 v Bruslju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), nadomestita z oddelkoma I in II dela B, priloženega k tej noti v skladu s členom 15(3)(b) Sporazuma.
Če je zgoraj navedeni predlog za Evropsko unijo sprejemljiv, mi je v čast tudi predlagati, da se ta nota in Vaš odgovor nanjo štejeta za sporazum med japonsko vlado in Evropsko unijo o tej zadevi, ki začne veljati na dan Vašega odgovora.
Ob tej priložnosti Vas prosim, da sprejmete izraz mojega globokega spoštovanja.
Keiichi KATAKAMI
Veleposlanik in stalni predstavnik Japonske pri Evropski uniji
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor
Generalni direktorat za trgovino Evropska komisija
Bruselj, 22. aprila 2016
Spoštovani gospod veleposlanik,
V čast mi je potrditi prejem Vašega pisma z današnjim datumom, ki se glasi:
„V čast mi je, da lahko v imenu japonske vlade predlagam, da se oddelka I in II dela B Sektorske priloge o dobri proizvodni praksi (DPP) za zdravila k Sporazumu o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Japonsko, sprejetim 4. aprila 2001 v Bruslju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), nadomestita z oddelkoma I in II dela B, priloženega k tej noti v skladu s členom 15(3)(b) Sporazuma.
Če je zgoraj navedeni predlog za Evropsko unijo sprejemljiv, mi je v čast tudi predlagati, da se ta nota in Vaš odgovor nanjo štejeta za sporazum med japonsko vlado in Evropsko unijo o tej zadevi, ki začne veljati na dan Vašega odgovora.“
V imenu Evropske unije mi je v čast obvestiti Vašo ekscelenco, da Evropska unija sprejme zgoraj navedeni predlog japonske vlade in potrjuje, da se nota Vaše ekscelence šteje za sporazum med Evropsko unijo in japonsko vlado o tej zadevi, ki začne veljati na dan tega odgovora.
Ob tej priložnosti Vas prosim, da sprejmete izraz mojega globokega spoštovanja.
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor
Generalni direktorat za trgovino Evropska komisija
Njegova ekscelenca
Keiichi KATAKAMI
Veleposlanik in stalni predstavnik Japonske pri Evropski uniji
PRILOGA
DEL B
Oddelek I
Veljavni zakoni, predpisi in upravne določbe o zdravilih, zahtevah DPP za zdravila, preverjanju in potrjevanju
|
Evropska unija |
Japonska |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Oddelek II
Pristojni organi
|
Evropska unija |
Japonska |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pristojni organi Evropske unije so naslednji organi držav članic Evropske unije ali organi, ki jih nasledijo:
|
Ministrstvo za zdravje, delo in socialno varstvo ali organ, ki nasledi to ministrstvo |
UREDBE
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/39 |
UREDBA SVETA (EU) 2016/777
z dne 29. aprila 2016
o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 43(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Unija in vlada Cookovih otokov so 21. oktobra 2015 parafirali Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in Protokol o izvajanju Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Protokol), s katerima se plovilom Unije dodelijo ribolovne možnosti v vodah, v katerih Cookovi otoki v zvezi z ribištvom izvajajo svoje suverene pravice ali pristojnost. |
|
(2) |
Svet je 29. aprila 2016 sprejel Sklep (EU) 2016/776 (1) o podpisu in začasni uporabi Sporazuma in Protokola. |
|
(3) |
Treba bi bilo opredeliti način dodelitve ribolovnih možnosti med države članice tako za obdobje začasne uporabe kot tudi za celotno obdobje veljavnosti Protokola. |
|
(4) |
Na podlagi člena 10(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (2) mora Komisija obvestiti zadevne države članice, če se zdi, da ribolovne možnosti, ki so bile Uniji dodeljene na podlagi Protokola, niso v celoti uporabljene. Če odgovor ni prejet v roku, ki ga določi Svet, bi to moralo pomeniti potrditev, da plovila zadevne države članice v danem obdobju ne bodo v celoti izkoristile svojih ribolovnih možnosti. |
|
(5) |
Člen 12 Protokola določa, da se Protokol začasno uporablja od datuma njegovega podpisa. Ta uredba bi se zato morala uporabljati od datuma podpisa Protokola – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Ribolovne možnosti, določene v Protokolu o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov, se med države članice razdelijo, kot sledi:
|
|
plovila za ribolov tuna z zaporno plavarico:
|
2. Uredba (ES) št. 1006/2008 se uporablja brez poseganja v Sporazum.
3. Če se z vlogami za dovoljenja za ribolov držav članic iz odstavka 1 ne izkoristijo ribolovne možnosti, ki jih določa Protokol, Komisija upošteva vloge za dovoljenja za ribolov katere koli druge države članice v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1006/2008.
4. Rok, v katerem morajo države članice v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1006/2008 potrditi, da ne izkoriščajo v celoti ribolovnih možnosti, dodeljenih s Protokolom, je deset delovnih dni od datuma, ko Komisija zahteva takšno potrdilo.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od datuma podpisa Protokola.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. aprila 2016
Za Svet
Predsednik
A.G. KOENDERS
(1) Sklep Sveta (EU) 2016/776 z dne 29. aprila 2016 o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov ter njegovega protokola o izvajanju (glej stran 1 tega Uradnega lista).
(2) Uredba Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti ter o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93 in (ES) št. 1627/94 in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 3317/94 (UL L 286, 29.10.2008, str. 33).
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/41 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/778
z dne 2. februarja 2016
o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z okoliščinami in pogoji, pod katerimi se lahko plačilo izrednih naknadnih prispevkov deloma ali v celoti odloži, ter o merilih za določitev aktivnosti, storitev in dejavnosti, kar zadeva kritične funkcije, ter merilih za določitev poslovnih področij in z njimi povezanih storitev, kar zadeva glavna poslovna področja
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) in zlasti členov 2(2) in 104(4) navedene direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Odložitev naknadnih prispevkov iz člena 104 Direktive 2014/59/EU bi moral odobriti organ za reševanje na prošnjo institucije, da se organu za reševanje omogoči ocena, ali zadevna institucija izpolnjuje pogoje za odložitev iz člena 104(3) Direktive 2014/59/EU. Zadevna institucija bi morala zagotoviti vse informacije, ki se organu za reševanje zdijo potrebne za takšno oceno. Organ za reševanje bi moral upoštevati vse informacije, ki jih imajo na voljo pristojni nacionalni organi, da bi se izognili morebitnemu podvajanju zahtev v zvezi z obveščanjem. |
|
(2) |
Ko organ za reševanje analizira učinek plačila izrednih naknadnih prispevkov na solventnost in likvidnost institucije, bi moral analizirati učinek plačila na kapitalski in likvidnostni položaj institucije. V analizi bi bilo treba predvideti izgubo v bilanci stanja institucije, ki je enaka znesku, plačljivemu ob zapadlosti, in za ustrezen časovno obdobje napovedati kapitalske deleže institucije po tej izgubi. Poleg tega bi bilo treba predvideti odliv sredstev, ki je enak znesku, plačljivemu ob zapadlosti, in oceniti likvidnostno tveganje. |
|
(3) |
Načrti za sanacijo in reševanje od institucij in organov za reševanje zahtevajo, da so zmožni opredeliti kritične funkcije institucij ali skupin in zagotoviti njihovo kontinuiteto. |
|
(4) |
Kontinuiteta izvajanja kritičnih funkcij institucije v postopku reševanja je eden od glavnih ciljev reševanja. Namenjena je varovanju finančne stabilnosti in realnega gospodarstva ter ima zato ključno vlogo v postopku načrtovanja sanacije in reševanja. Kritične funkcije lahko zajemajo sprejemanje vlog, posojilne, plačilne, klirinške in skrbniške storitve ter storitve poravnave, dejavnosti financiranja na medbančnih trgih ter dejavnosti kapitalskih trgov in naložb. |
|
(5) |
Kritične funkcije institucije ali skupine so določene v njenem načrtu za sanacijo. Načrt za sanacijo bi moral oceniti organ za reševanje in bi moral biti podlaga načrta za reševanje. Organ za reševanje bi moral med pripravo načrta za reševanje sam oceniti kritične funkcije in pokazati, kako bi lahko kritične funkcije in glavna poslovna področja pravno in gospodarsko ločili od drugih funkcij, da bi zagotovili kontinuiteto v primeru propada institucije. |
|
(6) |
Organi za reševanje bi morali pri ocenjevanju rešljivosti institucije upoštevati, ali izbrana strategija zagotavlja kontinuiteto kritičnih funkcij in ali se pristojnost za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost nanaša na kritične funkcije. Podobno je mogoče pri reševanju s sredstvi upnikov obveznosti izključiti iz področja uporabe navedenega reševanja, kadar je izključitev nujno potrebna in sorazmerna za dosego kontinuitete kritičnih funkcij. Kritične funkcije postanejo pomembne tudi pri delovanju instrumenta premostitvene banke, saj bi morala premostitvena institucija ohraniti kritične funkcije. |
|
(7) |
Kritične funkcije bi bilo treba opredeliti s postopkom v dveh korakih: prvič, institucije med pripravo načrtov za sanacijo izvedejo samooceno. Drugič, organi za reševanje kritično pregledajo načrte za sanacijo posameznih institucij, da zagotovijo doslednost in skladnost pristopov, ki jih uporabljajo banke. Ker imajo organi za reševanje korist od splošnega pregleda nad tem, katere funkcije so bistvene za ohranitev finančne stabilnosti kot celote, bi morali zaradi načrtovanja in njegove izvedbe sprejeti končno odločitev glede določitve kritičnih funkcij. |
|
(8) |
Kritične storitve bi morale biti osnovne dejavnosti, aktivnosti in storitve, opravljene za eno (namenske storitve) ali več poslovnih enot ali pravnih subjektov (skupne storitve) v skupini, ki so potrebne za izvajanje ene ali več kritičnih funkcij. Kritične storitve lahko izvaja en ali več subjektov (kot ločeni pravni subjekt ali notranja enota) v skupini (notranja storitev), lahko pa se oddajo v izvajanje zunanjemu izvajalcu (zunanja storitev). Storitev bi se morala šteti za kritično, ko lahko njena motnja resno ovira izvajanje kritičnih funkcij ali popolnoma prepreči njihovo izvajanje, saj so neločljivo povezane s kritičnimi funkcijami, ki jih institucija izvaja za tretje osebe. Njihova opredelitev temelji na opredelitvi kritične funkcije. |
|
(9) |
Institucije in organi za reševanje bi morali v načrtih za sanacijo in reševanje opredeliti tudi kritične storitve. Če so zadevne kritične storitve oddane v izvajanje tretjim osebam, bi moral biti organ za reševanje zmožen omejiti svojo oceno na to, kar je potrebno za preverjanje, ali ima institucija vzpostavljen ustrezen načrt neprekinjenega poslovanja. |
|
(10) |
Opredelitev storitev za kritične bi morala institucijam omogočati, da zagotavljajo njihovo stalno razpoložljivost, tako da jih izvajajo prek subjektov ali enot, odpornih v primeru neuspeha, ali da se vzpostavijo ustrezne ureditve, kadar storitve izvaja zunanji izvajalec. |
|
(11) |
Glavna razlika med kritično funkcijo in glavnim poslovnim področjem je v učinku zadevnih dejavnosti. Medtem ko bi bilo treba kritične funkcije ocenjevati z vidika pomena za delovanje realnega gospodarstva in finančnih trgov ter s tem za finančno stabilnost kot celoto, bi bilo treba glavna poslovna področja ocenjevati na podlagi pomena za samo institucijo, kot je stopnja njihovih prispevkov za prihodke in dobičke institucije. |
|
(12) |
Če naj bi načrt za sanacijo vseboval podroben opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti glavnih poslovnih področij, dejavnosti in sredstev institucije, bi moral tudi načrt za reševanje vsebovati razporeditev kritičnih dejavnosti in glavnih poslovnih področij institucije ter pokazati, kako bi lahko kritične funkcije in glavna poslovna področja pravno in gospodarsko ločili od drugih funkcij, da se zagotovi kontinuiteta v primeru propada institucije. Pri reševanju lahko kontinuiteta kritičnih funkcij in glavnih poslovnih področij upraviči izvzetje določenih obveznosti iz uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov ter njihov prenos na premostitveno banko. |
|
(13) |
Medtem ko so glavna poslovna področja pogosto opredelijo glede na njihov prispevek k finančnim rezultatom institucije, tak pristop morda ne zajame v celoti vseh glavnih poslovnih področij, ker lahko institucija izvaja storitev, ki ni neposredno dobičkonosna (ali lahko celo prinaša izgube), vendar ustvarja znatno vrednost franšize in je zato pomembna za njeno poslovanje kot celoto – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SKUPNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa pravila glede:
|
(a) |
okoliščin in pogojev, v katerih se lahko plačilo izrednih naknadnih prispevkov deloma ali v celoti odloži v skladu s členom 104(3) Direktive 2014/59/EU; |
|
(b) |
meril za določitev aktivnosti, storitev in dejavnosti iz točke (35) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU; |
|
(c) |
meril za določitev glavnih poslovnih področij in z njimi povezanih storitev iz točke (36) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU. |
Navedena pravila uporablja organ za reševanje, ki ga države članice določijo v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1. |
„obdobje odložitve“ pomeni obdobje do šest mesecev; |
|
2. |
„funkcija“ pomeni strukturiran sklop aktivnosti, storitev ali dejavnosti, ki jih institucija ali skupina opravi za tretje osebe ne glede na notranjo organizacijo institucije; |
|
3. |
„poslovno področje“ pomeni strukturiran sklop aktivnosti, postopkov ali dejavnosti, ki jih institucija ali skupina razvije za tretje osebe, da doseže cilje organizacije. |
POGLAVJE II
ODLOŽITEV NAKNADNIH PRISPEVKOV
Člen 3
Odložitev izrednih naknadnih prispevkov
1. Odložitev naknadnih prispevkov iz člena 104(3) Direktive 2014/59/EU lahko organ za reševanje odobri na prošnjo institucije. Zadevna institucija zagotovi vse informacije, ki se organu za reševanje zdijo potrebne, da opravi oceno učinka plačila izrednih naknadnih prispevkov na njen finančni položaj. Organ za reševanje upošteva vse informacije, ki jih imajo na voljo pristojni nacionalni organi, da bi ugotovil, ali institucija izpolnjuje pogoje za odložitev iz odstavka 3.
2. Ko organ za reševanje ugotavlja, ali zadevna institucija izpolnjuje pogoje za odložitev, oceni učinek, ki bi ga imelo plačilo izrednih naknadnih prispevkov na solventnost in likvidnostni položaj zadevne institucije. Kadar je zadevna institucija del skupine, ocena vključuje tudi učinek solventnosti in likvidnosti skupine kot celote.
3. Organ za reševanje lahko odloži plačilo izrednih naknadnih prispevkov, če ugotovi, da bo plačilo povzročilo katero koli od naslednjih stanj:
|
(a) |
verjetno kršitev zahtev glede minimalnih kapitalskih zahtev za institucijo iz člena 92 Uredbe št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v naslednjih šestih mesecih (2); |
|
(b) |
verjetno kršitev zahteve glede likvidnostnega kritja za institucijo iz člena 412(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 v naslednjih šestih mesecih (3); |
|
(c) |
verjetno kršitev posebne zahteve glede likvidnosti za institucijo iz člena 105 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v naslednjih šestih mesecih (4). |
4. Organ za reševanje omeji obdobje odložitve na toliko, kot je potrebno, da se izogne tveganjem za finančni položaj zadevne institucije ali njene skupine. Redno spremlja, ali med obdobjem odložitve še vedno veljajo pogoji za odložitev iz odstavka 3.
5. Organ za reševanje lahko na prošnjo zadevne institucije obnovi obdobje odložitve, če ugotovi, da še vedno veljajo pogoji za odložitev iz odstavka 3. Ta obnovitev ne presega šest mesecev.
Člen 4
Ocena učinka odložitve na solventnost
1. Organ za reševanje oceni učinek plačila izrednih naknadnih prispevkov na položaj regulatornega kapitala institucije. Zadevna ocena vključuje analizo učinka, ki bi ga imelo plačilo izrednih naknadnih prispevkov na skladnost institucije z zahtevami glede minimalnih kapitalskih zahtev iz člena 92 Uredbe (EU) št. 575/2013.
2. Zaradi te ocene se znesek naknadnih prispevkov odšteje od kapitala institucije.
3. Analiza iz odstavka 1 zajema vsaj obdobje do naslednjega datuma predložitve informacij glede kapitalske zahteve iz člena 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 (5).
Člen 5
Ocena učinka odložitve na likvidnost
1. Organ za reševanje oceni učinek plačila izrednih naknadnih prispevkov na likvidnostni položaj institucije. Zadevna ocena vključuje analizo učinka, ki bi ga imelo plačilo izrednih naknadnih prispevkov na zmožnost institucije, da izpolni zahtevo glede likvidnostnega kritja iz člena 412(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
2. Organ za reševanje za izvedbo analize iz odstavka 1 k izračunu neto likvidnostnih odlivov iz člena 20(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/61 prišteje likvidnostni odliv, ki je enak 100 % zneska, plačljivega ob zapadlosti plačila izrednih naknadnih prispevkov.
3. Organ za reševanje oceni tudi učinek takega odliva, ugotovljenega na podlagi odstavka 2, na posebne zahteve glede likvidnosti iz člena 105 Direktive 2013/36/EU.
4. Analiza iz odstavka 1 zajema vsaj obdobje do naslednjega datuma predložitve informacij v zvezi z zahtevo glede likvidnosti iz člena 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014.
POGLAVJE III
MERILA ZA DOLOČITEV KRITIČNIH FUNKCIJ IN GLAVNIH POSLOVNIH PODROČIJ
Člen 6
Merila v zvezi z določitvijo kritičnih funkcij
1. Funkcija se šteje za kritično, kadar izpolnjuje obe naslednji merili:
|
(a) |
institucija zagotavlja funkcijo tretjim osebam, ki niso pridružene instituciji ali skupini, in |
|
(b) |
nenadna motnja zadevne funkcije bi verjetno bistveno negativno vplivala na tretje osebe, povzročila širjenje negativnih vplivov ali ogrozila splošno zaupanje udeležencev na trgu zaradi sistemskega pomena funkcije za tretje osebe in sistemskega pomena institucije ali skupine pri zagotavljanju funkcije. |
2. Institucija in organ za reševanje pri ocenjevanju bistvenega negativnega vpliva na tretje osebe, sistemskega pomena funkcije za tretje osebe in sistemskega pomena institucije ali skupine pri zagotavljanju funkcije upoštevata velikost, tržni delež, zunanjo in notranjo medsebojno povezanost, kompleksnost in čezmejne dejavnosti institucije ali skupine.
Merila za ocenjevanje učinka na tretje osebe vključujejo najmanj naslednje elemente:
|
(a) |
vrsto in doseg dejavnosti, globalni, nacionalni ali regionalni doseg, obseg in število transakcij; število strank in nasprotnih strank; število strank, za katere je institucija edini ali glavni bančni partner; |
|
(b) |
pomen institucije na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni, kakor je primerno za zadevni trg. Pomen institucije se lahko oceni na podlagi tržnega deleža, medsebojne povezanosti, kompleksnosti in čezmejnih dejavnosti; |
|
(c) |
naravo strank in interesnih skupin, ki jih zadeva funkcija, kot so med drugim občani, podjetja, medbančne stranke, centralne klirinške hiše in javni subjekti; |
|
(d) |
morebitno motnjo funkcije na trgih, infrastrukturah, pri strankah in javnih službah. Ocena lahko zlasti vključuje učinek na likvidnost zadevnih trgov, učinek in obseg motnje za poslovanje strank in kratkoročne likvidnostne potrebe; zaznavnost za nasprotne stranke, stranke in javnost; zmožnost in hitrost odziva strank; pomembnost za delovanje drugih trgov; učinek na likvidnost, dejavnosti, strukturo drugega trga; učinek na druge nasprotne stranke, povezane z glavnimi strankami, in medsebojno povezavo funkcije z drugimi storitvami. |
3. Funkcija, ki je bistvena za realno gospodarstvo in finančne trge, se šteje za nadomestljivo, kadar jo je mogoče nadomestiti na sprejemljiv način in v razumnem času, s čimer se je mogoče izogniti sistemskim težavam realnega gospodarstva in finančnih trgov.
Pri ocenjevanju nadomestljivosti funkcije se upoštevajo naslednja merila:
|
(a) |
struktura trga za zadevno funkcijo in razpoložljivost nadomestnih ponudnikov; |
|
(b) |
sposobnost drugih ponudnikov v smislu zmogljivosti, zahtev za izvajanje funkcije in mogočih ovir za vstop ali širitev; |
|
(c) |
pobuda drugih ponudnikov, da prevzamejo te dejavnosti; |
|
(d) |
čas, ki ga uporabniki storitve potrebujejo za prestop k drugemu ponudniku storitev, in stroški prestopa, čas, ki ga potrebujejo drugi tekmeci, da prevzamejo funkcije, in razmislek, ali zadevni čas zadostuje za preprečitev bistvene motnje, odvisno od vrste storitve. |
4. Storitev se šteje za kritično, kadar lahko njena motnja resno ovira izvajanje ene ali več kritičnih funkcij ali popolnoma prepreči njihovo izvajanje. Vendar se ne šteje za kritično, kadar jo lahko drug ponudnik opravi v razumnem času in primerljivem obsegu, kar zadeva njen cilj, kakovost in stroške.
5. Motnja funkcij ali storitev zajema funkcije in storitve, ki se ne zagotavljajo več v primerljivem obsegu, pod primerljivimi pogoji in s primerljivo kakovostjo, razen če se sprememba pri zagotavljanju funkcije ali storitve izvede organizirano.
Člen 7
Merila v zvezi z določitvijo glavnih poslovnih področij
1. Poslovna področja in z njimi povezane storitve, ki predstavljajo bistvene vire prihodka, dobička ali vrednosti franšize za institucijo ali skupino, katere del je institucija, se štejejo za glavna poslovna področja.
2. Glavna poslovna področja se opredelijo na podlagi notranje organizacije institucije, njene korporativne strategije in glede na njihov prispevek k finančnim rezultatom institucije. Kazalniki glavnih poslovnih področij med drugim vključujejo naslednje:
|
(a) |
prihodke, ki jih ustvari glavno poslovno področje in so izraženi kot odstotni delež vseh prihodkov; |
|
(b) |
dobiček, ki ga ustvari glavno poslovno področje in je izražen kot odstotni delež celotnega dobička; |
|
(c) |
donos kapitala ali sredstva; |
|
(d) |
skupna sredstva, prihodke in dobičke; |
|
(e) |
krog strank, geografski obseg, blagovno znamko in operativne sinergije podjetja z drugimi podjetji v skupini; |
|
(f) |
učinek prenehanja glavnega poslovnega področja na stroške in dobičke, kadar je vir financiranja ali likvidnosti; |
|
(g) |
obete za rast glavnega poslovnega področja; |
|
(h) |
privlačnost podjetja za tekmece kot morebitna pridobitev; |
|
(i) |
tržni potencial in vrednost franšize. |
Pri določitvi glavnega poslovnega področja se lahko upoštevajo pričakovani prihodnji prihodki, obeti za rasti in vrednost franšize, kadar so podprti z verjetnimi in z dokazi podprtimi napovedmi, ki določajo predpostavke, na katerih ti temeljijo.
3. Glavna poslovna področja se lahko opirajo na dejavnosti, ki same po sebi instituciji ne ustvarjajo neposrednega dobička, vendar podpirajo njena glavna poslovna področja, s čimer posredno prispevajo k dobičkom institucije.
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 8
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. februarja 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 190.
(2) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
(4) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/48 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/779
z dne 18. maja 2016
o določitvi enotnih pravil glede postopkov za določanje, ali ima tobačni izdelek značilno aromo
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (1) in zlasti člena 7(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 7(1) Direktive 2014/40/EU določa, da morajo države članice prepovedati dajanje tobačnih izdelkov z značilno aromo na trg. |
|
(2) |
Za zagotovitev, da se te prepovedi uporabljajo na enoten način po vsej Uniji, je v skladu s členom 7(3) Direktive 2014/40/EU primerno določiti enotne postopke za določanje tega, ali ima tobačni izdelek značilno aromo. |
|
(3) |
Kadar država članica (v nadaljnjem besedilu: država članica, ki začenja postopek) ali Komisija meni, da tobačni izdelek lahko ima značilno aromo, bi morala od proizvajalca ali uvoznika zahtevati, da sporoči svojo oceno izdelka. Postopek za ugotavljanje obstoja izdelka z značilno aromo bi morale države članice začeti v zvezi z izdelki, ki se dajejo na trg samo v eni ali v majhnem številu držav članic. Kadar država članica meni, da se izdelek daje na trg v številnih državah članicah, bi morala imeti možnost od Komisije zahtevati začetek postopka. |
|
(4) |
Da bi se izognili vzporednim postopkom, bi se morale države članice in Komisija medsebojno obveščati o začetku postopkov. Kadar država članica sproži postopek, bi se morale vse druge države članice vzdržati začetka postopka za enak izdelek. Države članice lahko tudi soglašajo, da druga država članica postane država članica, ki začenja postopek. Do sprejetja sklepa države članice, ki začenja postopek, bi bilo treba prekiniti vse postopke, začete v državah članicah, ki niso država članica, ki začenja postopek. |
|
(5) |
Komisija bi morala imeti možnost začeti postopek kadar koli, tudi po sprejetju sklepa z ugotovitvijo, da izdelek nima značilne arome. Kadar začne postopek Komisija, bi morali vsi nacionalni postopki v zvezi z enakim izdelkom prenehati. |
|
(6) |
Če proizvajalec ali uvoznik ne zanika, da ima izdelek značilno aromo ali se ne odzove na zahtevo za oceno tega, ali ima posamezni izdelek značilno aromo ali ne, bi moralo biti mogoče sprejeti odločitev na podlagi poenostavljenega postopka. |
|
(7) |
Če proizvajalec ali uvoznik ugovarja, da ima izdelek značilno aromo, bi morala država članica, ki začenja postopek, ali Komisija začeti postopek poglobljene ocene. S tem namenom se lahko opravi posvetovanje z neodvisnim svetovalnim odborom in se lahko zberejo informacije iz drugih virov. Izmenjujejo se lahko tudi informacije z drugimi državami članicami in Komisijo. |
|
(8) |
Po poglobljeni oceni in pred sklepom o tem, ali ima izdelek značilno aromo, bi moral imeti proizvajalec ali uvoznik izdelka možnost predložiti pisne pripombe. V pisnih pripombah bi moral proizvajalec ali uvoznik po potrebi tudi navesti, ali je bilo opravljeno posvetovanje z njegovo matično družbo. Uvoznike bi bilo treba tudi spodbujati k posvetovanju s proizvajalcem. |
|
(9) |
Država članica, ki začenja postopek, bi morala Komisiji predložiti osnutek svojega sklepa, vključno, kjer je to primerno, izvod mnenja neodvisnega svetovalnega odbora. Izvod navedenih dokumentov bi bilo treba poslati vsem drugim državam članicam, skupaj s povzetkom v splošno razumljivem jeziku. |
|
(10) |
Komisija in druge države članice lahko predložijo pripombe k osnutku sklepa. Prizadevati bi si bilo treba za dosego soglasja o osnutku sklepa in ključnih razlogih, na katerih temelji sklep. Če se mnenja držav članic glede vprašanja, ali ima izdelek značilno aromo ali ne, razlikujejo, bi si Komisija morala prizadevati doseči soglasje. Če ni soglasja in kadar je treba zagotoviti, da se prepoved iz člena 7(1) Direktive 2014/40/EU uporablja enotno, bi morala Komisija določiti obstoj značilne arome v zadevnem izdelku. |
|
(11) |
Zaradi pomislekov glede javnega zdravja, na katerih temeljijo prepovedi izdelkov z značilno aromo, in ob ustreznem upoštevanju previdnostnega načela je primerno, da lahko država članica, ki začenja postopek, sprejme ukrepe prepovedi, takoj ko je v skladu s postopkom iz te uredbe prepričana, da ima izdelek značilno aromo. Če pa Komisija naknadno sprejme sklep v zvezi z navedenim izdelkom, bi morala država članica, ki začenja postopek, nato sprejeti takojšnje ukrepe za zagotovitev skladnosti svoje zakonodaje in prakse z navedenim sklepom, da se prepoved iz člena 7(1) Direktive 2014/40/EU uporablja enotno po vsej Uniji. |
|
(12) |
Države članice in Komisija bi morale dati nezaupne različice sklepov, sprejetih v skladu s to uredbo, na voljo javnosti. Ustrezno bi bilo treba upoštevati zahteve, da poslovno občutljive informacije ostanejo zaupne. Če so take zahteve upravičene, bi bilo treba zadevne informacije pošiljati samo z varnimi sredstvi za prenos podatkov. |
|
(13) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 25 Direktive 2014/40/EU – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa enotna pravila glede postopkov za določanje, ali ima tobačni izdelek značilno aromo.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi „enak izdelek“ pomeni izdelke z enakimi sestavinami v enakem razmerju v sestavi tobačne mešanice ne glede na blagovno znamko ali oblikovanje.
POGLAVJE II
ZAČETEK POSTOPKA
Člen 3
Začetek postopka s strani države članice ali Komisije
1. Kadar država članica (v nadaljnjem besedilu: država članica, ki začenja postopek) ali Komisija meni, da tobačni izdelek lahko ima značilno aromo, lahko začne postopek za določanje tega, ali ima tobačni izdelek značilno aromo. Država članica lahko tudi zaprosi, da Komisija začne postopek.
2. Komisija lahko začne postopek iz odstavka 1, tudi če je en ali več postopkov začela ali končala ena ali več držav članic, zlasti, če je treba zagotoviti enotno uporabo člena 7 Direktive 2014/40/EU.
Člen 4
Začetna zahteva proizvajalcu ali uvozniku
1. Država članica, ki začenja postopek, ali Komisija obvesti proizvajalca in uvoznika izdelka o svojem stališču, da bi tobačni izdelek lahko imel značilno aromo, ter od proizvajalca ali uvoznika zahteva predložitev ocene.
2. Proizvajalec ali uvoznik odgovori in predloži svoje pisne pripombe k zahtevi v štirih tednih od prejema zahteve iz odstavka 1 ali do drugega datuma, dogovorjenega z državo članico, ki začenja postopek, ali Komisijo, kot je ustrezno. V odgovoru proizvajalec ali uvoznik v največji možni meri navede vse ostale države članice, v katerih je bil enak izdelek dan na trg. Po potrebi proizvajalec navede tudi stališča svoje matične družbe. Uvoznik navede tudi stališča proizvajalca.
3. Proizvajalec ali uvoznik v odgovoru na podlagi odstavka 2 navede, ali meni, da imajo enaki izdelki, dani na trg v drugih državah članicah, različne arome v eni ali več zadevnih državah članicah. V takšnem primeru proizvajalec ali uvoznik navede utemeljitev takšne trditve.
Člen 5
Začetna koordinacija
1. Če se je postopek že začel v eni od držav članic, ta država brez odlašanja obvesti Komisijo in vse druge države članice o začetku postopka.
Kadar je Komisija začela postopek, o tem brez odlašanja obvesti vse države članice.
Država članica, ki začenja postopek, ali Komisija sporoči informacije, ki jih je prejela od proizvajalca ali uvoznika v skladu s členom 4(2), drugim državam članicam in po potrebi Komisiji.
2. Kadar je država članica začela postopek, se druge države članice vzdržijo začetka vzporednega postopka za enak izdelek. Če so bili postopki v zvezi z enakim izdelkom že začeti v dveh ali več državah članicah, samo država članica, v kateri je bil postopek začet prvi, nadaljuje postopek. Z odstopanjem se lahko zadevne države članice dogovorijo, da druga država članica deluje kot država članica, ki začenja postopek. Vsi postopki, začeti v državah članicah, ki niso država članica, ki začenja postopek, se prekinejo do sprejetja sklepa države članice, ki začenja postopek.
3. Če je Komisija začela postopek, se vse države članice vzdržijo začetka postopka in, s pridržkom drugega pododstavka člena 9(3), vsi začeti nacionalni postopki prenehajo.
4. Na zahtevo države članice in Komisija izmenjajo že zbrane informacije.
Člen 6
Ocena proizvajalca ali uvoznika
1. Če proizvajalec ali uvoznik ne zanika, da ima tobačni izdelek značilno aromo, o tem obvesti državo članico, ki začenja postopek, ali Komisijo v svojem odgovoru, predloženem v skladu s členom 4(2).
Kadar proizvajalec ali uvoznik v svojem odgovoru ni zanikal, da ima tobačni izdelek značilno aromo ali ni odgovoril v skladu s členom 4(2), lahko država članica, ki začenja postopek, ali Komisija, kakor je ustrezno, sprejme odločitev v skladu s členom 9 oziroma členom 10, kadar meni, da informacije, ki so ji na voljo, zadostujejo za odločitev.
Če država članica ali Komisija meni, da je treba pridobiti dodatne informacije, da bi se lahko sprejela dokončna odločitev o tem, ali ima izdelek značilno aromo, lahko pred sprejetjem odločitve v skladu s členom 9 ali členom 10 pridobi dodatne informacije v skladu s členom 7.
2. Če proizvajalec ali uvoznik zanika, da ima izdelek značilno aromo, država članica, ki začenja postopek, ali Komisija nadaljuje postopek v skladu s členoma 7 in 8.
POGLAVJE III
PREISKAVA
Člen 7
Zbiranje dodatnih informacij in posvetovanje s svetovalnim odborom
1. Država članica, ki začenja postopek, ali Komisija lahko od zadevnega proizvajalca ali uvoznika zahteva dodatne informacije, ki se pošljejo v roku, opredeljenem v zahtevku. Zahteva lahko tudi informacije iz drugih virov, izmenjuje informacije z drugimi državami članicami in po potrebi s Komisijo ter se posvetuje z neodvisnim svetovalnim odborom (v nadaljnjem besedilu: odbor), ustanovljenim v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/786 (2).
2. Kadar se opravi posvetovanje z odborom, ta predloži mnenje v roku, ki se uporablja na podlagi člena 10(6) Izvedbenega sklepa (EU) 2016/786.
Člen 8
Pravica proizvajalcev in uvoznikov do predložitve pripomb
1. Kadar je država članica, ki začenja postopek, ali Komisija na podlagi člena 6(2) opravila nadaljnje preiskave v skladu s členom 7 in kadar država članica ali Komisija ob upoštevanju informacij, pridobljenih v tej preiskavi, meni, da ima izdelek značilno aromo, pred sprejetjem sklepa proizvajalcu ali uvozniku omogoči predložitev pisnih pripomb.
Država članica ali Komisija predloži proizvajalcu ali uvozniku povzetek razlogov, na podlagi katerih se predlagani sklep sprejme. Kadar je bilo opravljeno posvetovanje z odborom, se njegovo mnenje da na voljo proizvajalcu ali uvozniku. Proizvajalec ali uvoznik lahko v štirih tednih predloži svoje pripombe. Ta rok je mogoče podaljšati v soglasju z državo članico, ki začenja postopek, ali Komisijo, kakor je primerno. V pisnih pripombah proizvajalec po potrebi tudi navede, ali je bilo opravljeno posvetovanje z njegovo matično družbo. Uvoznik navede, ali je bilo opravljeno posvetovanje s proizvajalcem.
2. Kadar država članica, ki začenja postopek, ali Komisija meni, da je treba zbrati dodatne informacije po prejemu pripomb proizvajalca ali uvoznika, proizvajalcu ali uvozniku predloži dodatne zbrane informacije in mu omogoči predložitev dodatnih pisnih pripomb.
POGLAVJE IV
DOLOČANJE
Člen 9
Usklajevanje pred sprejetjem sklepa države članice
1. Država članica, ki začenja postopek, na podlagi informacij, ki so ji na voljo, vključno z informacijami, pridobljenimi v skladu s členi 6, 7 in 8, kakor je ustrezno, pripravi osnutek sklepa o tem, ali se izdelek šteje za izdelek z značilno aromo, ki je prepovedan s členom 7(1) Direktive 2014/40/EU.
Osnutek sklepa se obrazloži po potrebi ob ustreznem upoštevanju mnenja odbora in drugih razpoložljivih informacij.
Država članica, ki začenja postopek, predloži navedeni osnutek sklepa Komisiji in drugim državam članicam. Če je bilo opravljeno posvetovanje z odborom, predloži tudi njegovo mnenje in navede čim bolj podrobne podatke o vseh drugih državah članicah, v katerih je bil enak izdelek dan na trg.
Končni sklep se lahko sprejme šele po štirih tednih od predložitve osnutka sklepa. Navedeni rok se lahko podaljša v soglasju z državo članico, ki začenja postopek, in Komisijo.
2. Komisija in druge države članice lahko predložijo pripombe o osnutku sklepa v treh tednih od predložitve osnutka sklepa. Morebitni ugovori v zvezi z ugotovitvijo iz osnutka sklepa se ustrezno utemeljijo.
3. Država članica, ki začenja postopek, preuči prejete pripombe. Če se mnenja glede tega, ali ima izdelek značilno aromo, razlikujejo, si država članica, ki začenja postopek, druge države članice in Komisija, kot je ustrezno, prizadevajo doseči soglasje. Če se soglasje, kadar velja za potrebno za zagotovitev enotne uporabe člena 7(1) Direktive 2014/40/EU, ne doseže, Komisija začne postopek v skladu s členom 3(1).
Začetek postopka s strani Komisije v skladu s prvim pododstavkom ne vpliva na pravico države članice, ki začenja postopek, do sprejetja sklepa o prepovedi izdelka na podlagi člena 7(1). V navedenem primeru država članica, ki začenja postopek, o svojem sklepu obvesti proizvajalca ali uvoznika. Izvod sklepa predloži tudi drugim državam članicam oziroma Komisiji, pri čemer, če je mogoče, poudari države članice, v katerih se enak izdelek daje na trg. Ko Komisija sprejme sklep, država članica nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe, da se zagotovi skladnost njene nacionalne zakonodaje z navedenim sklepom.
4. Če države članice in Komisija niso predložile ugovorov v zvezi z osnutkom sklepa države članice, ki začenja postopek, navedena država sprejme sklep in o njem obvesti proizvajalca ali uvoznika. Izvod sklepa se da na voljo drugim državam članicam oziroma Komisiji, pri čemer se, če je mogoče, poudarijo države članice, v katerih se enak izdelek daje na trg.
Člen 10
Sklep Komisije
1. Če je proizvajalec ali uvoznik obvestil Komisijo, da ne zanika, da ima tobačni izdelek značilno aromo, ali če se proizvajalec ni odzval v skladu s členom 4(2), Komisija ob ustreznem upoštevanju informacij, ki so ji na voljo, vključno z vsemi dodatnimi informacijami ali podatki, pridobljenimi v skladu s členom 7, sprejme sklep v skladu s členom 7(2) Direktive 2014/40/EU o tem, ali ima posamezni izdelek značilno aromo ali ne.
2. Kadar je Komisija na podlagi člena 6(2) opravila poglobljeno preiskavo v skladu s členoma 7 in 8, na podlagi informacij, pridobljenih pri navedeni preiskavi, sprejme sklep v skladu s členom 7(2) Direktive 2014/40 o tem, ali ima posamezni izdelek značilno aromo ali ne.
Člen 11
Vzporedni postopki
1. Takoj ko država članica, ki začenja postopek, sprejme sklep, se lahko prekinjeni nacionalni postopki, ki se nanašajo na enak izdelek, nadaljujejo. Če se država članica, v kateri se daje na trg enak izdelek, ne strinja s sklepom države članice, ki začenja postopek, sporoči svoje stališče Komisiji. Komisija se posvetuje z državo članico, ki začenja postopek, in drugimi državami članicami, v katerih se daje na trg enak izdelek. Če je na podlagi tega posvetovanja potrebna zagotovitev enotne uporabe člena 7(1) Direktive 2014/40/EU, Komisija začne postopek v skladu s členom 3(1).
2. Če je Komisija sprejela sklep, vse države članice zagotovijo, da se sklep ustrezno izvaja.
POGLAVJE V
INFORMACIJE
Člen 12
Zaupne informacije
1. V svojih sporočilih lahko proizvajalci in uvozniki zaprosijo, da nekatere informacije ostanejo zaupne, z obrazložitvijo, da gre za poslovno skrivnost ali za kako drugače poslovno občutljive informacije. V takem primeru zadevne informacije jasno opredelijo in navedejo razloge za utemeljitev svoje zahteve.
2. Če se zahteva šteje za upravičeno, države članice in Komisija zagotovijo, da so informacije, prejete na podlagi te uredbe, ustrezno zaščitene. Pri sporočanju takšnih informacij se vselej uporabljajo mehanizmi, ki omogočajo varen prenos zaupnih informacij.
Člen 13
Objava sklepov
Države članice in Komisija dajo nezaupne različice vseh sklepov, sprejetih v skladu s to uredbo, na voljo javnosti.
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 14
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. maja 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 127, 29.4.2014, str. 1.
(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/786 z dne 18. maja 2016 o določitvi postopka za ustanovitev in delovanje neodvisnega svetovalnega odbora za pomoč državam članicam in Komisiji pri določanju, ali imajo tobačni izdelki značilno aromo (glej stran 79 tega Uradnega lista).
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/55 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/780
z dne 19. maja 2016
o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007 z dne 27. marca 2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (1) in zlasti člena 13(1)(e) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Priloga V k Uredbi (ES) št. 329/2007 navaja osebe, subjekte in organe, ki niso uvrščeni na seznam Priloge IV, vendar jih je na seznam uvrstil Svet, za njih pa velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe. |
|
(2) |
Svet je 19. maja 2016 sklenil, da bo na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, dodal 18 fizičnih oseb in en subjekt. Prav tako sta bila posodobljena vnosa v zvezi z dvema osebama. Prilogo V bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(3) |
Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov iz te uredbe, mora ta začeti veljati takoj – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga V k Uredbi (ES) št. 329/2007 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 19. maja 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Vodja Službe za instrumente zunanje politike
(1) UL L 88, 29.3.2007, str. 1.
PRILOGA
Priloga V k Uredbi (ES) št. 329/2007 se spremeni:
|
1. |
pod naslov „Fizične osebe iz člena 6(2)(a)“ se dodajo naslednji vnosi:
|
|
2. |
pod naslov „Pravne osebe, subjekti in organi iz člena 6(2)(a)“ se doda naslednji vnos:
|
|
3. |
pod naslovom „Fizične osebe iz člena 6(2)(a)“ se nadomestita naslednja vnosa:
|
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/61 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/781
z dne 19. maja 2016
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 19. maja 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
MA |
95,8 |
|
TR |
63,7 |
|
|
ZZ |
79,8 |
|
|
0707 00 05 |
TR |
105,8 |
|
ZZ |
105,8 |
|
|
0709 93 10 |
TR |
110,2 |
|
ZZ |
110,2 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
40,9 |
|
IL |
62,6 |
|
|
MA |
56,8 |
|
|
TR |
41,8 |
|
|
ZA |
80,4 |
|
|
ZZ |
56,5 |
|
|
0805 50 10 |
AR |
177,5 |
|
TR |
111,0 |
|
|
ZA |
185,1 |
|
|
ZZ |
157,9 |
|
|
0808 10 80 |
AR |
111,7 |
|
BR |
101,9 |
|
|
CL |
121,8 |
|
|
CN |
79,2 |
|
|
NZ |
154,6 |
|
|
US |
196,9 |
|
|
ZA |
108,7 |
|
|
ZZ |
125,0 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/63 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/782
z dne 19. maja 2016
o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi za količine, zajete v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. maja 2016 v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 891/2009 v sektorju sladkorja, ter o odložitvi vlaganja zahtevkov za takšna dovoljenja
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1), in zlasti člena 188(1) in (3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Z Uredbo Komisije (ES) št. 891/2009 (2) so bile odprte letne tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju sladkorja. |
|
(2) |
Količine, zajete v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. maja 2016 za podobdobje od 1. do 31. maja 2016, za zaporedno številko 09.4321 presegajo razpoložljive količine. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3), določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja. Vlaganje nadaljnjih zahtevkov za to zaporedno številko bi bilo treba odložiti do konca kvotnega obdobja. |
|
(3) |
Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Za količine, zajete v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih na podlagi Uredbe (ES) št. 891/2009 od 1. do 7. maja 2016, se uporabi koeficient dodelitve iz Priloge k tej uredbi.
2. Vlaganje nadaljnjih zahtevkov za uvozna dovoljenja za zaporedne številke iz Priloge se odloži do konca kvotnega obdobja 2015/2016.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 19. maja 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 891/2009 z dne 25. septembra 2009 o odprtju in upravljanju nekaterih tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja (UL L 254, 26.9.2009, str. 82).
(3) Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).
PRILOGA
„Sladkor iz koncesij CXL“
Kvotno obdobje 2015/2016
Zahtevki, vloženi od 1. do 7. maja 2016
|
Zaporedna št. |
Država |
Koeficient dodelitve (v %) |
Nadaljnji zahtevki |
|
09.4317 |
Avstralija |
— |
odloženi |
|
09.4318 |
Brazilija |
— |
— |
|
09.4319 |
Kuba |
— |
odloženi |
|
09.4320 |
tretje države |
— |
— |
|
09.4321 |
Indija |
50,825046 |
odloženi |
„Balkanski sladkor“
Kvotno obdobje 2015/2016
Zahtevki, vloženi od 1. do 7. maja 2016
|
Zaporedna št. |
Država |
Koeficient dodelitve (v %) |
Nadaljnji zahtevki |
|
09.4324 |
Albanija |
— |
— |
|
09.4325 |
Bosna in Hercegovina |
— |
— |
|
09.4326 |
Srbija |
— |
— |
|
09.4327 |
nekdanja jugoslovanska republika Makedonija |
— |
— |
Prehodni ukrepi, „sladkor iz posebnega uvoza“ in „industrijski sladkor“
Kvotno obdobje 2015/2016
Zahtevki, vloženi od 1. do 7. maja 2016
|
Zaporedna št. |
Tip |
Koeficient dodelitve (v %) |
Nadaljnji zahtevki |
|
09.4380 |
posebni uvoz |
— |
— |
|
09.4390 |
industrijski sladkor |
— |
— |
SKLEPI
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/66 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/783
z dne 12. maja 2016
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode (proračunska vrstica 12 02 01)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti člena 1(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994. |
|
(2) |
V skladu s členom 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Protokol 31 k Sporazumu EGP (v nadaljnjem besedilu: Protokol 31). |
|
(3) |
Protokol 31 vsebuje določbe o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode. |
|
(4) |
Primerno je, da pogodbenice Sporazuma EGP še naprej sodelujejo pri ukrepih Unije, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, v zvezi z izvajanjem in razvojem enotnega trga za finančne storitve,. |
|
(5) |
Zato bi bilo treba Protokol 31 spremeniti, da se omogoči nadaljevanje tega razširjenega sodelovanja po 31. decembru 2015. |
|
(6) |
Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, priloženega k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 12. maja 2016
Za Svet
Predsednica
F. MOGHERINI
(1) UL L 305, 30.11.1994, str. 6.
OSNUTEK
SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. …/2016
z dne
glede spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode
SKUPNI ODBOR EGP JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti členov 86 in 98 Sporazuma EGP,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Primerno je, da pogodbenice Sporazuma EGP še naprej sodelujejo pri ukrepih Unije, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, v zvezi z izvajanjem in razvojem enotnega trga za finančne storitve. |
|
(2) |
Protokol 31 k Sporazumu EGP bi bilo zato treba spremeniti, da se omogoči začetek tega razširjenega sodelovanja od 1. januarja 2016 – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Člen 7 Protokola 31 k Sporazumu EGP se spremeni:
|
1. |
V odstavkih 3 in 4 se besedilo „odstavkih 5 do [11]“ nadomesti z besedama „tem členu“. |
|
2. |
Doda se naslednji odstavek:
|
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po predložitvi zadnjega uradnega obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (*1).
Uporablja se od 1. januarja 2016.
Člen 3
Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.
V Bruslju,
Za Skupni odbor EGP
Predsednik
Sekretarja
Skupnega odbora EGP
(*1) [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/70 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/784
z dne 12. maja 2016
o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v Skupnem odboru EGP glede spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode (proračunska vrstica 04 03 01 03)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 46 in 48 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti člena 1(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994. |
|
(2) |
V skladu s členom 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Protokol 31 k Sporazumu EGP (v nadaljnjem besedilu: Protokol 31). |
|
(3) |
Protokol 31 vsebuje posebne določbe o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode. |
|
(4) |
Sodelovanje pogodbenic Sporazuma EGP je primerno nadaljevati, da se vključi sodelovanje v zvezi s prostim pretokom delavcev, uskladitvijo sistemov socialne varnosti in ukrepi, ki se nanašajo na migrante, vključno z migranti iz tretjih držav. |
|
(5) |
Zato bi bilo treba Protokol 31 spremeniti, da se omogoči nadaljevanje tega razširjenega sodelovanja po 31. decembru 2015. |
|
(6) |
Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo zato temeljiti na priloženem osnutku sklepa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se zavzame v imenu Unije v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, priloženega k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 12. maja 2016
Za Svet
Predsednica
F. MOGHERINI
(1) UL L 305, 30.11.1994, str. 6.
OSNUTEK
SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. …/2016
o spremembi Protokola 31 k Sporazumu EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode
SKUPNI ODBOR EGP JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) ter zlasti členov 86 in 98 Sporazuma EGP,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sodelovanje pogodbenic Sporazuma EGP je primerno razširiti na sodelovanje v zvezi s prostim pretokom delavcev, uskladitvijo sistemov socialne varnosti in ukrepi, ki se nanašajo na migrante, vključno z migranti iz tretjih držav. |
|
(2) |
Protokol 31 k Sporazumu EGP bi bilo zato treba spremeniti, da se omogoči začetek tega razširjenega sodelovanja z učinkom od 1. januarja 2016 – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V odstavkih 5 in 13 člena 5 Protokola 31 k Sporazumu EGP se besedilo „in 2015“ nadomesti z „2015 in 2016“.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po predložitvi zadnjega uradnega obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (*1).
Uporablja se od 1. januarja 2016.
Člen 3
Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.
V Bruslju,
Za Skupni odbor EGP
Predsednik
Sekretarja
Skupnega odbora EGP
(*1) [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/73 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2016/785
z dne 19. maja 2016
o spremembi Sklepa 2013/183/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/183/SZVP z dne 22. aprila 2013 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2010/800/SZVP (1) ter zlasti člena 19(2) Sklepa,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 22. aprila 2013 sprejel Sklep 2013/183/SZVP. |
|
(2) |
Glede na resnost razmer v Demokratični ljudski republiki Koreji bi bilo treba na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge II k Sklepu 2013/183/SZVP dodati osemnajst oseb in en subjekt. Prav tako bi bilo treba posodobiti vnose glede dveh oseb, ki sta vključeni v navedeno prilogo. |
|
(3) |
Prilogo II k Sklepu 2013/183/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga II k Sklepu 2013/183/SZVP se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 19. maja 2016
Za Svet
Predsednik
A.G. KOENDERS
(1) UL L 111, 23.4.2013, str. 52.
PRILOGA
(1)
V delu I (A) Priloge II k Sklepu 2013/183/SZVP se na seznam oseb in subjektov, odgovornih za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali oseb ali subjektov, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjektov v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, dodajo spodaj navedene osebe:|
|
Ime (in morebitni vzdevki) |
Podatki za identifikacijo |
Razlogi |
|
15. |
CHOE Kyong-song |
|
General polkovnik vojske DLRK. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za nacionalno obrambo v DLRK. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
16. |
CHOE Yong-ho |
|
General polkovnik vojske DLRK. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za nacionalno obrambo v DLRK. Poveljnik letalskih sil. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
17. |
HONG Sung-Mu (tudi HUNG Sung-mu) |
Datum rojstva: 1.1.1942 |
Namestnik direktorja oddelka za proizvodnjo streliva (Munitions Industry Department). Pristojen za razvoj programov v zvezi s konvencionalnim orožjem in izstrelki, vključno z balističnimi izstrelki. En izmed najpomembnejših oseb, pristojnih za industrijske razvojne programe jedrskega orožja. Kot tak pristojen za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem in balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
18. |
JO Chun Ryong (tudi CHO Chun Ryo'ng, JO Chun-Ryong, JO Cho Ryong) |
Datum rojstva: 4.4.1960 |
Predsednik Drugega gospodarskega odbora (Second Economic Committee) od leta 2014 in odgovoren za upravljanje tovarn in proizvodnih obratov streliva DLRK. Drugi gospodarski odbor je na seznamu v skladu z RVSZN 2270 (2016) zaradi svoje udeležbe v ključnih vidikih programa izstrelkov DLRK, svoje odgovornosti za nadzor proizvodnje balističnih izstrelkov DLRK in za vodenje aktivnosti korporacije KOMID – glavnega subjekta DLRK trgovine z orožjem. Član Nacionalne obrambne komisije. Sodeloval je v več programih, povezanih z balističnimi izstrelki. Je eden od ključnih podjetnikov trgovine z orožjem DLRK. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
19. |
JO Kyongchol |
|
General vojske DLRK. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za nacionalno obrambo v DLRK. Direktor poveljstva za vojaško varnost. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
20. |
KIM Chun-sam |
|
General podpolkovnik, nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe DLRK. Direktor oddelka za operacije vojaškega poveljstva vojske DLRK in prvi podpredsednik vojaškega poveljstva. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
21. |
KIM Chun-sop |
|
Član Nacionalne obrambne komisije, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
22. |
KIM Jong-gak |
Datum rojstva: 20.7.1941; kraj rojstva: Pyongyang |
Generalmajor vojske DLRK, nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
23. |
KIM Rak Kyom (tudi KIM Rak-gyom) |
|
General s štirimi zvezdicami, poveljnik strateških sil (tudi: strateške raketne sile), ki naj bi sedaj poveljevale štirim strateškim in taktičnim enotam za izstrelke, vključno z brigado KN-08 (ICBM). Združene države so uvrstile strateške sile na seznam zaradi njihove udeležbe v dejavnostih, ki so materialno prispevale k širjenju orožja za množično uničevanje ali načinom njihove dobave. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Po poročanju medijev se je KIM s KIM Jung Unom aprila 2016 udeležil testiranja motorja ICBM. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
24. |
KIM Won-hong |
Datum rojstva: 7.1.1945; kraj rojstva: Pyongyang; št. potnega lista: 745310010 |
General, direktor oddelka za državno varnost. Minister za državno varnost. Član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje in Nacionalne obrambne komisije, ki sta ključna organa za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
25. |
PAK Jong-chon |
|
General polkovnik vojske DLRK, poveljnik oboroženih sil ljudske vojske Koreje, namestnik vodje osebja in direktor oddelka za vodenje ognja. Vodja vojaškega poveljstva in direktor oddelka za vodenje topništva. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
26. |
RI Jong-su |
|
Viceadmiral. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Vrhovni poveljnik korejske mornarice, ki sodeluje pri razvijanju programov balističnih izstrelkov in jedrskih zmogljivosti pomorskih sil DLRK. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
27. |
SON Chol-ju |
|
General polkovnik oboroženih sil ljudske vojske Koreje in politični direktor letalskih in protiletalskih sil, ki nadzirajo razvoj moderniziranih protiletalskih raket. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
28. |
YUN Jong-rin |
|
General, nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje in član Nacionalne obrambne komisije, ki sta ključna organa za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
29. |
PAK Yong-sik |
|
General s štirimi zvezdicami, član oddelka za državno varnost in minister za obrambo. Član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje in Nacionalne obrambne komisije, ki sta ključna organa za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Marca 2016 je bil prisoten pri testiranju balističnih izstrelkov. Kot tak pristojen za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
30. |
HONG Yong Chil |
|
Namestnik direktorja oddelka za proizvodnjo streliva (Munition Industry Department). Oddelek za proizvodnjo streliva – VSZN ga je uvrstil na seznam 2. marca 2016 – je vpleten v ključne vidike programa izstrelkov DLRK. Oddelek za proizvodnjo streliva je odgovoren za nadzorovanje razvoja balističnih izstrelkov DLRK, vključno s Taepo Dong-2, proizvodnje orožja in programov raziskav in razvoja. Drugi gospodarski odbor (Second Economic Committee) in Druga akademija za naravne vede (Second Academy of Natural Sciences) – prav tako uvrščena na seznam avgusta 2010 – sta podrejena oddelku za proizvodnjo streliva. Oddelek za proizvodnjo streliva je v zadnjih letih razvijal KN08 road mobile ICBM. HONG je spremljal KIM Jong Una na številnih dogodkih, povezanih z razvojem programov jedrskega orožja in balističnih izstrelkov. DLRK in naj bi imel pomembno vlogo v jedrskem poskusu DLRK 6. januarja 2016. Poddirektor Centralnega komiteja Delavske stranke Koreje. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
31. |
RI Hak Chol (tudi RI Hak Chul, RI Hak Cheol) |
Datum rojstva: 19.1.1963 ali 8.5.1966; št. potnih listov: 381320634, PS- 563410163 |
Predsednik korporacije Green Pine Associated Corporation (Green Pine). Po podatkih Odbora za sankcije ZN je korporacija Green Pine prevzela številne dejavnosti korporacije Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID). Korporacija KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je v DLRK najpomembnejši trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem. Korporacija Green Pine je tudi odgovorna za približno polovico orožja in sorodnega materiala, ki ga izvaža DLRK. Korporacija Green Pine je bila določena za sankcije zaradi izvoza orožja ali sorodnega materiala iz Severne Koreje. Korporacija Green Pine je specializirana za proizvodnjo pomorskih vojaških plovil in orožja, kot so podmornice, vojaški čolni in balistični sistemi, ter je iranskim podjetjem, dejavnim na obrambnem področju, dobavljala torpede in nudila tehnično pomoč. Korporacija Green Pine je na seznamu Varnostnega sveta Združenih narodov. |
|
32. |
YUN Chang Hyok |
Datum rojstva: 9.8.1965 |
Namestnik direktorja centra za nadzor satelitov, National Aerospace Development Administration (NADA). Zoper NADA veljajo sankcije v skladu z RVSZN 2270 (2016) zaradi vključenosti v razvoj vesoljske znanosti in tehnologije DLRK, vključno z izstrelitvami satelitov in nosilnimi raketami. RVSZN 2270 (2016) je obsodila izstrelitev satelita 7. februarja 2016, pri kateri je bila uporabljena tehnologija balističnih izstrelkov in je resno kršila resolucije 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013) in 2094 (2013). Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
(2)
V delu I (B) Priloge II k Sklepu 2013/183/SZVP se na seznam subjektov, odgovornih za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, za katere veljajo omejevalni ukrepi, doda naslednji subjekt:|
|
Ime (in morebitni vzdevki) |
Podatki za identifikacijo |
Razlogi |
|
13. |
Strategic Rocket Forces (Strateške raketne sile) |
|
Ta enota je v okviru nacionalnih oboroženih sil DLRK vključena v razvoj in operativno izvajanje programov, povezanih z balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
(3)
V delu I (A) Priloge II k Sklepu 2013/183/SZVP se na seznamu oseb in subjektov, odgovornih za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali oseb ali subjektov, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjektov v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, nadomestita naslednja vnosa:|
|
Ime (in morebitni vzdevki) |
Podatki za identifikacijo |
Razlogi |
|
3. |
CHU Kyu-Chang (tudi JU Kyu-Chang) |
Datum rojstva: 25.11.1928; Kraj rojstva: provinca južni Hamgyong |
Član Nacionalne obrambne komisije, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Nekdanji direktor oddelka za strelivo Centralnega komiteja Delavske stranke Koreje. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. |
|
8. |
PAEK Se-bong |
Leto rojstva:1946 |
Nekdanji predsednik Drugega gospodarskega odbora (odgovoren za balistični program) Centralnega komiteja Delavske stranke Koreje. Član Nacionalne obrambne komisije. |
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/79 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/786
z dne 18. maja 2016
o določitvi postopka za ustanovitev in delovanje neodvisnega svetovalnega odbora za pomoč državam članicam in Komisiji pri določanju, ali imajo tobačni izdelki značilno aromo
(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 2921)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (1) in zlasti člena 7(4) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 7 Direktive 2014/40/EU prepoveduje dajanje tobačnih izdelkov z značilno aromo na trg. Enotna pravila glede postopkov za določanje, ali ima tobačni izdelek značilno aromo, so določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/779 (2). |
|
(2) |
Člen 7(4) Direktive 2014/40/EU določa, da se lahko države članice in Komisija pri določanju, ali ima tobačni izdelek značilno aromo, posvetujejo z neodvisnim svetovalnim odborom (v nadaljnjem besedilu: odbor). S tem členom se Komisija tudi pooblašča za sprejemanje izvedbenih aktov o določitvi postopka za ustanovitev in delovanje navedenega odbora. |
|
(3) |
Odbor bi morali sestavljati visoko usposobljeni, specializirani in neodvisni strokovnjaki s strokovnim znanjem in izkušnjami na področju senzorične, statistične in kemične analize. Svoje naloge bi morali opravljati nepristransko in v javnem interesu. Izbrati bi jih bilo treba na podlagi objektivnih meril z javnim povabilom k oddaji prijav, imenovani pa bi morali biti osebno. Imeti bi morali spretnosti in strokovno znanje, ki so potrebni, da bo lahko odbor opravljal svoje naloge. |
|
(4) |
Odboru bi morala pomagati tehnična skupina, sestavljena na podlagi postopka oddaje javnega naročila. Tehnična skupina bi morala izvajati senzorične in kemične ocene na podlagi primerjave vonjskih lastnosti preskusnega izdelka z vonjskimi lastnostmi referenčnih izdelkov. Senzorična, med drugim vonjska analiza, je uveljavljena znanstvena disciplina, ki uporablja načela načrta poskusa in statistične analize za oceno in opis zaznav človeških čutov, med drugim vonja, za vrednotenje potrošniškega blaga. Ugotovljeno je bilo, da je metoda primerna za pripravo veljavnih, zanesljivih in ponovljivih rezultatov pri ocenjevanju, ali ima tobačni izdelek značilno aromo. Takšna analiza bi morala biti izvedena na podlagi uveljavljene metodologije in bi morala zagotoviti rezultate z uporabo statističnih orodij. Kadar je primerno, bi morala senzorično analizo dopolnjevati kemična analiza izdelkov. |
|
(5) |
Pri opravljanju svojih svetovalnih nalog bi moral odbor, če je to primerno, preučiti podatke, ki jih je predložila tehnična skupina, ter vse druge informacije, ki jih ima na voljo in za katere meni, da so pomembni, vključno z informacijami, pridobljenimi na podlagi obveznosti poročanja iz člena 5 Direktive 2014/40/EU. Državam članicam in Komisiji bi moral pravočasno svetovati z mnenjem o tem, ali imajo preskušeni izdelki značilno aromo v smislu člena 7(1) Direktive 2014/40/EU. |
|
(6) |
Znanstvene metode in tehnike za določanje obstoja značilne arome se lahko skozi čas in s pridobljenimi izkušnjami spreminjajo, zato je primerno, da Komisija spremlja razvoj na tem področju, da lahko oceni, ali bi bilo treba metodologije za sprejetje takšne odločitve spremeniti. |
|
(7) |
Odbor in postopek, s katerim ocenjuje obstoj značilne arome, bi morala biti zaščitena pred zunanjimi vplivi vseh subjektov ali združenj, ki jih zanima izid njegove ocene. Zaupni podatki bi morali biti zaščiteni pred nenamernim in namernim razkritjem. Člane odbora in tehnične skupine, ki ne morejo več opravljati svojih nalog ali ne izpolnjujejo več zahtev iz tega sklepa, bi bilo treba nadomestiti. |
|
(8) |
Delo odbora bi moralo temeljiti na načelih visoke ravni strokovnega znanja, neodvisnosti in preglednosti. Organizirano in vodeno bi moralo biti v skladu z najboljšo prakso in visokimi znanstvenimi standardi. |
|
(9) |
Odbor bi moral učinkovito prispevati k boljšemu delovanju notranjega trga ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni javnega zdravja, zlasti s pomočjo državam članicam in Komisiji pri oceni tobačnih izdelkov z morebitno značilno aromo. Dejavnosti odbora so potrebne, da se zagotovi učinkovito in enotno izvajanje Direktive 2014/40/EU in mnenje članov odbora je bistveno za doseganje zadevnih ciljev politike Unije. Zato je poleg povračila stroškov odboru primerno zagotoviti ustrezno finančno podporo v obliki posebnega dodatka za njegove člane. |
|
(10) |
Osebni podatki bi se morali zbirati, obdelovati in objavljati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3). |
|
(11) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora iz člena 25 Direktive 2014/40/EU – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta sklep določa postopek za ustanovitev in delovanje neodvisnega svetovalnega odbora (v nadaljnjem besedilu: odbor) za pomoč državam članicam in Komisiji pri določanju, ali ima tobačni izdelek značilno aromo.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem sklepu „preskusni izdelek“ pomeni izdelek, ki ga je država članica ali Komisija predložila odboru za pridobitev mnenja o tem, ali ima značilno aromo v smislu člena 7(1) Direktive 2014/40/EU.
Člen 3
Naloge
Odbor izraža mnenja o tem, ali imajo preskusni izdelki značilno aromo v smislu člena 7(1) Direktive 2014/40/EU.
POGLAVJE II
USTANOVITEV NEODVISNEGA SVETOVALNEGA ODBORA
Člen 4
Imenovanje
1. Odbor sestavlja šest članov.
2. Generalni direktor za zdravje in varnost hrane v imenu Komisije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) imenuje člane odbora s seznama primernih kandidatov, ki se pripravi po objavi povabila k oddaji prijave na spletišču Komisije in v registru strokovnih skupin Komisije ter drugih podobnih subjektov (v nadaljnjem besedilu: register strokovnih skupin). Člani so izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja in izkušenj na področju senzorične, statistične in kemične analize ter ob upoštevanju, da je treba zagotoviti neodvisnost in odsotnost nasprotja interesov.
3. Osebe s seznama primernih kandidatov, ki niso bile imenovane v odbor, se vključijo v rezervni seznam primernih kandidatov za nadomestitev članov, katerih članstvo preneha v skladu s členom 5(3). Pred vključitvijo kandidatov na seznam generalni direktor pridobi njihovo soglasje.
4. Imena članov odbora se objavijo v registru strokovnih skupin Komisije in na zadevnem spletišču Komisije.
Člen 5
Mandat
1. Člani odbora so imenovani za pet let z možnostjo podaljšanja.
2. Če na koncu mandata podaljšanje ali nadomestitev odbora ni potrjena, obstoječi člani ostanejo na položaju.
3. Posameznik preneha biti član odbora, če:
|
(a) |
umre ali postane nezmožen za delo v takšnem obsegu, da je nesposoben za opravljanje nalog iz tega sklepa; |
|
(b) |
odstopi; |
|
(c) |
generalni direktor prekine njegovo članstvo v skladu z odstavkom 5, pri čemer njegovo članstvo preneha v času trajanja prekinitve; ali |
|
(d) |
generalni direktor konča njegovo članstvo v skladu z odstavkom 5. |
4. Član, ki želi odstopiti, o tem obvesti generalnega direktorja po elektronski pošti ali s priporočeno pošto z vsaj šestmesečnim odpovednim rokom. Če članov položaj dopušča opravljanje nalog in postopek za izbiro nadomestnih članov še poteka, lahko na zahtevo generalnega direktorja ostane na svojem položaju do potrditve nadomestitve.
5. Generalni direktor lahko začasno ali trajno prekine članstvo člana, če je bilo ugotovljeno ali če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da:
|
(a) |
član ne izpolnjuje več pogojev, določenih v tem sklepu ali v členu 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ali je te pogoje kršil; |
|
(b) |
član ne izpolnjuje več enega ali več bistvenih pogojev iz povabila k oddaji prijave ali načel neodvisnosti, nepristranskosti in zaupnosti iz člena 16 ali njegovo ravnanje ali položaj ni v skladu z izjavami, danimi v skladu s členi 16, 17 in 18; |
|
(c) |
član ni sposoben opravljati svojih nalog v skladu s tem sklepom; |
|
(d) |
je delovanje odbora vprašljivo zaradi drugih pomembnih dejavnikov. |
6. Ob prenehanju članstva člana v skladu z odstavkom 3 generalni direktor imenuje nadomestnega člana za preostanek mandata ali za obdobje prekinitve. Ko je rezervni seznam prazen, Komisija objavi novo povabilo k oddaji prijave.
POGLAVJE III
DELOVANJE ODBORA
Člen 6
Izvolitev predsednika in podpredsednika
1. Na začetku vsakega mandata odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika. Za izvolitev je potrebna navadna večina vsega članstva. V primeru enakega števila glasov generalni direktor izbere predsednika izmed članov z največ glasovi na podlagi ocene njihovih kvalifikacij in izkušenj.
2. Mandat predsednika in podpredsednika sovpada z mandatom odbora in se lahko podaljša. Vsaka nadomestitev predsednika ali podpredsednika velja za preostanek mandata odbora.
Člen 7
Pravila glasovanja
1. Pri glasovanju, razen v primerih iz člena 6 in člena 8(3)(a), odbor sprejme odločitve, samo če glasujejo vsaj štirje člani, od katerih mora biti eden predsednik ali podpredsednik. Odločitve se sprejmejo z navadno večino.
2. V primeru enakega števila glasov ima predsedujoči odločilni glas.
3. Osebe, ki niso več člani ali katerih članstvo je začasno prekinjeno v skladu s členom 5(5), se ne upoštevajo pri izračunu večine iz odstavka 1.
Člen 8
Poslovnik
1. Na predlog in po dogovoru z generalnim direktorjem odbor sprejme in po potrebi posodobi svoj poslovnik.
2. Poslovnik zagotavlja, da odbor izvaja svoje naloge v skladu z načeli znanstvene odličnosti, neodvisnosti in preglednosti.
3. Poslovnik zlasti določa:
|
(a) |
postopek za izvolitev predsednika in podpredsednika odbora v skladu s členom 6; |
|
(b) |
uporabo načel iz poglavja IV; |
|
(c) |
postopke za sprejemanje mnenj; |
|
(d) |
odnose s tretjimi strankami, vključno z znanstvenimi organi; |
|
(e) |
druga podrobna pravila o delovanju odbora. |
Člen 9
Metodologija
1. Odbor določi in po potrebi posodobi metodologijo za tehnično ocenjevanje preskusnih izdelkov. Metodologija senzorične analize temelji na primerjavi vonjskih lastnosti preskusnega izdelka z vonjskimi lastnostmi referenčnih izdelkov. Pri oblikovanju metodologije odbor po potrebi upošteva prispevek tehnične skupine iz člena 12.
2. Osnutek metodologije in vsak naslednji osnutek posodobitve se predloži generalnemu direktorju v odobritev in začne veljati šele po njej.
Člen 10
Svetovanje glede preskusnih izdelkov
1. Kadar je odbor pozvan k pripravi mnenja o preskusnem izdelku, predsednik odbora o tem obvesti vse člane. Izmed članov lahko imenuje poročevalca, ki bo usklajeval preučitev določenega izdelka. Predsednik predloži končno poročilo Komisiji in, če je primerno, državi članici prosilki.
2. Če odbor meni, da je za pripravo mnenja potreben prispevek tehnične skupine, ustanovljene v skladu s členom 12, zaprosi zanj. Pri oblikovanju mnenja odbor upošteva informacije in podatke, pridobljene od tehnične skupine. Upošteva lahko tudi vse druge informacije, ki jih ima na voljo in za katere meni, da so zanesljive in ustrezne, vključno z informacijami, ki izhajajo iz obveznosti poročanja v skladu s členom 5 Direktive 2014/40/EU.
3. V zvezi s podatki in informacijami, ki jih je predložila tehnična skupina, odbor zlasti:
|
(a) |
preveri, ali je tehnična skupina upoštevala veljavna pravila in znanstvene standarde; |
|
(b) |
oceni podatke in informacije, zlasti da presodi, ali zadostujejo za sklepno ugotovitev ali so potrebni dodatni podatki in informacije; |
|
(c) |
tehnično skupino zaprosi za pojasnila, če so potrebna za oblikovanje sklepne ugotovitve. |
4. Če odbor meni, da podatki ali informacije niso zadostni, ali dvomi, če so bila upoštevana veljavna pravila in standardi, se posvetuje s Komisijo in po potrebi z državo članico prosilko. Če je potrebno, lahko odbor prosi tehnično skupino za ponovitev nekaterih preskusov ob upoštevanju pripomb odbora.
5. Če odbor ugotovi – po potrebi tudi v skladu s postopkom iz odstavka 4 –, da so bili veljavna pravila in standardi upoštevani ter da podatki in informacije zadostujejo za sklepno ugotovitev, pripravi mnenje v skladu z odstavkom 2.
6. Odbor predloži svoje mnenje Komisiji in zadevnim državam članicam v treh mesecih od datuma prejema zahtevka ali do datuma, dogovorjenega s Komisijo ali državo članico prosilko.
Člen 11
Posvetovanje o drugih zadevah
1. Komisija se lahko posvetuje z odborom o drugih zadevah v zvezi z določitvijo značilne arome v skladu s členom 7 Direktive 2014/40/EU. V takih primerih se po posvetovanju s predsednikom odloči, ali bo sklicala sejo ali nadaljevala s pisnim postopkom.
2. Predsednik lahko za usklajevanje naloge izmed članov odbora imenuje poročevalca in Komisiji pošlje končno poročilo.
3. Pri posvetovanju odbor po potrebi preuči podatke in informacije, ki mu jih je predložila tehnična skupina, in druge zadevne informacije, ki jih ima na voljo.
Člen 12
Tehnična skupina senzoričnih in kemičnih ocenjevalcev
1. Da se odboru zagotovi ocena senzoričnih in po potrebi kemičnih lastnosti preskusnega izdelka v okviru postopka iz člena 10, se ustanovi tehnična skupina senzoričnih in kemičnih ocenjevalcev (v nadaljnjem besedilu: tehnična skupina). Tehnično skupino sestavljajo:
|
(a) |
dve usposobljeni osebi, izbrani na podlagi njunega znanja, spretnosti in izkušenj pri senzorični analizi, ki sta pristojni za najemanje, usposabljanje in nadzor senzoričnih ocenjevalcev; |
|
(b) |
senzorični ocenjevalci, najeti na podlagi sposobnosti vohalnega razločevanja in sposobnosti zaznavanja, analize in razlage vonjev, ki so polnoletni v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja; in |
|
(c) |
dve osebi, izbrani na podlagi njunega znanja in spretnosti na področju kemične in laboratorijske analize, ki sta odgovorni za kemično analizo preskusnih izdelkov. |
2. Za izbor izvajalca za vzpostavitev tehnične skupine se izvede postopek oddaje javnega naročila. Izvajalec ima na voljo minimalno tehnično strokovno znanje in opremo, kakor je določeno v javnem razpisu, in vključi osebe iz odstavka 1(a) in (c).
V javnem razpisu in povezani pogodbeni dokumentaciji je podrobno opredeljeno, da je tehnična skupina dolžna delovati neodvisno ter varovati zaupne informacije in osebne podatke. Javni razpis vsebuje tudi zahtevo, da vsak član skupine pred kakršnim koli delom za tehnično skupino predloži pravilno izpolnjeno izjavo o interesu. Poleg tega javni razpis in povezana pogodbena dokumentacija vsebujeta vsaj naslednje sestavne dele:
|
(a) |
opis glavnih nalog tehnične skupine; |
|
(b) |
določila, ki se nanašajo na vzpostavitev, upravljanje in delovanje tehnične skupine, vključno s tehnično specifikacijo, ki se uporablja za opravljanje njenih nalog; |
|
(c) |
določila v zvezi s tehničnim strokovnim znanjem in opremo, ki morajo biti izvajalcu na voljo; |
|
(d) |
določila, ki se nanašajo na najemanje senzoričnih ocenjevalcev. V teh določilih je vključena zahteva, da se senzorični ocenjevalci lahko najamejo, šele ko Komisija odobri predlagane kandidate. |
3. Senzorična analiza tehnične skupine temelji na metodologiji, določeni v skladu s členom 9.
4. Senzorična analiza se po potrebi dopolni s kemično oceno sestave izdelka s kemičnimi analizami. Ta ocena se opravi tako, da se pridobijo točni, dosledni in ponovljivi rezultati. Proces in rezultati kemične ocene se dokumentirajo.
5. Tehnična skupina predloži rezultate preskušanja izdelka odboru do datuma, ki ga je ta določil.
6. Delo tehnične skupine je omejeno z letnimi proračunskimi sredstvi, ki ji jih dodeli Komisija.
Člen 13
Sekretariat
1. Komisija zagotovi sekretariat za odbor in vse druge dejavnosti, povezane z uporabo tega sklepa.
2. Sekretariat zagotavlja upravno podporo za učinkovito delovanje odbora in za nadzor skladnosti s poslovnikom.
Člen 14
Posebni dodatek
1. Člani odbora so upravičeni do posebnega dodatka za pripravljalno delo in sodelovanje, osebno ali na daljavo z elektronskimi sredstvi, na sestankih odbora in pri drugih dejavnostih, povezanih z uporabo tega sklepa, ki jih organizira Komisija, in za poročanje o danem vprašanju.
2. Posebni dodatek znaša največ 450 EUR v obliki dnevnih stroškov na enoto za vsak polni delovni dan. Skupni dodatek se izračuna in zaokroži do zneska, ki ustreza najbližjemu polovičnemu delovnemu dnevu.
3. Komisija krije potne stroške in po potrebi stroške bivanja članov in zunanjih strokovnjakov v povezavi z dejavnostmi odbora v skladu z veljavnimi določbami Komisije.
4. Vsi dodatki in povračila so odvisni od letnih proračunskih sredstev, ki jih Komisija dodeli odboru.
POGLAVJE IV
NEODVISNOST, ZAUPNOST IN PREGLEDNOST
Člen 15
Komunikacija
1. Predsednik odbora je kontaktna oseba za države članice in Komisijo.
2. Predsednik takoj obvesti Komisijo o kakršnih koli okoliščinah, ki bi lahko ogrozile delovanje odbora.
Člen 16
Neodvisnost
1. Člani odbora so imenovani osebno. Svojih odgovornosti ne prenašajo na druge osebe. Pri opravljanju nalog spoštujejo načela neodvisnosti, nepristranskosti in zaupnosti ter delujejo v javnem interesu.
2. Od strokovnjakov, ki se prijavijo za člane odbora, se zahteva predložitev izjave, v kateri navedejo kakršne koli interese, ki bi lahko ogrozili ali za katere upravičeno velja, da bi ogrozili njihovo neodvisnost, vključno z vsemi ustreznimi okoliščinami v zvezi z njihovimi ožjimi družinskimi člani ali partnerji. Predložitev ustrezno izpolnjene izjave o interesih je eden od pogojev za imenovanje strokovnjaka za člana odbora. Če Komisija ugotovi, da ni nasprotja interesov, kandidat izpolnjuje pogoje za imenovanje, če se oceni, da ima zahtevano strokovno znanje.
3. Člani odbora takoj obvestijo Komisijo o vsaki spremembi informacij iz izjave; v tem primeru morajo nemudoma predložiti novo izjavo, iz katere so razvidne zadevne spremembe.
4. Člani odbora na vsakem sestanku izrazijo vse posebne interese, ki bi lahko ogrozili ali za katere upravičeno velja, da ogrožajo njihovo neodvisnost v zvezi s katero koli točko dnevnega reda. V takšnih primerih lahko predsednik zaprosi zadevnega člana, da se ne udeleži sestanka ali delov sestanka. Predsednik obvesti Komisijo o takšni izjavi in sprejetih ukrepih.
5. Člani odbora se vzdržijo vseh neposrednih ali posrednih stikov s tobačno industrijo ali njenimi zastopniki.
Člen 17
Zaupnost in varstvo osebnih podatkov
1. Člani odbora tudi po prenehanju članstva ne smejo razkriti podatkov, med drugim poslovno občutljivih ali osebnih podatkov, pridobljenih pri delu odbora ali drugih dejavnostih v zvezi z uporabo tega sklepa. K temu se zavežejo s podpisom izjave o zaupnosti.
2. Člani odbora spoštujejo varnostna pravila Komisije za varovanje tajnih in občutljivih netajnih podatkov, kakor je določeno v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (4) in (EU, Euratom) 2015/444 (5). Če teh obveznosti ne spoštujejo, lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe.
Člen 18
Zavezanost
Člani odbora se zavežejo, da bodo dejavno prispevali k delu odbora. K temu se zavežejo s podpisom izjave o zavezanosti.
Člen 19
Preglednost
1. Dejavnosti odbora se izvajajo ob visoki stopnji preglednosti. Komisija objavi vse relevantne dokumente na namenskem spletišču in navede povezavo do tega spletišča iz registra strokovnih skupin. Zlasti da javnosti brez nepotrebnega odlašanja na voljo:
|
(a) |
imena članov; |
|
(b) |
izjave o interesih, zaupnosti in zavezanosti članov; |
|
(c) |
poslovnik odbora; |
|
(d) |
mnenja, ki jih je odbor sprejel v skladu s členom 10; |
|
(e) |
dnevne rede in zapisnike sestankov odbora; |
|
(f) |
metodologijo, določeno skladno s členom 9. |
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se objava dokumenta ne zahteva, kadar bi njegovo razkritje oslabilo varstvo javnega ali zasebnega interesa, kakor je opredeljeno v členu 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (6).
POGLAVJE V
KONČNE DOLOČBE
Člen 20
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 18. maja 2016
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 127, 29.4.2014, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/779 z dne 18. maja 2016 o določitvi enotnih pravil glede postopkov za določanje, ali ima tobačni izdelek značilno aromo (glej stran 48 tega Uradnega lista).
(3) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(4) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).
(5) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
(6) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
|
20.5.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 131/88 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/787
z dne 18. maja 2016
o določitvi prednostnega seznama dodatkov, ki jih vsebujejo cigarete in tobak za zvijanje ter za katere veljajo strožje obveznosti poročanja
(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 2923)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (1) ter zlasti člena 6(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 6(1) Direktive 2014/40/EU določa, da Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi in posodablja prednostni seznam dodatkov v cigaretah in tobaku za zvijanje. Isti člen določa tudi strožje obveznosti poročanja za določene dodatke z navedenega prednostnega seznama. Države članice od proizvajalcev ter uvoznikov cigaret in tobaka za zvijanje zahtevajo, da izvedejo celovite študije o dodatkih, ki jih vsebujejo ti izdelki in ki so vključeni na prednostni seznam. |
|
(2) |
Prednostni seznam bi moral biti določen na podlagi razpoložljivih podatkov, ki pričajo o tem, da določeni dodatek lahko prispeva k strupenosti, zasvojljivosti ali k rakotvornosti, mutagenosti ali reproduktivni toksičnosti (v nadaljnjem besedilu: lastnosti CMR) cigaret in tobaka za zvijanje, povzroči značilno aromo oziroma olajša vdihavanje ali poveča vnos nikotina. |
|
(3) |
Dodatki s seznama bi prav tako morali biti med najpogosteje uporabljanimi v cigaretah in tobaku za zvijanje, kakor je bilo sporočeno v skladu s členom 5 Direktive 2014/40/EU. Glede na to, da bodo obveznosti poročanja iz člena 5 začele veljati šele, ko se Direktiva 2014/40/EU začne uporabljati, je primerno določiti prvi seznam snovi, in sicer na podlagi podatkov, prejetih od držav članic v skladu z Direktivo 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
|
(4) |
V opredelitvi dodatkov, ki jih je treba prednostno uvrstiti na seznam, je bilo upoštevano tudi znanstveno mnenje Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (ZONNUZT) (3). |
|
(5) |
Dodatki lahko obstajajo v več različnih oblikah. Zavoljo lažje identifikacije je za vsak dodatek s seznama primerno po potrebi navesti njegovo kemijsko formulo in številke Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS) za različne oblike, v katerih se dodatek lahko najde v tobačnih izdelkih. |
|
(6) |
Pri izpolnjevanju svoje obveznosti zagotavljanja, da proizvajalci ter uvozniki cigaret in tobaka za zvijanje predložijo celovite študije o dodatkih s seznama, bi države članice morale imeti možnost zahtevati, da se navedene študije predložijo v enotni obliki in izvedejo po enotni metodologiji. Usklajen pristop k pripravi in predstavitvi navedenih študij omogoča lažjo analizo podatkov in zagotavlja primerljivost. Da se državam članicam zagotovi dovolj časa, da razvijejo protokole za študije, in sicer brez omejitve časa, namenjenega proizvajalcem in uvoznikom za opravljanje študij, bi se moral ta sklep uporabljati od 1. januarja 2017. Zato bi bilo treba v skladu s členom 6(4) Direktive 2014/40/EU od proizvajalcev in uvoznikov zahtevati predložitev poročil v skladu s strožjimi obveznostmi le v zvezi s prvim sklopom opredeljenih dodatkov, in sicer do 1. julija 2018. |
|
(7) |
Ukrepi, predvideni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 25 Direktive 2014/40/EU – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Predmet urejanja
Prednostni seznam dodatkov iz člena 6 Direktive 2014/40/EU je določen v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Vloga
Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2017.
Člen 3
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 18. maja 2016
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 127, 29.4.2014, str. 1.
(2) Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (UL L 194, 18.7.2001, str. 26).
(3) ZONNUZT. Dodatki, ki se uporabljajo v tobačnih izdelkih. 25. januar 2016. http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/emerging/opinions/index_en.htm
PRILOGA
Prednostni seznam dodatkov, ki se uporabljajo v cigaretah in tobaku za zvijanje ter za katere veljajo strožje obveznosti poročanja
|
Dodatek |
Kemijska formula (če je relevantno) |
Številka(-e) CAS za snov (seznam ni izčrpen) |
|
Rožič |
|
9000-40-2, 84961-45-5 |
|
Kakav |
|
84649-99-0, 84649-99-3, 95009-22-6, 8002-31-1 |
|
Diacetil |
C4H6O2 |
431-03-8 |
|
Božja rutica/sabljasti triplat |
|
68990-15-8, 977018-53-3, 84625-40-1 |
|
Figa |
|
90028-74-3 |
|
Geraniol |
C10H18O |
106-24-1, 8000-46-2 |
|
Glicerol |
C3H8O3 |
56-81-5 |
|
Gvajakol |
C6H4(OH)(OCH3) |
90-05-1 |
|
Guar gumi |
|
9000-30-0 |
|
Sladki koren (likviricija) |
|
68916-91-6 |
|
Maltol |
C6H6O3 |
118-71-8 |
|
Mentol |
C10H20O |
2216-51-5, 15356-60-2, 89-78-1, 1490-04-6, 8006-90-4, 68606-97-3, 84696-51-5, 8008-79-5 |
|
Propilenglikol |
C3H8O2 |
57-55-6 |
|
Sorbitol |
C6H14O6 |
50-70-4 |
|
Titanov dioksid |
TiO2 |
13463-67-7, 1317-70-0 |